Revija utrip srca, št.7, julij 2007

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

20 LET

ŠT.7

Društva na srcu operiranih Slovenije

POT,

ki smo jo prehodili

NARAVA PONUJA NAJBOLJŠE

Slovenka leta prof.dr.Marjeta Zorc

Vitamin za srce Posledice visokega krvnega tlaka

JULIJ 2007

Jubilejno leto Letošnje leto označuje pomemben mejnik v obstoju društva na srcu operiranih Slovenije.

Praznujemo dvajset let od prve skupščine društva do letos, ko bomo letu v več etapah posvečali praznično pozornost.

To si namreč, kot uspešno društvo s številnimi zmagami nedvomno zaslužimo. Veliki koncert v filharmoniji, ki je bil izrazito večnamenski, nam zaradi svoje dolžine in tehničnih pomanjkljivosti ni dal prave priložnosti, da bi lahko jubilejno proslavitev v celoti izvedli. To je torej še naša neizpolnjena dolžnost, ki jo bomo v doglednem času tudi spoštljivo uresničili.

Da bi dogodke iz preteklosti lahko dovolj dobro opisali bomo čas zavrteli za petindvajset let nazaj in naš spomin se bo ustavil v obdobju, ko smo se vse številčnejši srčni bolniki pričeli ozirati in spraševati kam po pomoč, da pridemo do varne in kakovostne operacije na srcu —kajti takrat šibka in edina ponudba v kliničnem centru v Ljubljani še zdaleč ni bila kos vsak dan daljši vrsti.

Naključje pa je hotelo, da smo takrat spoznali mlado asistentko Metko Zorc, ki je že imela določene izkušnje in prakso iz tujine. Imela pa je še več, predvsem dobro srce, veliko voljo pomagati ljudem v stiski, vizijo za izboljšanje in smisel za organizacijo le tega. Ta pot nas je potem številne vodila v tujino in kasneje tudi v kardiovaskularni institut v Sremsko Kamenico k odličnemu kirurgu prof. dr.Radovanoviću.

Takratna Metka, kakor smo jo kasneje klicali, je ožji skupini zainteresiranih zanesenjaško razkrila, da je končna rešitev, ne le vodenje bolnikov na operacije v tujino, temveč postavitev še enega operativnega srčnega centra v Sloveniji. Ta ideja in cilj sta kasneje že omenjeno ožjo skupino napeljala, da je prišlo v letu 1987 do ustanovnega občnega zbora današnjega društva v Ljubljani.

V takratnem zanosu se je društvo hitro pričelo razvijati in nihče od nas si ni mogel predstavljati, da bo pot do lastnega operacijskega centra tako dolga in tako zapletena. Na tej poti smo doživjali uspehe in tudi številna razočaranja, vendar ob neustavljivem optimizmu, ki ga je izžarevala vseskozi naša Metka, sedaj prof.dr.Metka Zorc in Slovenka leta smo črpali moč, se krepili in tako prerasli v mogočno društvo, kateremu zaupajo številne članice in člani. To zaupanje privablja vsak dan nove simpatizerje, ki si želijo biti z nami. Zelo smo ponosni na dosežke, na skupaj z vami prehojeno pot.

Veselimo se tudi številnih malih uspehov, ko lahko posameznim članicam in članom pomagamo na kakršen koli način, četudi včasih samo z nasveti.

Društvo na srcu operiranih Slovenije je doseglo cilje, ki so se zdeli skoraj nemogoči, in tudi vnaprej si bo prizadevalo delovati za interese svojih članov, katerim želimo omogočiti poleg sedanjih programov še morda dostopnejšo pravno pomoč, ki jo bomo v bodoče bolj, kot do sedaj zelo potrebovali. Časi se namreč spreminjajo in vse postaja drugače. Poskušali se bomo organizirati tudi na področju prostovoljstva, organiziranja stalne posvetovalnice in budno bomo spremljali zdravstveno politiko, katera se zaradi kapitalskih interesov nezadržno slabša.

Vladimir Petek, predsednik društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino.

Uredništvo: Predsednik Vladimir Petek, sodelavka uredniškega odbora Milka Krapež, Člani: Vladimir Kobi, Jože Smrekar, Miroslav Lesjak, Gregor Bajt Fotografija: Arhiv uredništva, iStock Photos, Jupiter Images Tehnična obdelava in prelom: Plior, Informacijske tehnologije (www.plior.si) Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana Elekronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna Pagat d.o.o., Hrastnik, Naklada: 3000 izvodov.

Slika na naslovni strani: Glasbena skupina PRO MEDICO (koncert ob 20.letnici društva)

Utrip Srca 3

št.7-julij-2007

GLASILO

DRUŠTVA

NA

SRCU

www.drustvo-nsos.si

OPERIRANIH

SLOVENIJE

Pod lupo 8

Pot, ki smo jo prehodili društvo je bilo ust anovljeno iz potrebe Bolniki, ki so bili operirani na srcu doma ali v tujini, so dobro poznali stisko tistih, ki so na ta poseg še čakali. Nekateri so med čakanjem, žal, tudi preminili. Ko smo se prvič zbrali, smo jasno povedali, da si bomo predvsem prizadevali, da bi v Sloveniji dobili še en srčni center.

20 Preko telefona do hitre diagnoze V zadnjem času se po svetu z veliko hitrostjo uveljavlja metoda prenosa elektrokardiograma po telefonu, v visoko specializirani sprejemni center, ki deluje 24 ur na dan. Zdravniška in strokovna javnost se vse bolj zaveda, da je pomemben dejavnik v poteku srčne bolezni čas, ki mine od pojava znakov bolezni do postavitve diagnoze, ki je potrebna za pravilno in uspešno zdravljenje.

30 Narava ponuja najboljše Narava nam ponuja mnogo svojega bogastva zlasti v rastlinah, s katerimi si lahko učinkovito pomagamo.zlasti v rastlinah, s katerimi si lahko učinkovito pomagamo.

Med njimi je zagotovo časovni rekorder ginko biloba, ki sodi med najbolje prodajana zdravila rastlinskega izvora. Njegove učinke so potrdile številne raziskave in ga zato priporoča tudi uradna medicina.

14

Srce Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Njegova glavna funkcija je, da črpa kri in jo pošilja v pljuča in v ostale dele telesa. Srce ima dve strani: levo in desno, vsaka pa je razdeljena v dve votlini: preddvora in prekata. Kri prihaja po velikih venah v srce najprej v desni preddvor.

32 Je res tako preprosto?

Eliksir za zdravo kri – sliši se neverjetno -, ki očisti kri maščob in nam pomaga v boju z glavnimi povzročitelji smrtnosti v razvitem svetu. Pripravila ga je doktorica medicinskih znanosti iz Zagreba in nam tudi zaupala recept zanj.

42 Čokolada za žile in srce Kakav je lahko koristen za žile in srce.

Utrip Srca 5

Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije je bilo ustanovljeno 1987. leta, na ustanovni skupščini dne 16. marca. Obstaja in deluje že polnih dvajset let..

20 SRČNIH

pomladi

Priprave za ustanovitev društva so potekale kar nekaj let – delno zaradi zapletenosti takratne zakonodaje, pa tudi zaradi neizkušenosti in organizacijkih pomankljivosti pripravljalcev Povod za ustanovitev društva je bilo Izkazalo se je, da je bila pomoč v uresničevanju iskanje rešitev srčnih bolnikov iz zagat, ki so ideje učinkovitejša z združenimi močmi, v obliki nastajale v začetku devetdesetih let zaradi društva zainteresiranih posameznikov. naraščajočega števila srčnih bolnikov ob Priprave za ustanovitev društva so stekle. hkratnih skromnih zmogljivostih v slovenskih Člani pripravljalnega odbora (njih 10) so bolnišnicah ter občutnim zaostajanjem za kot fizične osebe vložili na sodišče prošnjo razvojem v svetu. Nevzdržnemu čakanju na in predlog za ustanovitev društva. Od teh je operativne posege v domačih bolnicah so se omeniti gospode Pernuš Janeza, Prepeluh posamezniki izognili z odhodom na zdravljenje Marka, prof.dr. Ozvald Radivoja, Sever Franca, v tujino. Tam so se seznanili tudi z drugačnim Ahačič Jožeta, Kocjan Marka, Smrekar pristopom, organiziranostjo in uspešnostjo v Jožeta, Valjavec Evgenija.. Pripravljalni odbor zdravljenju srčnožilnih bolezni. Teh odhodov je zavzeto postopno obvladoval zahtevane tujino je bilo vedno več. Zato so se postavila vprašanja ali se ne bi dalo kaj “Delovanje društva je več storiti v domovini. V takšnem vzdušju je naletela na zelo plodna tla plemenita bilo v začetni fazi prežeto z in izvirna ideja spoštovane prof.dr.Metke neizmernim optimizmom Zorčeve – takrat še mlajše zdravnice, da bi se ustanovila sodobna klinika za srčne in entuziazmom vseh operacije (po vzoru klinike v Genolieju) članov. Že v prvem letu po – poleg obstoječih zmogljivosti, tudi v Sloveniji. Številni navdušenci, seznanjeni ustanovitvi je društvo štelo s stiskami in pogosto nerešljivimi 350 članov. “ težavami srčnih bolnikov, ter z lastnimi izkušnjami, so sprejeli in podprli to idejo.

6

Utrip Srca

pogoje takratne zakonodaje, med drugim pripravo osnutka statuta – pravilnika društva, nato pa tudi sklic ustanovne skupščine, ki je potrdila predlagani pravilnik in sprejela sklep o ustanovitvi društva. Šele nato je bila možna registracija društva pri pristojnih državnih organih.

Z ustanovitvijo je društvo doseglo pomembno zmago, kot izhodišče za uresničevanje postavljenih ciljev.

S pravilnikom je društvo opredelilo namen, dejavnost in naloge društva, ki se ogledajo v organiziranem pristopu k reševanju problemov, s katerim se srečujejo srčni bolniki. Posebna pozornost je bila usmerjena izobraževanju in ozaveščanju bolnikov po srčni operaciji zavedajoč se, da je po operativnem zdravljenju izjemno pomembna bolnikova psihofizična kondicija in motivacija, da spremeni način življenja in življenske navade, ki so v veliki meri vplivale na razvoj bolezni.

Društvo se je v svoji programski naravnanosti opredelilo tudi za vsestransko podporo prizadevanjem

za ustanovitev tretjega centra za zdravljenje srčnožilnih bolezni v Slovenji po zamisli prof. dr.Metke Zorc. Zamisel o tretjem centru pa ni bila sprejeta s strani vseh merodajnih dejavnikov in krogov, ki so lahko vplivali na izvedbo te zamisli. Več poskusov je bilo enostavno zavrnjenih, onemogočenih, brez utemeljitev. V maju 2001. leta pa sta vodstvo

SBI (Splošne bolnice Izola) in MC Medicor d.d., (ki je bil ustanovljen na pobudo društva na srcu operiranih) naslovila na ministrstvo za zdravje pismo o namerah za oddajo oz. najem prostorov v SBI za ureditev zasebne klinike za srčno kirurgijo. Ministrsvo je načelno podprlo načrt in namero.

Ko je ministrstvo objavilo ( v letu 2001) razpis za oddajo prostorov SBI v najem, ki naj bi bili namenjeni srčnožilni kirurgiji, je bila to

ugodna priložnost za uresničitev projekta prof.dr. Metke Zorc, katero je društvo z vso vnemo podprlo (tudi z 10,000 zbranimi podpisi). Ugoden izid razpisa je predstavljal nov pomemben korak in zmago tudi za društvo.

Po dolgoletnih naporih in prizadevanjih, kljub vsem mogočim oviram in nasprotovanjem so se pokazali prvi znaki, da bo tretji center za srčnožilne bolezni zaživel in zadihal s polnimi pljuči.

To so potrdili kasnejši doseženi rezultati – čez 600 operacij – na odprtem srcu v treh letih delovanja (in še številni drugi posegi, diagnostika..).

Prispevek akademika prof. dr.

Ninoslava Radovanovića in njegove ekipe je v celotni realizaciji projekta, neprecenljive vrednosti.

Delovanje društva je bilo v začetni fazi prežeto z neizmernim optimizmom in entuziazmom vseh članov. Že v prvem letu po ustanovitvi je društvo štelo 350 članov. Po nekaj letih je zaradi kadrovskih sprememb v vodstvu društva bilo opaziti določeno nihanje aktivnosti in zaostajanje. Z osvežitvijo sestave upravnega odbora društva v letu 1998.

letu pa je društvo doživelo nov preporod.

S posodobitvijo programske zasnove, je bilo zagotovljeno vedno večje vključevanje članstva v aktivno delovanje. Organiziranje številnih zdravstvenih delavnic s koristnimi izobraževalnimi vsebinami (predavanji), srečanj članstva v raznih krajih Slovenije obogatenih s telesnimi aktivnostmi, pohodi, medsebojnim spoznavanjem, neredko pa tudi s spoznavanjem posebnosti naše domovine, so postali privlačnost za vedno večjo in bogatejšo udeležbo članov. Izdaja lastnega glasila “Utrip srca”, uvajanjem spletne strani na internetu je bistveno prispevalo k informiranosti, povezovanju in tudi izobraževanju članstva.

Pomembno za takšen pristop v delovanju društva pa je bila ustrezna in zadovoljiva zagotovitev finančnih virov za kritje izdatkov, ki ne sloni samo na zbiranju članarine.

Danes, dvajset let po ustanovitvi društva s ponosom ugotavljamo, da šteje društvo čez tisoč članov, da smo dosegli pomembne uspehe v izobraževanju članstva, da smo nudili članstvu vsestransko pomoč v obvladovanju težav, s katerimi se srečujemo srčni bolniki, da smo izpolnili večino zastavljenih nalog in dosegli vse bistvene cilje, ki smo si jih zastavili.

Zavedamo pa se, da se rojevajo nove in nove naloge, nove generacije pomoči potrebnih, kar narekuje tudi v bodoče nezmanjšano aktivnost društva. •

Pot, ki smo jo prehodili Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije je bilo ustanovljeno iz potrebe.

Bolniki, ki so bili operirani na srcu doma ali v tujini, so dobro poznali stisko tistih, ki so na ta poseg še čakali. Nekateri so med čakanjem, žal, tudi preminili. Ko smo se prvič zbrali, smo jasno povedali, da si bomo predvsem prizadevali, da bi v Sloveniji dobili še en srčni center.

Nikomur se takrat niti sanjalo ni, kako težka bo naša pot in kako dolgo bo trajalo, preden bomo dosegli svoj cilj. Slišati je bilo tudi že pripombe, da nam nikoli ne bo uspelo. Morda je res trajalo malo več kot 15 let, vendar nismo odnehali in uspelo nam je.

Po vseh mogočih poskusih se je proti koncu prejšnjega tisočletja pokazala realna možnost, da bi MC Medicor, katerega delni lastniki smo tudi člani društva, dobil prostore v Splošni bolnišnici Izola. Administrativni postopki so bili precej daljši, kot bi si želeli.

Vendar so tudi na ministrstvu za zdravje ocenili, da Slovenija tak center potrebuje, ne glede na to, da so vmes začeli tudi s srčnimi operacijami v Mariboru. Posebna komisija je ocenila, da vse to ni dovolj, kar je pomenilo temelj, na katerem je bilo mogoče graditi naprej. Sledil je javni razpis za oddajo prostorov,

8

Utrip Srca

kjer je bil Medicor eden od dveh konkurentov.

Celotni načrt dela klinike za srčne operacije je inovativno delo prof.dr.Metke Zorc.

To je bilo obsežno gradivo v številnih fasciklih, kjer je bilo napisano vse do zadnje podrobnosti, kako naj bi naš center deloval.

Spet je komisija ocenjevala vlogi in se odločila za Medicorjevo. Potem je sledilo dolgo obdobje, preden je Medicor lahko podpisal pogodbo o najemu prostorov in na koncu se je leta 2003 začela prenova teh prostorov. Slabo leto pozneje, aprila 2004 pa so bili že sprejeti prvi bolniki.

MC Medicor ima vse od prve operacije naprej izjemne rezultate, ki ga uvrščajo v sam evropski vrh na področju srčne kirurgije. O rezultatih operacij in oceni uspešnosti lahko preberete v posebnem prispevku v naši reviji.

Uspešnost operacij, odstotek umrljivosti je

prav gotovo za bolnika eden najpomembnejših podatkov, ki jih želi bolnik vedeti, preden gre na operacijsko mizo. Poleg številnih drugih stvari, ki so zanj pomembne, pa naj gre za prijaznost bolniškega osebja ali pa za oseben odnos kirurga do bolnika. Vsak, ki se je kdaj srečal s prof.dr. Ninoslavom Radovanovićem, ve, kaj to pomeni.

Profesorjev odnos do bolnika je spoštljiv, razumevajoč in ne vzvišen. Vsakemu bolniku razloži, kakšne težave ima njegovo srce in žile v njem, kaj je potrebno narediti in kako bo to storil. Brez izmikanja razloži tudi, koliko takih operacij je že naredil in kolikšen je odstotek umrljivosti pri njem za tovrstno operacijo. To bolnika najbolj pomiri. Pomembno je, kako je bolnik, ki gre na operacijo, razpoložen, kako gleda na svojo prihodnost, ali je pozitivno naravnan.

Naš glavni cilj je torej dosežen. Še naprej se bomo trudili za naše bodoče sotrpine in pomagali tudi pri uresničitvi zamisli o rehabilitacijskem centru v nekdanji piranski bolnišnici, ki je že nekaj let v lasti Medicorja.

Vendar je temelj našega dela pomoč bolnikom, ki jih srčna operacija še čaka, in tudi tistim, ki jo imajo že za sabo, da se bodo lažje znašli in zaživeli novo, kakovostno življenje. •

»Vesela sem predvsem zato, ker je to potrditev dolgoletnega dela, potrditev tega, da sem izbrala pravo pot,» je po prireditvi razlagala medijem. »Priznanje sem doživela kot priznanje zdravniškemu poklicu. Ker je bila tudi lani Slovenka leta zdravnica, onkologinja dr.

Mojca Senčar, verjamem, da je zdravniški

ni dobre klinične prakse. Po vrnitvi domov sem ostala kot asistentka na Inštitutu za histologijo Medicinske fakultete. Specializirala sem interno medicino. Večji del specialističnega staža sem opravila na kardiologiji pri svoji prvi učiteljici dr.Majdi Mazovec. Že takrat so srčni bolniki zelo dolgo čakali na operativno zdravljenje. Mnogi so si poiskali rešitev drugje

Na predlog našega društva so lansko jesen bralke in bralci Jane za Slovenko leta izbrali prof.dr.Metko Zorc, ki je ta laskavi naziv prejela 11. januarja letos. Nad izbiro je bila presenečena, ni si mislila, da bodo bralci izbrali prav njo.

Mi pa smo vedeli, da si naziv kljub hudi konkurenci zelo zasluži.

postavljen v Sloveniji in v katerem bi lahko za naše slovenske srčne bolnike organizirala posebno zdravljenje.»

V številnih intervjujih, ki so sledili izboru za Slovenko leta, je prof.Metka Zorc »priznala« tudi, da sama ne živi prav preveč zdravo. To bolniki zelo dobro vemo, saj nam je na voljo vedno, ko potrebujemo. Metka Zorc je ena redkih zdravnic, ki jo je mogoče poklicati po telefonu tako rekoč kadarkoli, pa bolnika ne bo nikoli zavrnila. Njen delovni dan se začne že zgodaj zjutraj in se pogosto ne konča pred 22. uro ali še pozneje. Bolniki se dostikrat sprašujemo, kdaj ima naša zdravnica sploh čas zase.

Glavna tema vseh pogovorov za medije je pri prof. Zorčevi seveda Medicor, njeni bolniki in

Slovenka leta

Prof.dr.Metka Zorc, dr.med.

poklic v Sloveniji cenjen. Naši ljudje vedo, da ni lahko biti dober zdravnik in da je potrebno veliko truda, da to postaneš in ostaneš.« Razlagala je tudi o svoji življenjski poti. »Za zdravniški poklic sem se odločila zgodaj. Veliko prostega časa sem preživela v družbi strica mojega očeta prof.dr. Igorja Tavčarja, ki je bil v mojih očeh vedno nekaj posebnega. Medicino sem študirala v Ljubljani in že med študijem obiskala sorodnike v Argentini. Moja teta Katja je prijateljevala s prof. Rennejem Favalorom, človekom, ki je opravil prvi aortokoronarni by pass. Tako sem imela možnost, da ga resnično dobro spoznam. Pozneje sem nekaj mesecev preživela na njegovi kliniki. Takrat sem se odločila, da svoje delo posvetim kardiologiji. Že med študijem sem bila demonstratorka na Inštitutu za histologijo. Vedno me je spremljala misel prof. Favalora, da brez bazične medicine

in tako sem na operacijo v Švico spremljala eno od bolnic. V Ženevi sem spoznala prof. Hahna in prof.

Radovanovića. Bolnica je bila uspešno operirana in zaradi prizadevanja, ki sem ga pokazala takrat, me je prof.

Hahn povabil, da lahko ostanem pri njih na praksi. Ker sem bila v službi na Medicinski fakulteti, mi je prof.

Oswald omogočil to izobraževanje na kliniki v Ženevi in kasneje na kliniki Genolier.

Pozneje se je ponudila možnost, da v Jugoslaviji ustvarimo prvo kliniko za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ki je imela pod eno streho srčno kirurgijo in kardiologijo. Na čelu te nove ustanove je bil prof. Radovanović.

Bila sem vključena v del te prve ekipe. Prve operacije smo takrat začeli v prostorih nove vojno-medicinske akademije v Beogradu.

Leta 1984 smo dejavnost preselili v kliniko v Sremski Kamenici.

Pozneje sem s priporočili prof.Radovanovića, prof.Hahna in Favalora odšla na klevelandsko kliniko na oddelek za srčno transplantacijo k prof. Stewartu in prof. Hobbsu. Naučila sem se ogromno, pa tudi znanje sem prinesla domov tako, da sem lahko uspešno organizirala oddelek za srčno transplantacijo, na Inštitutu za histologijo pa organizirala oddelek za diagnostiko bolezni srčne mišice. Ves čas pa sem gojila misel o centru, ki naj bi bil

naše društvo. Med drugim je povedala, da si je novo kliniko zamišljala v lepem, posebnem okolju. To posebno okolje sem našla na slovenski obali. Ko so se v Sloveniji v zadnjih letih izjemno podaljšale čakalne dobe na operativne in diagnostične posege, je postalo jasno, da Slovenija potrebuje tretji center za zdravljenje bolezni srca in ožilja. »Moj predlog je bil, da bi center hitreje zaživel, če bi v bolnišnici v Izoli dobili prostor, ki ga takrat bolnišnica za svoje delo ni več uporabljala.

Danes center Medicor deluje kot kompletna zdravstvena ustanova, kjer nudimo zdravljenje vseh bolezni srca in ožilja; tako ima ustanova srčno kirurgijo, invazivno diagnostiko, zdravljenje perifernih žilnih bolezni, vstavljamo žilne opornice, razvili smo oddelek za pljučno kirurgijo in kirurgijo ščitnice. Zdravljenje, ki vrne bolnika hitreje v normalno življenje. Tudi rezultati našega dela so izjemno dobri. Nizka smrtnost po operativnih posegih nas uvršča med najboljše centre v Evropi.

Imamo pa tudi načrte bodočega razvoja naše ustanove z rehabilitacijo in preventivno kardiologijo. Medicor ima s svojim objektom, to je stara bolnišnica v Piranu poleg katedrale, izjemne možnosti, da lahko razvije rehabilitacijo, ki bo temeljila na zdravljenju v posebnem okolju ob morju. Znano je, da morska klima posebno ugodno deluje ravno na zdravljenje srčno-žilnih bolezni, » je povedala prof.dr. Metka Zorc. •

Utrip Srca 9

Profesor dr. Radovanović s soprogo

Slavnostni govornik je bil, tako kot se spodobi, dolgoletni predsednik našega društva Vladimir Petek, ki zagotovo sodi med najuspešnejše predsednike društev bolnikov v Sloveniji.

Prof.dr.Marko Noč s soprogo

Glasbeni program je pripravil prof. dr. Pavle Kornhauser, dr. med., tudi sam srčni operiranec.

10 Utrip Srca

Prof.dr.Igor Gregorič dr.med

Alenka Gotar

Program je povezovala prof. dr. Metka Zorc

Nastopili so: COR, zbor študentov ljubljanske Medicinske fakultete z zborovodjo Mojco Kolar, operni pevki Alenka Gotar in Milena Morača, članica društva in pesnica Marjanca Hlavaty, dramski igralec Jurij Souček, operni pevec Juan Vasle, Pavle Kornhauser, ansambel violončelistov PRO MEDICO, pevka Vlasta Rožman, umetniški vodja Matija Lorenz, Barbara Žorž, Tina Rejc, Katja Beguš, Tina gregorc, Ana Arh, Maja Goršin, Mirela Rihtar in Anja Hrastovšek.

Prireditev so poleg Društva na srcu operiranih omogočili Svetovni slovenski kogres, Krka d.d., Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Ljubljana, Domax CNC obdelava kovin, SCT d.d., Perspektiva DZU d.o.o., Veldos d.o.o. in Profundis d.o.o. .

Pesnica Marjanca Hlavaty

Prof.dr. Josip Turk

Utrip Srca 11

Maketa Cerkniškega jezera

Mojstri kuhanja - Dvorec Impoljca 2003

Milan Gorjanc, Lili Memedovič in Jože Smrekar

SPOMINI SKOZI ČAS

Pogostitev po občnem zboru - Zdravilišče Laško 2001

Rezultati kuharskih delavnic

Kuharske delavnice - Gostinska šola Celje 2004

Ob rimskem kamnu v Krkavčah- November 2003

Bili smo v kostanjeviški kraški jami

Srce

Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Njegova glavna funkcija je, da črpa kri in jo pošilja v pljuča in v ostale dele telesa. Srce ima dve strani: levo in desno, vsaka pa je razdeljena v dve votlini: preddvora in prekata. Kri prihaja po velikih venah v srce najprej v desni preddvor. Od tam potuje v desni prekat, od koder se prečrpa v pulmonarno arterijo in v pljuča. V pljučih kri ogljikov dioksid zamenja s kisikom, nakar potuje v levi preddvor in od tam v levi prekat, od koder gre po aorti, največji žili v telesu, naprej po vsem telesu.

Srčne zaklopke ločujejo preddvore in prekate in dovoljujejo, da potuje kri samo v eni smeri.

Srce obdaja tanka membrana, imenovana perikard, po naše tudi srčna vrečka. Ta omogoča, da srce enakomerno bije. Ker je srce živa mišica, prav tako kot ostali deli telesa potrebuje kri. Srce črpa kri zase skozi veliko žil, ki gredo naravnost v srčno mišico.

Te žile imenujemo srčne ali koronarne arterije.

Bolezni srca

Srčnih bolezni je zelo veliko. Še vedno so med vodilnimi vzroki za prezgodnje umiranje ljudi po vsem svetu, zlasti v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija.

Pri nekaterih boleznih se zamašijo žile, kar vodi v srčni infarkt. Ta bolezen se imenuje bolezen koronarnih arterij. Druge bolezni napadejo srčne zaklopke, ki se lahko ali zožijo ali pa začnejo puščati. Če se zožijo, potem gre kri težko skozi; če puščajo, kri potuje nazaj, kar zmanjšuje, oslabi delovanje srca. Nekatere srčne bolezni prizadenejo samo srčno mišico, da oslabi. Poleg tega lahko srčne bolezni povzročijo okužbe, ki zlasti rade prizadenejo zaklopke in srčno mišico samo. Krvni strdek se lahko naredi v samem srcu, kar povečuje nevarnost za kap. Perikard se prav tako lahko okuži ali pa se napolni s tekočino.

Bolezni srčnih zaklopk

Kot rečeno, v srcu imamo štiri zaklopke: aortno, mitralno, trikuspidalno in pulmonarno.

Zaklopke imajo nalogo, da kri spuščajo po točno določeni poti in tudi po točno določenem vrstnem redu. Toda zgodi se, da pride do težav. Lahko se zgodi, da zaklopka spušča kri nazaj, torej v napačno smer, kar se imenuje regurgitacija. Ena od zaklopk, mitralna, se lahko začne slabo zapirati, lahko bi rekli, da slabo tesni. Temu pravimo prolaps mitralne zaklopke in je ena najpogostejših bolezni srčnih zaklopk. Včasih ta bolezen povzroči regurgitacijo. Kadar pa se zaklopka

14 Utrip Srca

ne odpira dovolj, to pa preprečuje kroženje krvi, temu pravimo stenoza. Okvare zaklopk so lahko prirojene ali pa jih povzročijo okužbe, srčni napadi, poškodbe srca. Nekatere takšne okvare ne povzročajo težav in ne potrebujejo zdravljenja. Večje pa zahtevajo zdravljenje z zdravili, z operacijami, pogosto z zamenjavo zaklopk.

Kirurg bo bolniku zamenjal zaklopko, kadar je zožena (stenoza) ali kadar pušča (regurgitacija). Možna pa so tudi »popravila« zaklopk.

Zamenjava srčne zaklopke je operacija na odprtem srcu, kakor temu pravimo. To pomeni, da kirurg med operacijo krvi obtok preusmeri na napravo, ki se ji reče izventelesni krvi obtok (ekstrakorporalna cirkulacija), medtem pa operira srce.

Prolaps mitralne zaklopke

To je okvara, pri kateri se zaklopka, ki ločuje levi preddvor od levega prekata, ne zapira dovolj dobro. Največkrat je okvara minimalna in bolniku sploh ne povzroča težav.

Vendar pa lahko povzroči tudi resne težave z regurgitacijo, se pravi puščanjem krvi nazaj v preddvor. V takih primerih pa je treba okvaro zdraviti. Veliko bolnikov s prolapsom mitralne zaklopke je med suhimi ženskami z manjšimi nepravilnostmi v steni prsne votline, skoliozo ali kakšnimi drugimi napakami.

Znaki

Občutek močnega bitja srca (palpitacija), bolečina v prsih (ki ni povezana s koronarno boleznijo ali infarktom), težave pri dihanju po naporu, utrujenost, kašljanje,

kratka sapa med ležanjem. Včasih bolnik nima nobenega znaka oziroma se pojavijo postopoma.

Preiskave Prolaps mitralne zaklopke se vidi z ultrazvočno preiskavo srca, Dopplerjevim ultra zvokom, katetrizacijo srca, rentgenskimi posnetki prsnega koša in z drugimi preiskavami, na primer CT.

Zdravljenje Kadar gre za manjšo težavo, zdravljenje sploh ni potrebno. Pri resnejši okvari pa bo zdravnik predpisal zdravila (antibiotike, kadar je prisotno vnetje, antiaritmike, če je treba vzpostaviti normalni srčni ritem, vazodilatatorje, če je treba razširiti žile, diuretike, propanolol, antikoagulante, tisto pač, kar je pri posameznem bolniku potrebno). Pri resnejših primerih prolapsa bo kardiolog priporočil operativni poseg, zamenjavo mitralne zaklopke. •

Aspirin varuje srce in glavo Zato je zelo pomembno, da so bolniki, ki so v večji nevarnosti, da doživijo infarkt ali pa možgansko kap, ustrezno zavarovani. Toda čeprav so zaščitne lastnosti acetilsalicilne kisline (aspirin) za srce vsesplošno in že dolgo znane, po vsem svetu ugotavljajo, da bolniki ne uživajo dovolj aspirina, da bi se zavarovali pred nezaželenim zapletom. Ena od raziskav je, na primer, dokazala, da več kot polovica žensk, ki imajo bolezen srca oziroma ožilja v pomenopavzalnem obdobju, ne jemlje aspirina, čeprav s tem veliko tvega.

Druga raziskava, ki so jo delali

Aspirin je več kot sto let staro zdravilo.

Koronarna srčna bolezen in možganska kap sta odgovorna za tretjino vseh smrti po vsem svetu. Vsako leto okrog 6,3 milijona ljudi doživi akutni miokardni infarkt. Čeprav večina še vedno misli, da je to bolezen moških, pa to ne drži. Strokovnjaki po vsem svetu ugotavljajo, da zaradi koronarne srčne bolezni že več kot dve desetletji nazaj umira več žensk kot moških. Res pa je , da moške navadno prizadene v zgodnejših letih kot ženske.

na 55.000 moških, pa je dokazala, da lahko redno jemanje aspirina v pravilnih odmerkih za 32 odstotkov zmanjša možnost, da bolnik doživi infarkt ali kap. Tako ameriško kot evropsko združenje za preprečevanje srčnih bolezni sta zaradi teh dejstev priporočila, naj kardiologi premislijo o zavarovanju svojih bolnikov z rednim jemanjem aspirina.

Aspirin je več kot sto let staro zdravilo. Znano je tudi, da lahko povzroči težave v prebavnem traku. Tudi za to možnost se je mogoče zaščititi.

Kardiologi so ugotovili tudi, da je koristen učinek aspirina dosti večji kot pa lahko povzroči škode.

Vedeti je treba, da je odmerek aspirina za srčnega bolnika 100 miligramov dnevno. Aspirin, ki ga ljudje jemljejo pri vnetnih težavah in proti bolečinam, pa je navadno 500 miligramski. •

Utrip Srca 15

Moj oče

inž.Vilko Krapež

Moj oče je bil prvič operiran na srcu leta 1968 v Kliničnem centru v stavbi, v kateri je danes travmatološki oddelek, torej v eni od starih stavb, kajti sedanje zgradbe na drugi strani Zaloške takrat še ni bilo. Operiral ga je prof.dr.Miro Košak, eden naših najboljših strokovnjakov kardiovaskularne kirurgije, kar lahko tudi kot laik mirno zatrdim. Čeprav sem bila takrat še osnovnošolka, pa sem očetovo zdravljenje budno spremljala.

V moji sobi so bili poleg plakatov dirkačev formule I obešeni časopisni izrezki o srčnih kirurgih in o srčnih operacijah. Zadeva me je začela zanimati. Očetova zgodba me je spremljala ves čas, tudi potem, ko se je pokazalo, da bo potrebna še ena srčna operacija. To se je zgodilo 15 let pozneje. Prvič so mu zamenjali aortno srčno zaklopko, drugič pa naj bi zamenjali še mitralno. Med sorodniki operirancev, ki smo se v čakalnicah, ko smo čakali svoje najdražje, pogovarjali s strokovnimi izrazi, za katere večinoma nismo najbolj vedeli, kaj pomenijo, so pa »dobro zveneli«, je veljalo, da je »mitralka« enostavnejša od »aorte«. Imeli smo tudi svoje razlage, a jih za vsak primer raje ne bom omenjala.

Moj oče je bil po naravi vesel človek. Nikoli se ni pritoževal, če ga je kaj bolelo. Spomnim se le, da se mu je kmalu po prvi operaciji na obrazu v bližini levega ušesa naredil nekakšen gnojni mozolj. Mama je rekla, da gre za tur in mu ga je poskušala pozdraviti (mama je bila medicinska sestra) s čudno temno rjavo žavbo, ki ji je rekla »mikulič«, najbrž po zdravniku, ki si jo je izmislil. A tudi njen slavni mikulič ni pomagal in oče je šel kar k prof. Košaku, ki je brez obotavljanja tur stisnil, da je gnojna tekočina odtekla. »To je pa zares bolelo,« je dejal. To, da je imel prsni koš podolgem prerezan, pa najbrž ne, sem si mislila in se

čudila relativnosti doživljanja bolečine, ki jo je bil sposoben moj oče.

Kakorkoli, moj oče bi moral na drugo operacijo srca, ko sem sama že delala kot novinarka. Na ušesa mi je prišlo, da je vprašanje, kako bi operacijo preživel, če bi ga operirali v Kliničnem centru. Nobenega dvoma o strokovnosti kirurgov (še vedno je srčne kirurge vodil prof.Košak) ni bilo, pač pa o slabi opremljenosti, o tem in onem, česar niso imeli v KC in kar bi lahko bilo za uspeh operacije pomembno. V tistem času sem spoznala dr.Metko Zorc. Pomagala mi je pri urejanju mnogih zadev, da je moj oče lahko odšel na operacijo v Švico v bolnišnico St.Cecile, kjer naj bi ga operiral prof.dr. Ninoslav Radovanović.

Tako se je tudi zgodilo. Spomnim se, da sva se poslavljala na osmi marec zgodaj zjutraj in da sem bila popolnoma prepričana, da se bo vrnil zdrav. In se je.

Ko je prišel nazaj, je čutil potrebo, da pomaga drugim. Srečeval se je s svojimi sotrpini, bolniki, ki so bili operirani v Švici pri prof. Radovanoviću. Nič kolikokrat so sedeli skupaj in lepega dne me je obiskal z informacijo, da bodo ustanovili društvo. Povabil me je, da pridem zraven in kaj napišem o tem.

Predstavil mi je odvetnika Marka Prepeluha in tako se je zgodilo, da sem se udeležila nekaj pripravljalnih sestankov in potem tudi ustanovnega zbora društva. Cilj je bil vseskozi jasen: društvo je hotelo doseči, da bi imeli

tudi v Sloveniji kliniko, v kakršni so bili naši bolniki operirani v Švici. S takšnimi standardi zdravljenja pred operacijo in po njej, s takšnim odnosom zdravnikov in sester do njih, kot so ga doživljali tam. Pripovedovali so mi, da jim je profesor Radovanović vsem razložil, kakšna je njihova težava, kaj bo med operacijo naredil, predvsem pa jim je razložil tudi, koliko tvegajo.

To je tudi mojega očeta najbolj navdušilo.

Potem pa so člani društva obiskali Sremsko Kamenico pri Novem Sadu, kjer so odprli Inštitut za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. Glavni srčni kirurg tam je bil prof.

Radovanović. Na tej otvoritvi sem bila s svojim očetom tudi jaz. In tja je potem romalo kar precej slovenskih bolnikov, ki so v Sremsko Kamenico dostikrat potovali s prof.dr. Metko Zorc.

Društvo na srcu operiranih Slovenije je z jasnim ciljem, da poskrbi za svoje sotrpine.

Društvo je eno prvih združenj civilne družbe pri nas. Zanesljivo pa eno izmed najbolj vztrajnih, saj smo svoj cilj tudi dosegli. V Izoli v kliniki Medicor je bilo operiranih že več kot 600 bolnikov. Po oceni bolnikov je Medicor najprijaznejša ustanova v Sloveniji. To pa pove vse.

Milka Krapež

Katetrizacija srca Katetrizacija srca je preiskava, s katero se ugotavlja in zdravi nekatere srčne bolezni oziroma stanja. Zdravnik vpelje dolgo in tanko žičko v žilo v dimljah ali na roki, lahko tudi na vratu, in jo vodi v srce. Skozi kateter zdravnik ugotavlja stanje, vendar pa je s pomočjo katetra možno tudi zdraviti.

V kateter navadno vbrizgajo tako imenovani kontrast, barvilo, ki zdravnikom omogoča, da na rentgenu dobro vidijo žile in kaj se v njih dogaja.

Tako, na primer, s pomočjo kontrasta vidijo, če se jev žili nabral poseben material, imenovan plak, ki zožuje katero od srčnih arterij (imenovanih tudi koronarne arterije) ali pa jo celo blokira. Plak je sestavljen iz maščob, holesterola, pa tudi kalcija in še nekaterih drugih substanc, ki krožijo v krvi. Nabiranje plaka je nevarno, saj zožuje žile in postopoma zmanjšuje dostop krvi v srce. Stanje oziroma bolezen, ki je posledica tega, se imenuje bolezen koronarnih arterij.

Zožitve in blokade v žilah je mogoče videti tudi z ultra zvokom med katetrizacijo. Pri ultra zvoku znanost

Kdo potrebuje katetrizacijo?

Zdravniki to preiskavo priporočajo pri različnih stanjih in iz različnih vzrokov. Najbolj pogost vzrok pa je, da hočejo oceniti, zakaj bolnik čuti bolečino v prsih. Ta bolečina je lahko posledica bolezni koronarnih arterij.

Kot rečeno, preiskava pokaže, ali plak zožuje srčne žile in kje se to dogaja. Koristnost te preiskave je, da lahko kardiolog bolezen zdravi že med pregledovanjem tako, da naredi angioplastiko. Med tem posegom skozi kateter uvede majhen balon, ki

…Preiskava pokaže, v kakšnem stanju je srce in vse štiri votline v srcu... izkorišča zvočno valovanje, s pomočjo katerega se ustvarja podrobnejša slika srčnih žil. Katetrizacijo srca opravljajo specialisti- kardiologi v bolnišnicah.

Med preiskavo je bolnik pri zavesti, vendar je preiskava neboleča. Bolnik bo pozneje morda čutil manjšo bolečino na mestu, kjer je zdravnik vstavil kateter v žilo. Preiskava zelo redko povzroči resnejše zaplete.

ga namesti v zamašeno arterijo. Ko se balon napihne, stisne plak, ki se je nabral v žili, ob stene žil in s tem ustvarja več prostora za pretok krvi.

Dostikrat potem kardiologi vstavijo

žilno opornico, majhno žičnato cevko, ki prav tako pritisne plak ob stene žil. Opornica ali stent lahko vsebuje tudi zdravilo, ki se potem počasi sprošča.

Katetrizacijo naredijo večini bolnikov, ki so doživeli srčni napad, so imeli delno ali popolno zaporo srčnih arterij. Lahko se zgodi, da kardiologi delajo katetrizacijo medtem, ko bolnik doživlja srčni napad. V takih primerih takoj ukrepajo z angioplastiko, ki nemudoma izboljša bolnikovo stanje in prepreči, da bi se srce še bolj poškodovalo. Katetrizacijo bodo zdravniki predlagali tudi v primerih, ko si je bolnik šele opomogel od srčnega infarkta, a še vedno čuti bolečino v prsih; kadar je bolnik doživel infarkt, ki je povzročil precejšnje poškodbe srca; in kadar so druge preiskave, na primer EKG, napovedale, da gre za bolezen v srcu ali pa je možna kakšna srčna okvara, bolnik pa se pripravlja na operacijo srca. Preiskava pokaže, v kakšnem stanju je srce in vse štiri votline v srcu (prekata in preddvora).

Možno je tudi, da zdravnik priporoča katetrizacijo zato, da bi videl, kako delujejo srčne zaklopke, ki odpirajo in zapirajo vhode in izhode za načrpano in izčrpano kri.

Ko kardiolog spusti kontrast v krvni obtok in ta kontrast, barvilo, doseže srce, pokaže na rentgenu tako imenovani angiogram. Preiskava se imenuje koronarna angiografija.

Pokaže pa, kako dobro se krvi izčrpa iz srčnih votlin. Med posegom lahko zdravnik odvzame tudi vzorce krvi in tkiva. • Utrip Srca 17

Šmarješke Toplice 2006

Po seji Upravnega odbora..

SPOMINI SKOZI ČAS

Kostanjeviška jama Z ladjo Laho po Piranskem zalivu (2004)

18 Utrip Srca

Ob odprtju klinike Medicor

V Slovenskih Konjicah leta 2000

Šmarješke Toplice 2006 Občni zbor na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1999

Na obisku v Sremski Kamenici ob praznovanju 20,000. operacije

Društvo na obisku v M.C. Medicor

Prijetno razpoloženje na avtobusu

Zdravstvena delavnica v Celju

Utrip Srca 19

Preko telefona d Prenos elektrokardiograma po telefonu

Matija Horvat, Bojan Pohar, Vojka Gorjup V zadnjem času se po svetu z veliko hitrostjo uveljavlja metoda prenosa elektrokardiograma po telefonu, v visoko specializiran sprejemni center, ki deluje 24 ur na dan. Zdravniška in strokovna javnost se vse bolj zaveda, da je pomemben dejavnik v poteku srčne bolezni čas, ki mine od pojava znakov bolezni do postavitve diagnoze, ki je potrebna za pravilno in uspešno zdravljenje. Pomemben korak v skrajševanju tega časa je uvajanje transtelefonskega elektrokardiografa.

V

zadnjem času se po svetu z veliko hitrostjo uveljavlja metoda prenosa elektrokardiograma po telefonu, v visoko specializiran sprejemni center, ki deluje 24 ur na dan. Zdravniška in strokovna javnost se vse bolj zaveda, da je pomemben dejavnik v poteku srčne bolezni čas, ki mine od pojava znakov bolezni do postavitve diagnoze, ki je potrebna za pravilno in uspešno zdravljenje. Pomemben

20 Utrip Srca

korak v skrajševanju tega časa je uvajanje transtelefonskega elektrokardiografa.

Aparat za prenos EKG signalov po telefonu tehta z baterijo vred okoli 180 gramov, in je izredno majhen, saj ga lahko spravimo kar v hlačni žep (dolžina 120 mm, širina 60 mm, debelina 25 mm) in ima odobritev ameriške FDA (Federal Drug Administration, USA).

Njegova uporaba je preprosta, saj si bolnik

lahko posname elektrokardiogram sam, lahko pa mu ga posname medicinska sestra (v ambulanti, patronažna služba) ali zdravnik, bodisi v ambulanti ali na terenu.

Telelink, kot smo v Sloveniji poimenovali transtelefonsko elektrokardiografijo, je pri nas novost, v svetu pa sistem uspešno deluje že nekaj let. Največji evropski centri (Dunaj, London, Bruselj, Praga, Muenchen, Lisbona)

do hitre diagnoze vključujejo v svoje sisteme tudi do 50.000 uporabnikov. Pri nas je sistem začel poskusno delovati v jeseni 1996, redno deluje od 1. januarja 1997.

Osebni transtelefonski elektrokardiograf je namenjen bolnikom z angino pektoris, bolnikom po prebolelem miokardnem infarktu, bolnikom z motnjami srčnega ritma, po operacijah na srcu, po vstavitvi stalnega srčnega vzpodbujevalca in ne nazadnje tudi vsem, ki imajo več dejavnikov tveganja in so tako izpostavljeni večji nevarnosti za obolevanje srca. O možnosti vključitve se bolnik posvetuje s svojim pooblaščenim zdravnikom.

Transtelefonski elektrokardiograf v svetu in že tudi pri nas uporabljajo tudi zdravstvene organizacije in zdravniki (dežurni zdravniki na terenu, stomatologi), bodisi za pridobitev potrditve diagnoze, v zapletenih primerih pa tudi za pridobitev drugega mnenja, na terenu pa se zaradi majhnosti aparata le ta spremeni v pomemben diagnostični aparat.

Prednost transtelefonskega EKG prenosa ni samo v možnosti pošiljanja, ampak tudi v možnosti direktnega pogovora bolnika (osebe, ki ima v uporabi aparat) z zdravnikom v sprejemnem centru ali pa zdravnika, ki snema EKG zapis z zdravnikom v sprejemnem centru, saj je ves čas prenosa in analize odprta telefonska zveza, in niso potrebni ponovni klici.

Sprejemni diagnostični center za klice iz cele Slovenije je v Kliničnem centru v Ljubljani na Centru za intenzivno interno medicino. Tu so 24 ur dnevno prisotni sestre in zdravniki

specialisti, ki sprejemajo in odgovarjajo na klice bolnikov oziroma na klice zdravnikov, ki uporabljajo ta aparat.

Telefonski klic sprejme višja medicinska sestra, ki takoj pokliče zdravnika specialista.

Ta analizira izpis EKG in izvid, vključno z navodili, sporoči osebi na drugi strani telefona.

V primeru, da gre za zdravnika, se lahko izpis vključno z izvidom pošlje po telefaksu ali pošti.

Ko bolnik prejme aparat, se z njim oglasi v Centru za intenzivno interno medicino.

Tam se pogovori z zdravnikom, ki ga tudi pregleda. Sestra ga nauči uporabljanja aparata, posnamejo EKG in ga preko telefona pošljejo v sprejemni center, kjer ga vnesejo in shranijo v računalnik. Tako ima vsak bolnik v računalniku svoj osnovni-referenčni EKG, ki kasneje služi za primerjavo s posnetki ob težavah. Bolnik ob obisku v sprejemnem centru dobi tudi svojo identifikacijsko številko, s katero se ob kasnejših klicih predstavi, in telefonsko številko, kamor pokliče ob težavah in je rezervirana smo za klice za transtelefonski elektrokardiogram.

Uporaba aparata je enostavna. Obstaja več vrst aparatov (12 kanalni EKG, aparat za analizo motenj srčnega ritma, aparat za zaznavo specifičnega dogodka). Bolnik dobi tip aparata, ki najbolj ustreza njegovemu obolenju, zdravstvena ustanova (sestra, zdravnik) pa tistega, ki popolnoma zadovolji strokovne potrebe, torej dvanajstkanalni aparat EKG. Dvanajstkanalni aparat EKG posname in pošlje v center vse klasične odvode EKG: I, II, III, avR, avL, avF, V1 - 6, za analizo ritma pa prikaže II standardni odvod. Aparat je lahko pomembno diagnostično sredstvo za zaznavo specifičnega dogodka, ko ga nosi bolnik vezanega nase, podobno kot holter monitor.

Ta aparat kontinuirano zaznava signale EKG, v trenutku pojava simptoma (angina pektoris, palpitacija) pa bolnik s pritiskom na gumb posname zapis EKG. Aparat si zapomni 30 sekund pred pojavom simptoma in 30 sekund po pojavi simptoma. Tako je dogodek popolnoma verodostojno zabeležen s 60 sekund trajajočim zapisom EKG. Bolnik ob prejemu aparata prejme tudi pisna navodila, kako aparat uporabljati. Navodila so

v obliki majhne knjižice, ki jo ima pri aparatu in je tako vedno dostopna. Ob težavah (bolečina v prsih, nereden srčni utrip, vrtoglavica, težka sapa...) si bolnik na prsni koš namesti elektrode ali na prsi prisloni sam aparat (odvisno od tipa), in pritisne na gumb.

Za pošiljanje posnetega elektrokardiograma je primeren vsak telefon kjerkoli v Sloveniji in tujini.

Pošiljanje je možno tudi iz telefonske govorilnice, prav tako tudi z mobilnim telefonom.

Zvočni signal ga opozori, kdaj se je pričelo snemanje in kdaj je končano. Po končanem snemanju po telefonu pokliče na številko v diagnostičnem centru. Pove svojo identifikacijsko številko in vrsto težav. Ko mu odgovorijo, da so pripravljeni na snemanje, prisloni aparat na del slušalke, ki je namenjen govorenju, ponovno pritisne na gumb in prične se prenos posnetka. Na monitorju računalnika v centru se v istem trenutku izpiše zapis posnetega elektrokardiograma. Izpis shranimo v računalnik, hkrati pa tudi natisnemo.

Za pošiljanje posnetega elektrokardiograma je primeren vsak telefon kjerkoli v Sloveniji in tujini. Pošiljanje je možno tudi iz telefonske govorilnice, prav tako tudi z mobilnim telefonom. V primeru, da bolnik ne more takoj poslati zapisa, ima vsak aparat tudi spomin in tako možnost shranjevanja posnetega elektrokardiograma.

Prvi uspeh delovanja transtelefonskega osebnega sistema EKG pri nas se je pokazal že v času poskusnega delovanja. Bolnica, ki je bila v centru, ki je opremljen s transtelefonskim elektrokardiografom, je začutila bolečine za prsnico. Posneli so EKG in ga poslali na Center za intenzivno interno medicino. ➩str.23

Utrip Srca 21

Slovensko združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo si že dolgo prizadeva, da bi tudi v naši državi z dobro informiranostjo poskrbeli za osveščanje ljudi, kajti možnih »kandidatov«, ki bi jih lahko doletela možganska kap, je veliko.

Najpogostejši vzrok zanjo je namreč previsok krvni tlak. Teh bolnikov pa je v naši državi precej. Znano je tudi, da jih le dobra tretjina

tlakom redno uživali zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik, bistveno zmanjšali število novih možganskih kapi. Zdravil je veliko, tako da se zdravniki lahko odločajo glede na posebnosti vsakega posameznika. Ena od znanih velikih raziskav LIFE je na primer dokazala, da bi lahko z uporabo zdravila losartan (iz skupine tako imenovanih sartanov) število možganskih kapi v državah Evropske unije zmanjšali za

interne medicine na univerzi Östra v Göteborgu na Švedskem, ki ga je združenje SAFE povabilo kot vodilnega evropskega strokovnjaka za hipertenzijo, je pozval zdravstvene delavce k ukrepanju: »Pozivam zdravnike in zdravstvene politike, naj delujejo v skladu s kliničnimi dognanji o zmanjševanju tveganja možganske kapi in tako zagotovijo zdravljenje hipertenzije po pravilih dobre klinične

Možganska kap vsako leto prizadene okrog 4000 prebivalcev Slovenije. Število novih bolnikov pa še vedno narašča (medtem, ko v ZDA upada za približno pet odstotkov letno).

Bolezen povzroči v bolnikovi družini pravo opustošenje, bolnik je namreč večinoma popolnoma odvisen od pomoči drugih. Največji absurd pa je, da je možgansko kap relativno lahko preprečiti.

redno uživa zdravila.

Zdravljenje po možganski kapi, če jo bolnik seveda preživi, je dolgotrajno in zelo obremenjujoče tako za bolnika samega kot za njegovo družino. Dolgotrajna rehabilitacija navadno pomeni, da se mora bolnik dostikrat ponovno naučiti hoditi, govoriti in početi vse

25.000 letno. To pa ni zanemarljiva številka.

Kaj lahko Združenje proti možganski kapi na evropskem noviju doseže? V vsaki državi, članici EU bo pozivalo vlado, da poskrbi za stalno osveščanje vseh tistih, ki že imajo visok krvni tlak in so celo dobili primerna

Dolgotrajna rehabilitacija navadno pomeni, da se mora bolnik dostikrat ponovno naučiti hoditi, govoriti in početi vse druge osnovne vsakodnevne stvari, ki se zdijo samo po sebi umljive. druge osnovne vsakodnevne stvari, ki se zdijo samo po sebi umljive. Manj možganskih kapi pa bi, navsezadnje, državam Evropske unije prihranilo precej denarja. Stroški zdravljenja in rehalibitacije so namreč izredno visoki.

Tako kot v Sloveniji je tudi po vsej Evropi možganska kap zelo pogosta. Je celo tretji najpomembnejši vzrok smrti v Evropi in hkrati tudi najpogostejši vzrok za invalidnost. Kot rečeno, je glavni vzrok za to povišan krvi tlak, ki pa ni ustrezno zdravljen. In vendar bi že samo s tem, da bi bolniki s povišanim krvnim

22 Utrip Srca

zdravila, da ta zdravila redno jemljejo. Poleg tega je pomembno, da spodbujajo bolj zdrav življenjski slog. To pomeni bolj zdravo hrano, (pravila so tudi pri nas že dobro znana: veliko sadja in zelenjave, manj maščob in sladkorja, malo mesa in še to raje belo, perutninsko ali ribje, malo škrobnih živil in veliko vode, nič gaziranih in nič sladkanih pijač), več gibanja, opuščanje škodljivih navad (kajenje je nevarno tudi v tem primeru, enako velja za nezmerno uživanje alkoholnih pijač).

Profesor Bjorn Dahlöf, izredni profesor

prakse. Veljavne smernice za zdravljenje upoštevajo ta dognanja in priporočajo takšno antihipertenzivno zdravilo, ki ne le znižuje krvni tlak, ampak hkrati posebej zmanjša nevarnost za možgansko kap.« Zakaj govorimo o možganski kapi Marsikdo je pripomnil, da možganska kap ni srčna bolezen in da zato v reviji, ki govori o srčnih bolnikih, zdravljenju srčnih bolezni, rehabilitaciji po njem in tudi o preprečevanju teh bolezni, tematika o možganski kapi nima mesta. Pa ni tako. Možganska kap je namreč posledica bolezni žil. Glavni vzrok zanjo je povišan krvni talk. Mnogi srčni bolniki pa imajo povišan krvni tlak. In mnogi bolniki, ki so jim zdravniki ugotovili povišan tlak in predpisali zdravila, teh zdravil ne jemljejo, ker se brez njih čisto dobro počutijo. Medtem pa bolezen potihem uničuje žile. Ko izbruhne, je navadno za vse prepozno. Zato velja stalno opozarjati, da zdravniki zdravil ne predpisujejo kar tako zaradi lepšega, pač pa, da bi bolnike zdravili in zato je treba zdravila redno jemati natanko tako, kot to določi zdravnik. •

nadaljevanje s str.21➩ Zdravnik, ki je klic sprejel in odčital posnetek, je menil, da ima bolnica akutni srčni infarkt. Takoj so jo odpeljali v najbližjo bolnišnico, kjer so jo ustrezno zdravili. Zdravljenje je bilo uspešno, kar gotovo lahko pripišemo tudi zelo kratkemu času, ki je potekel od začetka bolničinih težav do sprejema v bolnišnico.

Transtelefonski sistemi EKG v tujini kažejo osupljive številke. Z uporabo transtelefonskega sistema EKG in dobro organizirano mrežo zdravnikov se je čas od postavitve diagnoze in pričetka zdravljenja akutnega miokardnega infarkta pri ciljnih skupinah skrajšal tudi na povprečno vrednost okrog 30 minut. In ne samo to: če pogledamo obremenjenost dežurne službe in s tem tudi dežurnega osebja s perspektive transtelefonskega sistema EKG so številke zelo zgovorne: od 100 % oseb (bolnikov, zdravstvenih ustanov) vključenih v sistem transtelefonskega nadzora EKG, je v razvitem centru v enem letu uporabilo sistem 86 % oseb, v 12 % so zdravniki ocenili zapise in simptome za takšne, da je obstajala potreba po obisku pri zdravniku. Le 6% ljudi je moralo ostati v bolnišnici.

V Angliji so ugotovili nujna stanja pri 19 % bolnikov, zaradi katerih je bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici, pri 81 % pa prihod v bolnišnico na pregled ni bil potreben. Primerjave diagnostične učinkovitosti transtelefonskega prenosa EKG in holterske monitorizacije pri bolnikih z občasnimi motnjami srčnega ritma so pokazale, da se s transtelefonskim sistemom EKG dobi več podatkov, in da je cenejši od holterske monitorizacije.

Transtelefonski EKG sistem je pri nas nov korak naprej k hitrejši in cenejši diagnostiki obolenj srca in ožilja. Z njim želimo čim bolj približati zdravnike specialiste bolnikom s srčnimi težavami, povezati zdravnike na terenu z zdravniki v sprejemnem centru, skrajšati čas od nastanka simptomov do postavitve diagnoze in pričetka zdravljenja, do neke mere olajšati in poceniti diagnostične postopke, razbremeniti dežurno službo z lažnimi alarmi in včasih nepotrebnimi obiski pri zdravnikih in z vsem tem zmanjšati umrljivost zaradi bolezni srca. • vir: http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/ preko1.html

Nabava aparatov za povezavo s transtelefonskim EKG sistemom bo možna po grosistični ceni preko Društva.

Informacije: 041 857 223

Bolniki so najbolj zadovoljni z Medicorjem Ministrstvo za zdravje je letošnjo pomlad naredilo raziskavo o tem, kako so slovenski bolniki zadovoljni z našimi bolnišnicami.

Na vprašanja je odgovarjalo 7167 bolnikov v 27 slovenskih bolnišnicah. Na naše veliko veselje se je pokazalo, da so bolniki najbolj zadovoljni z našim Medicorjem, na kar smo zelo ponosni.

V raziskavi so bolnike spraševali sledeče:

kako so zadovoljni s sprejemom v bolnišnico, z delom zdravnikov in medicinskih sester, z zdravljenjem, lajšanjem bolečin, poleg tega pa so jih vprašali, kako ocenjujejo bolnišnico, njeno okolje in prehrano in kako ocenjujejo odpust iz bolnišnice. Bolniki so ocenjevali s števili od 1 do sto. Povprečna ocena je bila, da so najbolj

zadovoljni s sprejemom in delom medicinskih sester, najmanj pa z delom zdravnika in z odpustom iz bolnišnice.

Po ustanovah je bila razvrstitev sledeča: na prvem mestu, kot rečeno, je Medicor, ki so ga bolniki ocenili v vseh kategorijah najbolje.

Na drugem mestu je Kirurški sanatorij Rožna dolina, sledijo postojnska porodnišnica, bolnišnici Sežana in Valdoltra.

Slabše pa so se odrezale kranjska porodnišnica, psihiatrična klinika v Ljubljani ter psihiatrične bolnišnice v Begunjah, Idriji in Ormožu. Onkološki inštitut se je znašel na 12. mestu, Klinični center pa na 20. mestu.

Utrip Srca 23

Vitamin za srce Pomanjkanje vitamina E povzroča motnje v ravnotežju, resne zaplete v živčnem sistemu, periferno nevropatijo, oslabelost mišic in tudi poškodbe na očesni mrežnici.

Na srečo je hudo pomanjkanje E vitamina zelo redko, vendar pa strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo, da ljudje zaužijejo premalo tega vitamina, kar z leti močno vpliva na zdravje.

Posledice se ne pokažejo takoj, ampak postopoma. Pomanjkanje vitamina E namreč lahko botruje nastanku srčno-žilnih bolezni, sive mrene, oslabljenemu delovanju imunskega sistema, nastanku rakavih bolezni, vpliva pa tudi na raven krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih in na poslabšanje demence in Alzheimerjeve bolezni. Še pred leti je bil priporočljiv dnevni odmerek vitamina E za odrasle ženske 8 miligramov na dan, za moške pa 10 miligramov dnevno. Odkar pa so znanstveniki odkrili, kako je vitamin E vpleten v nekatere najpomembnejše procese v človeškem telesu, so priporočljivo dnevno količino vitamina E povečali na 15 miligramov dnevno za ženske in za moške enako.

24 Utrip Srca

Vpliv na srčni infarkt

Na Linus Pauling inštitutu v ameriški državi Oregon so analizirali pet velikih raziskav o vplivu vitamina E na srčni infarkt. Pokazalo se je, da povečan dnevni odmerek vitamina E zmanjša nevarnost za srčni infarkt tako pri moških kot tudi pri ženskah. V teh raziskavah so ljudje jemali manjše količine E vitamina kot so zdaj priporočljive, vendar se je njegov vpliv na zdravje srca vseeno poznal. V okviru dveh večjih raziskav pa so ugotovili, da se je nevarnost za bolezni srca precej zmanjšala le pri tistih ženskah in moških, ki so dnevno jemali 15 miligramov vitamina E. Dodatki z vitaminom E so lahko koristni tudi pri zdravljenju bolezni srca in žil. Kar nekaj raziskav je namreč pokazalo, da dodajanje vitamina E precej zmanjša nevarnost, da se bolniku srčni infarkt ponovi. Ker je vitamin E vmešan v odpravljanje posledic tako imenovanega oksidativnega stresa, lahko dodajanje tega vitamina pomaga mnogim bolnikom, tudi tistim, ki morajo hoditi na dializo. Diabetikom pa priporočajo dodajanje vitamina E zato, ker sladkorna bolezen povečuje oksidativni stres in ker so srčno-žilni zapleti med najbolj pogostimi vzroki za smrt pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Vpliva tudi na nastanek raka

Znanstveniki na Linus Pauling inštitutu pravijo, da povezava med vitaminom E in nastankom oziroma zdravljenjem rakavih bolezni še ni jasna. Toda ker je večinoma že znano, da je rak posledica oksidativnih poškodb DNA, ki jih povzročajo prosti radikali, je povezava vendarle verjetna.

Ker pa na omenjenem inštitutu raziskujejo vlogo vitaminov in objavljajo zgolj z dokazi podprte trditve, za zdaj pravijo, da dokaza za to povezavo ni. Vitamin E je namreč precej močan antioksidant, se pravi, da uničuje proste radikale. Prav zaradi tega je v teku kar nekaj raziskav, ki naj bi dokazale ali ovrgle trditev, da je vitamin E vpleten v razvoj rakave bolezni. Nekaj večjih raziskav je ovrglo predpostavko, da jemanje

večjih količin vitamina E zmanjšuje nevarnost za nastanek raka dojke in pljučnega raka.

Pokazalo pa se je, da dodajanje vitamina E vpliva na zmanjšanje raka prostate pri moških, ki kadijo.

Precej raziskav se ukvarja tudi s predpostavko, da bi lahko z dodajanjem vitamina E zdravili nekatere rakave bolezni. Za zdaj preiskujejo, kako deluje vitamin E na živali, ki imajo raka.

Verjetnost, da ima vitamin E odločilen vpliv na raka, znanost utemeljuje z dognanjem, da posebna oblika vitamina E (ester E oziroma alfa-tokoferil sufikant) preprečuje delitev rakavih celic in pospešuje normalen proces odmiranja celic, ki so zaokrožile svoj življenjski krog.

Kje najdemo vitamin E

Najboljši vir vitamina E so olja, predvsem olivno, sojino, koruzno, sončnično olje, pa tudi različni oreški, ki prav tako vsebujejo olja: mandlji, lešniki, zemeljski oreški oziroma arašidi ter zelenjava, predvsem špinača, korenje in listnata zelenjava (solate vseh vrst), šparglji, pa tudi semena, olive in jajčni rumenjak. Večinoma jemo hrano, ki vsebuje precej vitamina E, vendar pa je z leti priporočljivo ta vitamin dodajati. To predvsem velja za nosečnice, saj je znano, da vitamin E vpliva na zdrav razvoj zarodka. Vitamin E pa naj bi v obliki dodatkov uživali tudi starejši ljudje, ker varuje organizem pred mnogimi boleznimi, predvsem srčnimi in rakom. V Jani so že poročali o zanimivih ugotovitvah Rochevega

raziskovalnega laboratorija v ZDA. Na temelju podatkov o koristnosti vitaminov in drugih dodatkov prehrani so ocenili, da bi lahko ameriško zdravstvo letno prihranilo približno 20 milijard dolarjev, če bi vse ženske v rodnem obdobju redno uživale dodatke folne kisline in cinka, vsi ljudje, starejši od 50 let pa dodatke folne kisline in vitamina E. Ti prihranki naj bi namreč bili rezultat zmanjšanja števila bolnikov z boleznimi srca in žil, sladkorne bolezni, sive mrene in rakavih bolezni.

»Star« vitamin

Vitamin E je »star« skoraj 90 let, saj so ga odkrili že relativno zgodaj, v dvajsetih letih preteklega stoletja. Vse od tedaj skuša znanost odgovoriti na vprašanje, zakaj ga ljudje potrebujemo. Najbolj natančen odgovor lahko dobimo le, če vitamin dobro spoznamo.

Pravzaprav je vitamin E skupno ime za osem antioksidantov, štiri od njih so tako imenovani tokoferoli (razlikujejo jih z grškimi črkami alfa, beta, gama in delta), štirje pa tokotrienoli.

Med njimi je alfa tokoferol tisti, ki se aktivno pojavlja v človekovem telesu in ga najdemo v krvi in v vseh tkivih. Njegova vloga je zelo pomembna. Kot antioksidant nas varuje pred škodljivimi stranskimi produkti našega presnovnega sistema, obenem pa tudi pred škodljivimi vplivi iz okolja. Na primer pred raznimi škodljivimi kemičnimi dodatki v naši hrani, ali pa pred uničujočim vplivom tobačnega dima in podobno. Vitamin E oziroma alfa tokoferol ima posebno vlogo pri vsrkavanju maščob. Ker je to v maščobah topen vitamin, preprečuje prostim radikalom, da bi poškodovali maščobne molekule (lipide). Šele poškodovani lipidi so namreč tisti, ki škodljivo vplivajo na stene krvnih žil, se pravi, da tvorijo tako imenovani škodljivi holesterol (LDL).

Nekateri znanstveniki trdno verjamejo v pomembno vlogo vitamina E, drugi pa pravijo, da gre za prevelika pričakovanja. Znana je raziskava HOPE, ki se je sicer v prvi vrsti ukvarjala z zdravilom za znižanje krvnega tlaka (za koliko lahko določeno zdravilo zmanjša nevarnost za srčno žilne zaplete), je vključevala tudi vpliv vitamina E na bolnike. V raziskavi je sodelovalo več kot 9000 bolnikov, starejših od 55 let, ki so imeli visok krvni tlak, sladkorno bolezen, ali pa jih je v preteklosti zadela možganska kap oziroma do doživeli srčni infarkt in podobno. Analiza rezultatov je pokazala, da vitamin E nima prav nobenega vpliva na razvoj bolezni.

Raziskava Hope je bila narejena pred sedmimi leti. Od tedaj so raziskovalci podvomili v trditev, da vitamin E ne bi imel prav nobenega vpliva na razvoj bolezni srca in žil. Prav narobe, ugotavljajo namreč vse večjo povezanost koristnega delovanje tega vitamina na zmanjševanje škodljivega holesterola. Seveda pa je vse odvisno od tega, koliko vitamina E ljudje jemljejo. V nizkih odmerkih prav gotovo ni mogoče pričakovati večjega učinka.

Najnovejše raziskave so namreč dokazale, da ima vitamin E s svojim vplivom na celice sposobnost, da upočasni staranje organizma. Precej znanstvenikov se ukvarja s tem, da bi natančno razložili, kakšen je ta vpliv, kako je dejansko alfa tokoferol vpleten v procese v človeškem telesu. Precej velika verjetnost namreč je, da upočasnjuje znake demence, tudi Alzheimerjeve bolezni in Parkinsonove bolezni. Vendar pa je treba poudariti, da so raziskave v zvezi s tem še v teku.

Ena redkih raziskav, kjer je dokazano, da ima vitamin E koristen učinek, je bila objavljena v znani medicinski reviji JAMA. Zdravnik in raziskovalec Robert F.Cathart je namreč objavil svoje ugotovitve, do katerih je prišel pri zdravljenju bolnikov s sindromom nemirnih nog. Gre za nevrološko bolezen. Z dodajanjem vitamina E je imel namreč omenjeni zdravnik pri svoji bolnikih sto odstoten uspeh. To pomeni, da bolniki ponoči niso imeli več krčev v mišicah nog.

Posebej pa je poudaril, da jim je dajal večje odmerke vitamina E. Dodatek vitamina E je torej priporočljiv (v odmerkih, ki so objavljeni v tem članku) ljudem z nekaterimi avtoimunimi bolezni, ki povzročajo, da organizem ne more vsrkati maščob (na primer pri Chronovi bolezni), pa tudi za bolnike z revmatioidnim artritisom.

Priporočajo ga srčnim bolnikom, tudi sladkornim bolnikom, bolnikom z rakavimi boleznimi, predvsem pa vsem ljudem po 50. letu starosti. Navadno ga je v eni sami tableti dovolj za ves dan.

Dodatek vitamina E dobimo v specializiranih trgovinah in lekarnah. Priporočljivo pa je tudi, da v dnevno prehrano dodamo en majhen obrok, odmerek lešnikov, orehov ali mandljev. Tako bomo dobili še dodatno količino tega vitamina, ki bo pomagal telesu pri ohranjanju zdravja. •

Utrip Srca 25

POŠKODBE

OPOZORILA DERMATOLOGOV! Dermatologi vselej poudarjajo, da varnega sončenja ni, uporaba solarijev pa je zelo škodljiva.

Pomembna naravna zaščita pomeni, da se pred soncem umaknemo v senco in nosimo ustrezno obleko, pokrivala ter očala.Varovalni pripravki v obliki krem ali sprejev pomenijo dodatno zaščito in jih ne smemo uporabljati z namenom podaljševanja izpostavljanja soncu. Za uspešno zaščito kombiniramo naravne načine zaščite z uporabo varovalnih pripravkov.

Pogosta napaka je uporaba varovalnih krem ali sprejev v premajhnih količinah in opuščanje obnavljanja nanosa po kopanju. Neizpodbitno je, da izpostavljenost soncu povzroča pospešeno staranje kože in nastanek različnih vrst kožnega raka.

Naravno ultravijolično sevanje je danes močnejše, kot je bilo nekoč, poleg tega pa so se v zadnjih sto letih spremenile tudi navade ljudi v smislu večjega izpostavljanja soncu.

Večina izpostavljanja soncu je naključna in se ne zgodi načrtno. Škodljivi učinki ultravijoličnega sevanja se tekom življenja seštevajo, kopičijo in po več letih povzročajo bolezenske posledice, ki so pomemben del obolevnosti populacije.

Vir: http://med.over.net/index.php?full=1&d=1&id=12422

26 Utrip Srca

Stranski učinki nekaterih zdravil

črevesne sluznice Zdravila proti bolečinam, ki jim pravimo nesteroidna protivnetna zdravila, lahko povzročijo poškodbe v prebavilih. Mnogi srčni bolniki dnevno jemljejo aspirin, ki sodi med nesteroidna protivnetna zdravila. Čeprav je dnevni odmerek aspirina (100 miligramov)za srčnega bolnika bistveno manjši kot za bolnika, ki aspirin vzame proti bolečinam (500 miligramov), pa se vendarle lahko zgodi, da redno jemanje povzroči poškodbe sluznice v prebavilih.

Ena od najpogostejših težav je tako imenovana gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Mnogi ji pravijo kar zgaga, čeprav je v resnici zgaga samo eden od znakov te bolezni. Okrog 20 do 40 odstotkov ljudi ima refluksne težave vsaj enkrat na mesec. To pomeni, da se jim želodčna vsebina vrača v požiralnik, s tem pa se poškoduje sluznica požiralnika. 12 odstotkov ljudi ima te težave enkrat na teden, okrog pet odstotkov pa vsak dan. Bolezen je pogosta tudi v zadnjih treh mesecih nosečnosti. Kar 25 odstotkov nosečnic pravi, da ima težave z zgago vsak dan, od 50 do 80 odstotkov pa vsaj enkrat na mesec.

Pogosta posledica jemanja prej omenjenih zdravil je tudi rana na želodcu oziroma dvanajstniku. Glavni znak bolezni je bolečina v predelu želodca oziroma pod prsno kostjo. Traja povprečno pol ure do tri ure.

To bolečino pogosto zamenjujejo z bolečino ob srčnem infarktu, saj ju bolniki opisujejo z istimi besedami. Dostikrat mislijo, da jih peče zgaga ali pa, da imajo prebavne motnje. Mnogi preprosto rečejo, da so lačni, saj se pri želodčni razjedi bolečina pojavlja, kadar je želodec prazen.

Vendar pa ni pri vseh bolnikih enako. Nekateri pravijo, da jih začne boleti takoj po zaužitju hrane, drugi spet, da lahko preteče ura ali dve po hranjenju. Mnogi pa pripovedujejo, da jih huda bolečina prebudi sredi noči. Lahko se zgodi, da se bolečina pojavlja vsak dan nekaj tednov, potem pa spet tedne nič.

Na srečo imamo dovolj učinkovitih zdravil, ki bodo ozdravila razjedo in odpravila bakterije (težave so pogosto povezane z bakterijo Helicobacter Pylori). Zoper bakterije bo zdravnik predpisal antibiotike, največkrat kar kombinacijo različnih antibiotikov, ker en sam bakterije ne zmore uničiti. Pomembno je, da bolnik natančno upošteva navodilo zdravnika in jemlje zdravila, dokler ne užije vseh. Sicer se bo bakterija ponovno razpasla po črevesju. Druga zdravila so kislinski zaviralci (znani tudi kot H-2 zaviralci), ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline.

Med najbolj široko uporabljanimi zdravili so antacidi, ki jih dobimo v lekarni tudi brez recepta. Antacidi delujejo tako, da nevtralizirajo kislino v želodcu. Delovanje pa je zgolj kratkotrajno. Novejša zdravila so tako imenovani zaviralci protonske črpalke. To, na prvi pogled zelo znanstveno ime pomeni, da zdravilo zmanjšuje delovanje majcenih črpalk v celicah, ki sproščajo kislino. Te črpalke namreč načrpajo kislino in jo sprostijo v želodčno sluznico. Ta zdravila so se izkazala za najbolj učinkovita pri zdravljenju želodčne razjede, pa tudi pri zdravljenju GERBa, bolezni, ki lahko povzroči razjedo v požiralniku.

Poleg tega zaviralci protonske črpalke bakterijam preprečujejo škodljivo delovanje v sluznici prebavil in imajo tako dvojno dober učinek. •

OCENJEVANJE VPLIVA GERB* NA KAKOVOST BOLNIKOVEGA ŽIVLJENJA Ali trpite zaradi katerega od naštetih simptomov?

Prosimo, odgovorite na navedena vprašanja, tako da označite en odgovor pri vsakem vprašanju.

Upoštevajte svoje simptome v zadnjem tednu.

Ni pravilnih ali napačnih odgovorov.

Prosimo, odgovorite na vsa vprašanja.

V zadnjem tednu...

dnevno pogosto občasno

nikoli

1. Kako pogosto so se pri vas pojavljali naslednji simptomi: a. bolečina v prsih ali za prsnico? b. žgoč občutek v prsih ali za prsnico? c. vračanje želodčne vsebine v požiralnik ali kisel okus v ustih? d. bolečina ali žgoč občutek v zgornjem delu trebuha? e. boleče grlo ali hripavost povezana z zgago ali vračanjem želodčne vsebine v požiralnik?

2. Kako pogosto imate zaradi omenjenih simptomov težave s spanjem?

3. Kako pogosto vam simptomi preprečujejo, da bi jedli in pili, kar želite?

4. Kako pogosto vam simptomi preprečujejo popolno ustvarjalnost pri delu ali dnevnih dejavnostih?

5. Kako pogosto jemljete dodatna zdravila za lajšanje navedenih simptomov, ki so na voljo v lekarni brez recepta (npr. Rupurut, Rutacid, Gastal)?

* GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen) — refluksna bolezen požiralnika Prispevek k zdravstvenemu izobraževanju

Ljudje se premalo zavedamo pomena našega imunskega sistema. Verjetno je težava v tem, da sploh ne vemo, kaj je imunski sistem in kakšno nalogo opravlja. V nadaljevanju boste izvedeli nekaj koristnih informacij in napotkov, da boste lažje poskrbeli za vaš imunski sistem.

To je naš drugi jaz; njegovega delovanja sicer ne čutimo, občutimo le posledice, kadar ne deluje pravilno. Zato lahko lasten imunski sistem spoznavamo posredno: z opazovanjem samih sebe, svojega telesa, zdravja in bolezni ter svojih zmogljivosti. Ko enkrat spoznamo delovanje našega imunskega sistema, lahko tudi vplivamo nanj.

Od imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo zboleli ob določeni okužbi in kako hudo bomo zboleli. Zlasti v prehodu med letnimi časi je imunski sistem še posebej obremenjen.

V mrazu in ob krajšem dnevu se telo odziva na spremenjene klimatske razmere in začne izločati drugačne hormone, med njimi stresne.

Ti nas po eni strani učinkovito pripravljajo na spremenjene razmere, po drugi strani pa imajo tudi manj prijetne učinke – npr. slabijo delovanje imunskega sistema. Zato smo manj odporni. Zaradi mraza se tudi več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se med ljudmi lažje širijo bakterije in virusi. Zato se poveča zlasti obolevanje na dihalih, najpogostejša v tem času pa sta gripa in prehlad.

Vsak dan smo v stiku z nešteto bolezenskimi povzročitelji: bakterijami, virusi, glivami.. Če imunski sistem deluje s polno močjo, nas ubrani pred večino teh povzročiteljev. Utrujenost, slaba prehrana, telesni in duševni stres, zdravljenje z nekaterimi zdravili ter določena

fiziološka stanja in starost pa imunski sistem oslabijo. Bolezenski povzročitelji se namnožijo in bolezen se nas kmalu loti. Z oslabljenim imunskim sistemom večkrat zbolimo tudi za gripo in prehladom, z okrepljenim pa se jima lahko izognemo.

Kako si lahko pomagamo sami?

Imunski sistem si lahko okrepimo sami, med drugim tudi z zdravili rastlinskega izvora, ki vsebujejo ameriški slamnik. Tako zdravilo je Immunal, ki ga dobite v dveh oblikah – kapljice in tablete.

Immunal vsebuje suhi sok iz cvetoče zeli škrlatne ehinaceje (Echinacea purpurea L.), ki jo poznamo tudi pod imenom ameriški slamnik.

Učinkovine, ki jih vsebuje, povečajo število belih krvničk in okrepijo njihovo fagocitno delovanje. S tem pospešijo odstranjevanje mikroorganizmov, ki so vdrli v telo. Zaradi tega Immunal deluje protibakterijsko, protivirusno in protivnetno.

Immunal je naravno zdravilo, ki vsebuje ameriški slamnik. Ta je pridelan na poljih slovenskih pridelovalcev. Pridelava je pod strogim nadzorom inštituta, kar tudi pomeni, da je uporaba pesticidov strogo prepovedana!

Zakaj je priporočljivo uporabljati zdravilo IMMUNAL? Immunal je na slovenskem tržišču že dolgo prisoten. Slovenski uporabniki ga dobro poznajo kot učinkovito zdravilo •za zvečanje odpornosti organizma pred gripo in prehladom in tudi kot •učinkovito zdravilo, ki ga moramo jemati med gripo in prehladom, saj dokazano pomaga pri hitrejšem okrevanju in lahko prepreči nastanek zapletov (sinusitis, vnetje srednjega ušesa, bronhitis ...).

Če smo poskrbeli, da je naš imunski sistem primerno okrepljen, se bo naše telo lažje spopadlo z virusi in bakterijami in bolezen bomo prestali hitreje ter brez večjih zapletov.

Pomembno je, da ves čas krepimo imunski sistem, ne glede na to, ali je bolezen že nastopila ali ne. •

Veliko ljudi, ki ima sladkorno bolezen, z leti dobi še kakšno od srčno-žilnih bolezni, kar je predvsem posledica poškodovanih perifernih žil zaradi diabetesa.

Enako ima veliko srčnih bolnikov sladkorno bolezen.

Dostikrat za to sploh ne vedo. Zdravniki jo odkrijejo naključno ob pregledovanju krvi pri rednih kontrolnih pregledih. Sladkorna bolezen je kronična, neozdravljiva in napredujoča. Vendar jo je mogoče s sodobnimi zdravili precej dobro nadzorovati, da bolniku naredi čim manj škode.

Na svetu je okrog 230 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. Računajo pa, da bo ta številka do leta 2025 še za sto milijonov višja.

V Sloveniji sicer nimamo registra bolnikov s sladkorno boleznijo, vendar pa ocenjujejo, da jih je okrog 120.000. Blizu 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2. To pa je diabetes, ki se razvije v poznejših letih, po 50.letu starosti in še pozneje, lahko pa tudi prej. Zaskrbljujoče je dejstvo, da ima čedalje več otrok sladkorno bolezen tipa 2. Včasih so imeli otroci zgolj sladkorno bolezen tipa 1. V teh letih je sladkorna bolezen predvsem posledica nezdravega načina življenja: nezdrava hrana, sedenje pred televizijo, računalnikom, nič gibanja. Samo ta sprememba bi otrokom hitro pomagala do izboljšanja.

Eden večjih problemov je tudi ta, da sladkorna bolezen ne boli. Podobno kot visok krvni tlak ali preveč holesterola. Zato mnogo bolnikov slabo skrbi za to, da je v njihovi krvi sladkorja ravno prav. Veliko sladkorja v krvi sčasoma povzroči bolezni srca, žil, poškodbe na očeh, okvare v okončinah, poškodujejo se tudi ledvica. Pri nekaterih bolnikih tako zelo, da je potrebna dializa.

Najnovejše zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni sitagliptin (Januvia) je nedavno tega

dobilo dovoljenje za promet v Evropski uniji.

To je namreč novo zdravilo, ki deluje tako, da upočasni razgradnjo določenih encimov (dipeptidil peptidaza 4), s čimer doseže, da telo samo zniža količino sladkorja v krvi.

Učinkovitost zdravila so dokazali s posebno raziskavo, v kateri so ga primerjali z najbolj pogosto uporabljanim zdravilom do zdaj, glipizidom (v kombinaciji z metforminom). Izkazalo se je, da sta sicer obe zdravili enako učinkoviti, vendar pa sitagliptin bolniku pomaga še na druge načine. Bolniki so namreč shujšali v povprečju za 1,5 kilograma, medtem ko so tisti, ki so dobivali glipizid, celo pridobili 1,1 kilograma.

Hipoglikemija, prekomerni padec sladkorja v krvi, je bila pri bolnikih, ki so dobivali sitagliptin, bistveno redkejša kot pri tistih, ki so dobivali glipizid. Druga raziskava pa je pokazala, da so bolniki, ki so dobivali novo zdravilo, bolje nadzorovali raven sladkorja v krvi.

Novo zdravilo bodo zdravniki seveda predpisovali na recept. Zdravniki so tudi tisti, ki bodo določili, katero zdravilo je za posameznega bolnika najbolj primerno. V Sloveniji diabetologi pri zdravljenju upoštevajo priporočila Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen (IDF), slovenske smernice pa so tik pred izidom. •

Utrip Srca 29

30 Utrip Srca

N

arava nam ponuja mnogo svojega bogastva zlasti v rastlinah, s katerimi si lahko učinkovito pomagamo. Med njimi je zagotovo časovni rekorder ginko biloba, ki sodi med najbolje prodajana zdravila rastlinskega izvora.

Njegove učinke so potrdile številne raziskave in ga zato priporoča tudi uradna medicina. Glavni učinek ginka je usmerjen v krvni obtok in v spodbujanje miselnih sposobnosti.

Res je, od ginka imajo lahko veliko koristi starejši ljudje, saj vpliva na boljšo prekrvitev možganov, širi žile in preprečuje, da bi se naredili strdki.

Guarana

Poleg ginka nam narava ponuja še eno rastlino, ki nam lahko pomaga pridobiti več energije. To je guarana, ki raste na južno ameriškem kontinetu ob reki Amazonki.

Guarana vsebuje guaranin, učinkovino, ki je po svojem delovanju zelo podobna kofeinu.

Deluje namreč tako, da poveča sposobnost dojemanja, ohranja budnost, pomaga pri dolgotrajnem umskem naporu, poleg tega pa tudi pomaga pri zdravljenju glavobola zaradi preveč zaužitega alkohola. Vendar je treba pojasniti, da učinkuje šele, ko glavobol poneha, da se lahko misli zbistrijo in je človek spet sposoben za delo. Izvleček iz guarane bo pospešil odvajanje vode.

Poveča krvni tlak, zato za bolnike z visokim krvnim tlakom ni priporočljiv. Paziti je treba tudi, da guarane ne jemljemo pred spanjem.

Kot rečeno, preprečuje zaspanost. Nekateri zatrjujejo celo, da je guarana afrodizijak.

Zeliščne izdelke iz guarane lahko dobimo v naših lekarnah in specializiranih trgovinah.

Ginseng

Tudi za ginseng pravijo, da pomaga pri povečani psihični aktivnosti. Ginseng je skupno ime za 11 različnih vrst te rastline, ki jo najdemo na severni polobli, kjer je značilno hladnejše podnebje. Najbolj znan in široko uporabljen je korejski ginseng.

Precej pa se uporabljajo tudi kitajski, sibirski in ameriški. Za sibirskega sicer pravijo, da ni čisto pravi, ker je njegova korenina olesenela (morala pa bi biti mesnata) in ker vsebuje drugačne učinkovine od korejskega, na primer. Izvlečke iz korenine ginsenga različni narodi uporabljajo že stoletja. Z njimi so zdravili vznemirjenost, zaskrbljenost, stres, ki ga takrat seveda še niso poznali s tem imenom. Uporabljali pa so ga tudi kot afrodizijak in kot pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2.

Dobili so ga tudi moški, ki so imeli težave z erekcijo.

Znanost težko dokazuje, ali je ginseng dejansko učinkovit ali ne. Vzrok za to je, da so korenine ginsenga med seboj zelo različne, da imajo različno količino tako imenovanega ginsenosida, glavne učinkovine, ki naj bi bila zdravilne narave.

Raziskovalci poudarjajo, da so podatki, ki jih dobijo od kolegov z vsega sveta, nezanesljivi, ker dostikrat za njimi stojijo proizvajalci, ki bi radi prodali čim več izdelkov iz »svojega« ginsenga.

Zato so do zdaj potrdili le, da je zelo verjetno, da ginseng deluje kot pomoč pri obvladovanju stresa, lahko pa tudi varuje pred rakom, kar se je do zdaj pokazalo le na raziskavah pri živalih, ne pa pri ljudeh.

Vsekakor pa je ginseng koristen kot spodbujevalec energije, izboljša miselne sposobnosti, izboljša delovanje imunskega sistema in pomaga sladkornim bolnikom pri preprečevanju nekaterih zapletov, ki so

posledice sladkorne bolezni. Pri jemanju ginsenga morajo biti zlasti kronični bolniki pazljivi. Najbolje je, da se pogovorijo s svojim zdravnikom, preden se odločijo za uživanje izvlečka ginsenga

Vitamin B

Za izboljšanje počutja, odganjanje utrujenosti in povečano umsko sposobnost so pomembni tudi vitamini in minerali, o katerih tako rekoč stalno govorimo. Zato se bomo tokrat omejili zgolj na vitamin B oziroma vitamine iz te skupine, ki posebej koristijo pri opisanih težavah. Pomembni so vsi B vitamini, posebej pa B1, B 2, B 6 in B 12. Pomembno je, da so ti vitamini v primerni kombinaciji, sicer jih lahko dodajamo telesu, a jih telo ne more vsrkati.

Izločijo se, ne da bi nam koristili. Vitamin B1 je pomemben za razgradne procese pri presnovi ogljikovih hidratov, za delovanje živčevja in srčne mišice ter za vzdrževanje peristaltike v črevesju. Vitamin B 2 (tudi riboflavin) je pomemben pri tvorbi energije ter za razgradnjo maščobnih kislin in aminokislin. Vpliva na celično rast in je pomemben za oči, lase, nohte in kožo.

Vitamin B 6 je prav tako pomemben pri razgradnji ogljikovih hidratov, vpliva na umsko sposobnost, na imunski sistem in varuje srce.

Vitamin B 12 pa je pomemben za tvorbo rdečih krvnih telesc in za delovanje imunskega sistema. Vsi vitamini iz skupine B so torej pomembni za umske procese v telesu. Vitamine kot dodatek prehrani dobimo v lekarnah. V specializiranih trgovinah sicer tudi, enako velja za običajne prehrambene trgovine, vendar je treba vedeti, da so tam omenjeni vitamini v nizkih odmerkih. Za povečanje naših sposobnosti bomo potrebovali tudi več energije, več vitaminov, takšne pa dobimo zgolj v lekarni. Zato je najbolje, če povprašate farmacevtko, kaj vam priporoča, saj je ponudba vitaminskih dodatkov vsak dan večja. Dodatke vitaminov je treba uživati nekaj časa, da se njihov učinek pošteno razvije. Vsekakor je posebej priporočljivo, da ob vitaminih in zeliščnih zdravilih človek tudi normalno in dostikrat zdravo je in da se giblje vsaj pol ure na dan. • Utrip Srca 31

Je res tako preprosto?

Eliksir za zdravo kri – sliši se neverjetno -, ki očisti kri maščob in nam pomaga v boju glavnimi povzročitelji smrtnosti v razvitem svetu. Pripravila ga je doktorica medicinskih znanosti iz Zagreba in nam tudi zaupala recept zanj.

Piše: Andreja Paljevec Dr. Nevenka Šolajić Božičević, dr. med., je svojo poklicno pot posvetila znastvenemu raziskovanju presnove lipoproteinov in dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Na temelju dolgoletnih raziskav in ugotovitev svoje doktorske disertacije je naredila pripravek, ki naj bi bil namenjen tako preprečevanju bolezni kot zdravljenju srca in ožilja. Laboratorijski izvidi, ki jih je opravila na sebi in tudi izvidi drugih ljudi, naj bi pri mnogih že po enomesečnem uživanju pokazali normalizacijo ravni holesterola in trigliceridov v krvi. Eliksir za zdravo kri, kot ga je poimenovala, naj bi varoval žile, srce in možgane, ter je po njenih besedah primeren tudi za lajšanje drugih tegob, denimo artritisa, raka na črevesju, slabokrvnosti, težav ob menopavzi in podobnem.

Dr. Nevenka Šolajić Božičević meni, da raziskovalci pri preučevanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja doslej niso namenjali velike pozornosti lipoproteinom visoke gostote (HDL holesterol), temveč najbolj lipoproteinom nizke gostote (LDL holesterol), kot najpogostejšemu dejavniku tveganja za razvoj arterioskleroze. Sama je v doktoratu preučevala najmanjši delec HDL-a. “Prav zaradi majhnosti ta molekula zlahka prodre v notranje stene krvnih žil, kjer se nakopiči, zato lahko nastane strdek (tromb). Maščobe so vselej v telesu in samo notranji steni krvnih žil, kjer bodo lahko povzroćile hujše težave v majhnih krvnih žilah srca ali možganov,” pojasnjuje sogovornica.

Tudi sama je trpela zaradi hude hiperglikoprotenemije (zvišan krvni sladkor in proteini v krvi), podedovane po materini strani, zato je iskala rešitev zase in seveda tudi za

32 Utrip Srca

druge. Ob sodelovanju z nekaterimi klinikami je pri raziskavah za svoj doktorat ugotovila, da so bile stene krvnih žil ljudi, ki so uživali zdravila za znižanje holesterola v slabšem stanju, kot pri tistih, ki jih sploh niso uživali, zato je začela iskati drugačno pot zdravljenja.

Olje in mleko

Po petletnih raziskavah olj nenasičenih maščobnih kislin je napravila recept za pripravo eliksirja za zdravo in pretočno kri, ki naj bi čistil nakopičene maščobe v stenah krvnih žil.

Njegova glavna sestavina je z nenasičenimi maščobnimi kislinami bogato arganovo olje.

Poleg tega so v pripravku tudi sir, mleko, lecitin in sezam.

Eliksir naj bi podpiral biokemijski proces,

esencialnih maščobnih kislin, celo 76 odstotkov linolenske kisline. To olje je najbolj kakovostno zaradi izjemno velikega odstotka nenasičenih maščobnih kislin, in sicer alfa in gama linolenske kisline. Prav gama linolenska kislina je izvor sinteze prostoglandinov, ki znižujejo krvni tlak, zmanjšajo možnost nastajanja strdkov v krvi, krepijo imunsko odpornost, spodbujajo nastajanje možganskih celic in zdravijo depresijo.

Arganovo olje je bogato tudi z vitaminoma K in E. Ena žlička na dan naj bi zadostila dnevni potrebi po teh vitaminih pri ženskah v menopavzi. Ker ga na slovenskem trgu ni moč kupiti, ga lahko nadomestimo tudi z lanenim oljem, ki ima tudi 70 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, a ne vsebuje gama linolenske kisline.

Primešani lecitin naj bi bil po besedah Nevenke Šolajić Božičević pomemben za zaestritev holesterola. Sestavljen je iz kolina in fosfatidilkolina. Sezam je v pripravku, ker, kot ugotavlja naša sogovornica vsebuje rudnine in visokovredne beljakovine, ki spodbujajo izgorevanje in odstranjevanje končnih proizvodov presnove. Hkrati pa tudi rudnine izzovejo zestritev holesterola. Blagodejno naj

Z uživanjem eliksirja naj bi postala kri bolj čista in pretočnejša. Zato ne poškoduje notranjih sten krvnih žil. Hkrati v možgane prinaša veliko kisika in hrane. pri katerem se nenasičene maščobne kisline vežejo na apoproteine (beljakovinski deli sestavljene beljakovine) iz sira. Arganovo drevo (Argania spinosa), rastlina raste v Egiptu, na Kanarskih otokih in v Etiopiji, ima rumeno oranžni cvet, ki vsebuje največ

bi učinkoval na delovanje srčne mišice, krepil imunsko odpornost in živce. Vsebuje tudi veliko vitamina E in odstranjuje vse končne proizvode presnove, ki sicer zastrupljajo kri.

Dr. Šolajić Božičevićeva svetuje tudi uporabo sojinega mleka, ki naj bi bilo najprimernejše, ker vsebuje vse esencialne aminokisline, veliko vitamina B6, kalcij in fosfor pa ima v pravilnem razmerju.

Kako poteka čiščenje?

Kot pojasnjuje naša sogovornica, je namen pripravka omogočiti organizmu, da z vezavo lipidov in apoproteinov ustvarja topiva visokovrednih lipoproteinov, ki so lahko prepoznavni za receptorje na površini jetrnih celic. Ti jih fagocitirajo (zajamejo) in prenašajo v lizozomske mehurčke jeter, kjer se do konca

razgradijo. Krvne žile se tako čistijo, kot vemo, pa zdrava čista kri prinaša kisik vsem celicam telesa. Kot zagotavlja naša sogovornica eliksir za zdravo kri učinkuje tako, da sproži popolno azestritev holesterola in poskrbi, da se pri presnovi lipoproteinov maščobne celice ne kopičijo v notranji steni krvnih žil. Do tegob namreč po njenem pojasnilu pride šele takrat, ko maščobni delci pridejo v stene krvnih žil in povzročajo nastanek strdkov. Dokler pa ti krožijo v krvi pa niso tako nevarni.

Z uživanjem eliksirja naj bi postala kri bolj čista in pretočnejša. Zato ne poškoduje notranjih sten krvnih žil. Hkrati v možgane prinaša veliko kisika in hrane. Znano je, da zdrava kri obnavlja možganske celice. Kadar pa je kri mastna in vsebuje veliko maščobnih delcev, težko prispe do vrha glave in tako možgani ostajajo brez glukoze in kisika. Človek težje razmišlja in ima slab spomin, kar dodatno pospeši še staranje. “Ljudje, ki eliksir redno uživajo, doživljajo osvežitev v možganih, opazijo velike spremembe v načinu razmišljanja, hitreje in bolje dojemajo, razumejo, govorijo. Boljše delovanje možganov je naravna posledica močnejše povezanosti možganskih celic. Pri ljudeh, ki so napravili laboratorijske preglede, so odkrili, da se je že po mesecu dni rednega uživanja eliksirja vzpostavila normalna raven trigliceridov in holesterola. Z uživanjem eliksirja se izboljša tudi splošno počutje,” zatrjuje dr. Nevenka Šolajić Božičević, ki pripravek priporoča tudi pri drugih tegobah. Eliksir se je dobro obnesel

Arganovo olje je bogato tudi z vitaminoma K in E. Ena žlička na dan naj bi zadostila dnevni potrebi po teh vitaminih pri ženskah v menopavzi.

Recept za eliksir: Sestavine:

•Dve do tri velike žlice skute iz posnetega mleka •Ena do dve mali žlici arganovega ali lanenega olja •Dve veliki žlici zmletega sezama z morsko soljo (gomasio) •Dve mali žlici granul lecitina •Razna semena: lan, oreh, mandeljni..

•Narezano sadje ali zelenjava •Sojino mleko, kefir ali nemastno kravje mleko

Priprava: Skuti iz posnetega kravjega ali kozjega mleka (pusta skuta) dodamo hladno stisnejno arganovo ali laneno olje, primešamo lecitin, nato dodamo sezam, zmlet z morsko soljo (gomasio).

Tej mešanici dodamo kozarec sojinega ali posnetega kravjega mleka ali kefirja. Vse skupaj dobro zmešamo v mešalniku. Nato po želji dodamo še lanena semena, orehe in mandeljne. Narežemo in dodamo lahko tudi banane ali drugo sadje ali pa zelenjavo, denimo kumaro, papriko, redkvico in čebulo.

Vsebimo zmešamo in jo pustimo stati najmanj 30 minut, da se odvijejo potrebne biokemijske reakcije. Potem lahko priravek počasi zaužijemo, najbolj priporočljivo je na tešče. Ta obrok nas nasiti za tri do štiri ure.

pri ljudeh z rakom na debelem črevesju, ki so po odstranitvi tumorja imeli oteženo prebavo in niso mogli jesti. Nekaterim naj bi pomagal tudi pri artritisu in vnetju sklepov, ko ni zaleglo nič drugega. Že po dveh tednih so bolečine pojenjale, zatrjuje naša sobesednica, ki je bila sprva tudi sama presenečena nad delovanjem pripravka. Uravnaval naj bi tudi prebavo in preprečeval zaprtje. • Članek je bil objavljen v reviji Zdravje v decembru leta 2006

Arganovo drevo z plodovi Utrip Srca 33

Na 56. kongresu Ameriškega združenja za kardiologijo se je zbralo okrog 30.000 kardiologov z vsega sveta. V veliki dvorani novinarskega središča se je vsak dan konference gnetlo blizu sto novinarjev, prav tako z vsega sveta. Največ je bilo seveda ameriških, ki so poročali za vse znane televizijske postaje, časopise in vse bolj uveljavljene medicinske internetne strani.

S pomočjo farmacevtske družbe ScheringPlough smo imeli priložnost obiskati to veliko konferenco. Tukaj pa je nekaj novosti, ki vas bodo verjetno zanimale.

Depresija slabo vpliva na zdravljenje Že prej je bilo znano, da depresija slabo vpliva na zdravljenje srčnih bolezni. V veliki raziskavi z okrog 20.000 starejših (starih več kot 60 let) bolnikov so strokovnjaki pregledovali rezultate zdravljenja srčnih bolezni v povezavi z duševnim stanjem teh bolnikov. Raziskavo so delali v Italiji med leti 2000 in 2003.

12,9 odstotkov bolnikov se je zdravilo zaradi klinične depresije s psihotropnimi zdravili še pred ugotovitvijo srčne bolezni. Pokazalo se je, da so imeli bolniki, ki so bili depresivni, na splošno slabše rezultate zdravljenja srčnih bolezni.

Nezdravljena depresija lahko povzroči, da srčni bolnik prej doživi infarkt ali možgansko kap. Raziskovalci so poudarili, da je pri teh bolnikih nujno potrebno spremljati duševno stanje in tudi redno jemanje zdravil proti depresiji.

Novejše žilne opornice Precej novosti je bilo na področju žilnih opornic. Nizozemci so predstavili opornico, ki

34 Utrip Srca

vsebuje posebno učinkovino, imenovano EPC (Endotehlial Progenitor Cell). Ta učinkovina povzroči, da se v arteriji ustvari tanka endotelijska plast tkiva, ki naj bi pospešila zdravljenje in preprečila ponovno zožitev žile in tudi nastanek strdkov. Če bo zdravnik k temu pripisal še zdravilo-statin, bo terapija še bolj uspešna.

naredil strdek, ki bi ponovno ogrozil njegovo življenje. Kot je znano, je prav tromboza, do katere pogosto pride po vstavljanju opornice, precejšen problem. Novi žilni opornici kardiologi napovedujejo velik uspeh.

Opornica iz umetne mase

Prof. dr. Patrick W.Serruys je predstavil raziskavo ABSORB, ki so jo naredili strokovnjaki z Erasmus Medical Centra v Rotterdamu. V raziskavi so bolnikom (v Evropi in v Novi Zelandiji) vstavili posebno žilno opornico (BVS EECSS oziroma Bioabsorbable Everolimus-Eluting Coronary Stent System) z biorazgradljivo strukturo, narejeno iz polilaktične kisline. To je razgradljiv poliester, pridobljen iz laktične kisline. Struktura je prevlečena s snovjo, ki sprošča zdravilo everolimus, ki preprečuje, da bi telo zavrnilo tujek.

Za razliko od kovinske opornice, ki za vedno ostane v arteriji, se nova opornica popolnoma absorbira in počasi presnovi, žila pa je ozdravljena in povsem naravna. Raziskava je pokazala, da je nova opornica zelo učinkovita pomoč za zamašeno žilo in da je vstavljanje relativno enostavno. Predvsem pa se niti enemu od sodelujočih bolnikov pozneje ni

prof. dr. Patrick Serruys

Novo zdravilo proti strdkom

Kar za nadaljevanje prejšnje teme je novica o novem zdravilu, ki lahko zmanjša nevarnost

tromboze po vstavitvi žilne opornice. Raziskavo z novim zdravilom je predstavil dr.David Moliterno. Zdravilo ima še raziskovalno oznako SCH 530348 in sodi med antagoniste receptorjev trombina.

Trombin je najmočnejši povezovalec trombocitov, krvnih ploščic, se pravi, da povzroči nastanek strdkov. Antagonisti receptorjev trombina pa to preprečujejo.

Dr.Moliterno je povedal, da je raziskava pokazala, da je novo zdravilo varno, da pomeni izboljšanje dosedanjega zdravljenja z manj stranskimi učinki. Zdravilo, ki je zaključilo drugo fazo preizkušanja, je nared za tretjo.

Potem sledi še četrta in če bosta obe pokazali dobre rezultate, bo čez nekaj let bolnikom že na voljo

dr.David Moliterno

Več znanja, manj bolezni

Zanimivo raziskavo so predstavili brazilski kardiologi. Približno tretjina bolnikov, ki trpijo zaradi srčnega popuščanja, umre v enem letu od ugotovitve bolezni. Raziskava je dokazala, da veliko bolnikov živi naprej, če sodelujejo v programih izobraževanja in podpore. Brazilci so primerjali rezultate dveh skupin bolnikov. V prvi so bili bolniki, ki so jih zdravili po standardnih postopkih, v drugi pa bolniki, ki so sodelovali v programih izobraževanja in podpore. Ta program so vodile medicinske sestre, ki so jih posebej izurili za to nalogo.

Bolniki so pol leta po ugotovljeni bolezni hodili na izobraževalna predavanja, ki so navadno trajala eno uro.

Predavanja so jih seznanila z naravo bolezni, zakaj do srčnega popuščanja pride, kako se bolezen razvija, če je ne zdravimo, o možnostih zdravljenja z zdravili, zakaj je redno jemanje zdravil nujno, pa tudi o primerni prehrani, zakaj je treba paziti na količino soli, ki jo zaužijemo, koliko tekočine sme tak bolnik dnevno popiti, nujnost vsakodnevnega tehtanja, kakšni so znaki poslabšanja in kako je treba ravnati, če do njih pride in podobno. Sestre so potem bolnike spremljale po telefonu.

Najpogosteje so jih klicale enkrat na dva tedna, lahko pa tudi večkrat, če se je pokazalo, da je to potrebno. Z bolniki so se pogovarjale, kako v praksi uporabljajo nasvete s predavanj, kaj delajo narobe in kaj bi bilo treba izboljšati.

Tak način se je pokazal kot dosti boljši od običajnega. Bolniki so povprečno preživeli devet dni manj v bolnišnici na leto, precej manj časa so bili na urgenci zaradi nujnih stanj, ki so pri teh bolnikih pogosta, manj časa so preživeli tudi v intenzivni negi. Tudi bolniki sami so bili bolj zadovoljni s kakovostjo svojega življenja.

Nezdravljena depresija lahko povzroči, da srčni bolnik prej doživi infarkt ali možgansko kap.

Dve dieti za srčne bolnike

Smernice za zdravo prehrano srčnih bolnikov, ki jih je izdelalo Ameriško združenje za srce, so enako dobre kot priporočila tako imenovanega sredozemskega načina prehranjevanja, je ugotovila raziskava, ki je bolnike spremljala več kot dve leti.

Ameriške smernice temeljijo na prehrani z manj maščobami in manj holesterola, sredozemska hrana pa vsebuje več rib (več omega 3 maščobnih kislin) in olivnega olja.

Oba načina prehranjevanja sta za srčne bolnike zelo koristna, ne glede na to, katerega bo bolnik izbral. •

Utrip Srca 35

Keith Orr je 44-letni vodja restavracije v Bostonu. Pri svojih 188 centimetrih je tehtal 126 kilogramov in se je zavedal, da mora shujšati. Zato se je trudil z dieto in telovadbo, da bi ob naslednjem pregledu zdravnika presenetil s svojimi rezultati. Ker je vztrajno hujšal in prav tako vztrajno telovadil, je mislil, da mu zdravil za preprečevanje srčnih bolezni ni treba jemati.

Toda doživel je povsem drugačno presenečenje, kot ga je sam načrtoval

N

jegovo zgodbo je objavil sloviti ameriški časopis Teh New York Times in je tudi vsem dostopna na spletnih straneh.

Ker je zgodba za vse nas zelo poučna, jo bomo malce skrajšano povzeli. Keith Orr je imel v svoji družini srčne bolezni, njegovi sorodniki so

prezgodaj umirali. Največkrat zaradi srčnega infarkta.

Poleg debelosti je imel Keith preveč sladkorja v krvi in je bil že na meji za sladkorno bolezen. Še najbolj obremenilno pa je bilo dejstvo, da je pri 35.letih že doživel srčni infarkt.

Težave pri telovadbi

Usodnega dne, natanko teden dni pred napovedanim kontrolnim pregledom pri zdravniku, je šel zjutraj v telovadnico, kakor je počel že nekaj mesecev. Tistega februarskega jutra je že takoj zjutraj čutil nekakšno stiskanje v prsih. Kljub temu je zavil v telovadnico. Najprej je delal vaje za prsni koš, potem se je lotil vaj za spodbujanje delovanja srca in takrat je spet začutil tesnobo pri srcu. Prepričan je bil, da je to posledica telovadbe. Vendar pa je takrat vadbo vseeno raje končal. Šel je pod tuš, se preoblekel in ves čas ugotavljal, da je njegovo počutje vse slabše.

Ko je prišel do svojega avtomobila, mu je bilo slabo, potil se je, tesnoba in stiskanje v prsih sta se močno povečala. Ko je prišel v službo, je povedal prijatelju, s katerim je bil dogovorjen za kosilo, da bo kosilo raje spustil. In je zaradi zelo slabega počutja odšel domov. Toda Keith Orr je živel sam, ni imel nikogar, ki bi mu v takih trenutkih lahko pomagal. Ko je doma nekaj časa počival in pritisk v prsih ni popustil, narobe, bolečina je postala konstantna, je poklical prijatelja in ga prosil, naj ga odpelje v bližnjo bolnišnico Brigham and Women’s Hospital, ki sodi med učne bolnišnice medicinske fakultete na harvardski univerzi.

Bilo mu je namreč popolnoma jasno, da ne gre za poškodbo mišic zaradi telovadbe, ampak za nekaj resnejšega. Prijatelj ga je med vožnjo spraševal, če mu je kaj bolje. Izboljšanja ni bilo, vse slabše se je počutil.

Masivni srčni infarkt

V bolnišnici so takoj naredili elektrokardiogram. Pokazalo se je, da Keith doživlja hud srčni infarkt. Čas je bil zelo pomemben, zato so Keitha takoj peljali v laboratorij za katetrizacijo, kjer naj bi s katetrom odprli zamašeno arterijo. V dimljah so v žilo vstavili kateter, ki so ga vodili v srce. Vbrizgali so mu kontrast, da so žile videli na rentgenu, ki je jasno pokazal velik zamašek v arteriji v srcu. Zamašek je preprečeval prekrvitev skoraj cele srčne mišice. Tak infarkt je najpogosteje usoden.

Najhitrejša pomoč je bila možna z balonom in potem z vstavitvijo opornice. Balon je razpršil zamašek in pritisnil drobce ob steno žile, opor-

nica pa je poskrbela, da je bila žila prehodna.

Nakar se je pojavil nov problem. Delček, ki se je odluščil od zamaška, je mašil eno od manjših žil. Sprva so jo nameravali žrtvovati, potem pa se jim je posrečilo, da so z balonom skozi opornico odprli tudi to žilo.

Takojšnje olajšanje Keith Orr je bil med posegom pri zavesti, vendar pod vplivom pomirjeval. Pozneje je pripovedoval, da je takoj čutil, kdaj se je žila spet odprla, da je bil občutek prijeten, neznansko olajšanje. Takoj ko gre balon skozi žilo, bolečina preneha.

Zdravniki, ki so poskrbeli za Keitha, so mu povedali, da je imel veliko srečo. Razložil jim je o svojem načrtu, da je hotel presenetiti svojega zdravnika s skrajno zdravim načinom življenja.

Saj je zase naredil marsikaj dobrega, telovadba in zdrava hrana sta namreč zelo pomembni, so mu povedali kardiologi, vendar pa je zraven naredil napako, ker ni jemal zdravil.

Pri srčnih boleznih je namreč redno jemanje zdravil bistvenega pomena. Pri hudih srčnih infarktih je pomemben statističen podatek ta, da večinoma preživijo tisti, ki redno jemljejo zdravila. Problem pa je, da dostikrat bolniki tega preprosto ne razumejo. Možno je tudi, da jim zdravniki ne povedo dovolj jasno, da bodo morali vse življenje jemati zdravila. Keith je bil še precej mlad in se mu je zdelo, da če je dobil opornico v žilo, je zdaj problem rešen in zdravila niso več potrebna. Jemal jih je še tri mesece po prvem infarktu, potem pa nič več.

In to je bila glavna napaka.

Ukrepati je treba takoj!

Pri srčnem infarktu je pomembno prepoznati znake in takoj ukrepati. Znaki so sicer lahko lažni (prej našteti: tesnoba, stiskanje v prsih, huda utrujenost, bolečina, ki se od srca širi navzven, tudi slabost, potenje), vendar je lažni alarm vseeno boljši kot pa prepozno ukrepanje, ki ima lahko usodne posledice. Pomembno je tudi, da pokličete reševalno vozilo, da se ne peljete v bolnišnico sami. In nikar ne izgubljajte časa s tem, da bi šli k svojemu zdravniku. Priti je treba v bolnišnico, kjer imajo ustrezne naprave in specialiste, ki lahko takoj ukrepajo. Nekaj od tega imajo tudi reševalna vozila, ki poskrbijo za nujno pomoč. •

Utrip Srca 37

Zgodba o Milanu in cigaretah Piše: Milka Krapež

Poznam 44-letnega visoko izobraženega gospoda, ki je pred leti doživel srčni infarkt. Zdravniki so mu predpisali ustrezna zdravila, ki jih, kakor zatrjuje, redno jemlje. Tudi prehrano je spremenil, pa še v telovadnico zdaj redno hodi, na kar svoje čase niti pomislil ni. Edino cigaretam se nikakor ni mogel odpovedati. Kadil je strastno, eno cigareto za drugo. V kino ni hodil, ker se tam ne sme kaditi. Z letali se ni vozil, če bi vožnja trajala več kot uro ali dve.

Recimo, da mu je ime Milan. Čisto nesrečen je bil, če je pomislil, da po novem ne bo smel iti niti na kavo, ker bo tudi tam prepovedano kaditi. »Pa saj smo kadilci postali izobčenci. Na nas gledajo kot na smeti. Počutim se kot drugorazreden državljan. Moje pravice so kršene, saj ne morem, kamor bi si želel.

To je diskriminacija!« je zadnjič Milan ognjevito razlagal svojim prijateljem, ko so sedeli na vrtu prijetne ljubljanske gostilne in se hladili s pivom. Milan je zraven z užitkom vlekel cigareto. »Kar počneš, je neodgovorno. Zdravil si se na stroške vseh nas, zdaj pa se zastrupljaš naprej, da boš še bolj bolan.

Moral bi nehati kaditi!« je Milanu očitajoče rekel Slavc.

Milan ga je začudeno gledal. »A zato, ker si ti nehal, bi moral nehati še jaz? Kolikor vem, imaš tudi ti nekaj težav s srcem, a ne? Kaj pa tvoj holesterol in šunka, s katero si se za veliko noč basal, da se mi je kar obračalo? Raje pred svojim pragom pometaj. Videl sem že 38 Utrip Srca

nekaj ljudi, ki niso nikoli kadili, a jih je vseeno pobralo. Moj stric ima 89 let in še vedno kadi. Zadnjič se je hvalil, da je tudi v postelji še živahen. Ne boste mi potem razlagali, da je kajenje tako škodljivo!« se je odrezal Milan.

Vsi so vedeli za njegovega strica. Na kmetih naj bi živel, vsak dan vstajal s kurami in delal do večera. Milan je vedno govoril, da za zajtrk »stisne« enega »ta kratkega«, popije skodelo kave in poje kos domačega kruha, potem pa kar za žejo cuka cviček. Vmes pa naj bi ves čas kadil. Milanova žena Mojca jim je enkrat rekla, da si je Milan tega strica preprosto izmislil. Ampak takih zgodb je krožilo veliko.

Tudi tista o mladem izobražencu, ki je pil samo sveže iztisnjen korenčkov sok, jedel zelenjavo in sadje, telovadil zjutraj in zvečer, potem pa kar nenadoma umrl, ker mu je odpovedalo srce, je bila vsem znana. Pripovedovali so si jo kot dokaz, da zdravo življenje navsezadnje le ne koristi toliko, kot govorijo zdravniki. In vsi

so ves čas skupaj držali. Pri cigaretah pa je bilo konec bratstva in enotnosti. Razen Milana ni kadil nihče. Vsi so nehali, eden prej, drugi pozneje. »Saj zdravo živim. Bolj kot vi vsi,« se je zagovarjal Milan. »Kajenje je škodljivo. Poglej, kaj ti piše na škatlici cigaret. Zadnje čase lahko prebereš v vsakem časopisu, za kaj vse kajenje škoduje. Pravijo, da je kajenje edini vzrok bolezni in smrti, ki ga je mogoče zdraviti. Če ti infarkt ni bil dovolj, lahko dobiš raka na pljučih, pa na želodcu, v žrelu, požiralniku, trebušni slinavki, ledvicah, pa levkemijo in kaj vem, kaj še vse,« je spet rekel Slavc.

Milan ga je ogorčeno gledal. »Raka dobijo samo stari ljudje!« se je neprepričljivo branil, ker je vedel, da je vse, kar je povedal prijatelj, res. »Pa ne samo to, kajenje poslabša mnoge druge bolezni. Ti, ki si doživel infarkt, bi to moral vedeti,« mu je očital Darko, ki je do takrat molčal. »Kaj bo pa rekla Mojca, ko bo opazila,

da te tisto ne zanima več? Pa saj je menda že opazila, saj sam praviš, kako nenehno nerga. Ko je moja nergala, sem vedno vedel, kaj moram storiti. Preklemano sem se moral potruditi, da je bila zadovoljna.

Nimamo več 20 let, fantje, da bi nam strojčki delali kot namazani! Zadnjič sem prebral, da kajenje zmanjšuje potenco. Jaz bi na tvojem mestu pošteno razmislil!« je rekel France, ki je vsak pogovor speljal v seks, če se je le dalo, pa čeprav so govorili o kislem mleku in žgancih. »Uf, ste zoprni vsi skupaj! Kot bi poslušal svojo babo,« je zarentačil Milan.

In se je spomnil, kaj mu je pred kratkim v postelji rekla Mojca. Nič takega ni bilo, a mu je dalo misliti. Rekla je, da ga ne bo zapustila, čeprav tiste stvari ne bodo več take, kot so bile.

Vse skupaj mu ni dalo miru. Vedel je, da imajo prijatelji prav. In vedel je tudi, da mu cigarete strežejo po življenju. »Sem res taka reva, da se ne morem znebiti tega strupa?« se je spraševal. Saj je poskusil. A se mu je po treh dneh skoraj zmešalo.Tako je bil tečen, da so se mu vsi v velikem loku izogibali. Mislil si je, samo eno bom, da se pomirim. Iz ene je bila potem cela škatla, naslednji dan pa je že spet kadil kot prej. Skoraj tri škatle na dan. Kupil si je žvečilne gumije. Živčnost je ostala, želja po tobaku tudi. Poskusil je z obliži, ki mu jih je iz tujine prinesla svakinja. Nič ni pomagalo. Poslušal je zgodbe, kako so prenehali drugi. Najbolj mu je šlo na živce, kadar se je kdo hvalil, da se je samo odločil in od takrat ni pokadil nobene cigarete več. Kot da je to tako enostavno.

Navsezadnje je ves skušen svoji zdravnici, ki ji je zelo zaupal, rekel, da bi rad nehal kaditi, a da za to nima dovolj moči ne volje. Da ga hitro zanese nazaj. Da ne pomaga noben žvečilni, nobena psihoterapija, obliži in podobne zadeve. Preprosto ne gre. Najbrž bi ga morali nekam zapreti in ga prepustiti hudim mukam pomanjkanja nikotina v zaklenjeni sobi, dokler strupi ne bi bili

dokončno izločeni.

Zdravnica se je temeljito pogovorila z njim. Domov je odšel trdno odločen, da je zdaj zares na dobri poti, da preneha.

Imel pa je tudi recept za nova zdravila.

Zdravnica mu je razložila, kako deluje učinkovina vareniklin (Champix). Ne vsebuje nikotina, pač pa vpliva na možgane, na občutek zadovoljstva, da človek ne čuti več potrebe po cigaretah.

To se mu je zdelo dovolj verjetno, da je sklenil žrtvovati denar namesto za cigarete raje za zdravilo.

Doma ni nič povedal, da ne bi bili spet razočarani nad njim. Ni prenesel tistega Mojčinega pogleda, ki je poleg razočaranja kazal razumevanje. Pravzaprav ga je prav to razumevanje najbolj motilo. Počutil se je še večjega slabiča. Vendar Mojci človek ni mogel nič skriti. Pa saj bi morali biti slepa, gluha in brez čutila za vonj, da ne bi opazila, da se nekaj dogaja. »Kdaj si pa nazadnje kadil?« ga je vprašala že takoj, prvi dan, ko ga je že pošteno krivilo, a ne toliko, da ne bi mogel zdržati. »Včeraj,« je zamrmral in je ni hotel pogledati. »Aja,« je rekla. Nič drugega. Prav to mu je bilo pri njej najbolj všeč. Ni silila vanj. Vedela je, da bo sam povedal, ko bo čutil potrebo po tem.

Le da si je zdaj želel, da bi ga vprašala kaj več. »Nova zdravila sem dobil. Imam občutek, da delujejo,« je pojasnil upajoč, da bo zdaj pokazala kaj več radovednosti. »Na kaj pa delujejo?« je skopo vprašala. »Na možgane.« »Aja.« In spet nič.

A je sklenil, da bo raje tiho. Drugi dan je zamišljeno z mokro krpo brisala še od prejšnjega dne čist pepelnik, kot da ne bi opazila, da se v njej že 24 ur ni znašel niti en čik.

Tretji dan pa svoje radovednosti ni mogla več zadržati.

»Povej no, kaj jemlješ. Tole je že malo sumljivo,« je rekla z nasmeškom, ki je nakazoval, da je zadovoljna. Tudi Milan se je muzal. »Ha, ha, nekaj posebnega, nič v zvezi s španskimi muhami, če si hotela to slišati, ti radovednica. Poglej, to so nova zdravila, Champix se jim reče in jaz jih jemljem točno po uri, kot je rekla dohtarca. Danes že tretji dan ne kadim, pa vseeno ne moreš trditi, da težim,« se je imel končno priložnost pohvaliti Milan.

Mojca ni bila od včeraj. Že takoj prvič, ko je slišala, da ima Milan nova zdravila, je šla pogledat na internet. In je seveda zdaj že dobro vedela, za kaj gre. Vendar ni hotela Milanu vzeti veselja. »Odlično, prav zadovoljna sem s tabo.

Mogoče pa zdravila delujejo tudi tako, da boš sam od sebe nosil smeti v zabojnik,« je rekla smeje, da ne bi pokazala prevelikega navdušenja. Dobro je vedela, da bi bilo zdaj najbolj neprimerno reči, upam, da boš vztrajal, ali kaj takega.

Dvom na ljudi vedno vpliva negativno. »Mogoče pa res, ampak samo enkrat na teden, ker nisem edini v tej hiši, ki svinja,« je rekel prav tako smeje.

Ko so teden dni pozneje spet s prijatelji sedeli na gostilniškem vrtu, je bil Milan glavna zvezda pogovora. Vsem je razložil, kako delujejo možgani, da je vse skupaj povezano z občutkom zadovoljstva in tako naprej. Da je kajenje odvisnost, torej bolezen in da se ga zato ni mogoče znebiti kar tako. »No, vidiš, zdaj boš lahko z nami tudi pozimi v bifeju kavo pil,« je rekel Slavc, ki mu je zadnjič najbolj težil. »Ne bom, dokler ne bo veljalo, da se v bifejih ne sme kaditi. Če se sam ne zastrupljam več, me tudi drugi ne bodo!« je rekel Milan in se sramežljivo spomnil vsega, kar je govoril pred tednom dni. »Narobe je, da preganjamo kadilce.

Preganjati je treba tobak,« je pribil, kot da to vse pojasni.

Morda res ne vsega, marsikaj pa! •

ê W ê ê ê êê ê ê ê ê ê : ê ê ®

­ ­ ­ ½ ½ ­ vê ê W ê ê ê ê ê ê ê ê ­ w ês êzhys±ê¢¨£êy êkØh ±ês¾¨ª¡¡êz{yhzzluês|rzlti|yn±ê wmp ly±ê W ês ±ês O ê ê£ ±ê¡ªªªês ­ ­

Beseda bralcev Tridnevna zdravstvena delavnica v Portorožu od 12. dec do l5. decembra 2006 Ob našem prihodu v Portorož se je le ta kopal v soncu kot sredi pomladi. To je kraj v katerega se vedno radi vračamo na naše zdravstvene delavnice. Med potjo nismo mogli mimo našega Emonca v Kopru, kjer nas je pričakal v družbi direktorja Emonca naš predsednik g.

Petek, ki je bil na zdravljenju v Medicor centru.

V Emoncu so nas počastili z njihovo dobro kavico, tokrat pa še z vročo čokolado. Po okrepčilu in nakupih smo se odpravili v hotel Riviera in se namestili v svojih sobah. Čakal nas je coctail dobrodošlice.

Naslednji dan nas je ob l0 uri sprejel hotelski animator in nas popeljal na organizirano hojo.

Tokrat nas je pot vodila v Piran. To staro sredozemsko mestece je bilo v preteklosti mesto solinarjev, ribičev in mornarjev.

Danes živijo številni prebivalci od turizma in pomorstva.

Obalna piranska ulica je do rta Punte živahno sprehajališče s gostinskimi lokali.

Kulturno središče je Tartinijev trg, kjer stoji bronasti kip Tartinija, slavnega piranskega rojaka, violinista in komponista. Trg obdajajo znamenite stavbe preteklosti, Benečanka, občinska palača, cerkev sv. Petra in še mnoge zanimive druge.

Zanimiv je tudi pomorski muzej in akvarij.

Mestece Piran je biser naša morske obale.

Vračali smo se preko belega križa v Portorož.

Popoldan je bil namenjen predavanju prof. dr. Zorčeve, ker je bila zadržana je njeno predavanje odpadlo, nadomestila ga je naslednji dan. Tako je bil popoldan prost za individualne sprostitve po izbiri posameznikov.

Organizirana je bila popoldanska telovadba v bazenu.

Tretji dan bivanja smo se po zajtrku ponovno zbrali za skupinsko hojo proti Strunjanu na opuščene soline. Animator nam je na kratko povedal o življenju takratnih solinarjev. Sprehod je bil zanimiv. Po povratku smo bili utrujeni in se nam je prijetno prilegalo namakanje v bazenu.

Popoldan je bil namenjen izobraževanju in predavanju. Dr. Lovrenov iz PIZa nam je predaval in nas seznanjal o možnosti pridobitve invalidnosti po srčno žilnih operacijah, ki so razvrščene v različne kategorije. Najvišja invalidnost je možna le pri operacijah na odprtem srcu. Dodatek za 100 % invalidnost

40 Utrip Srca

srce@drustvo-nsos.si znaša 100,00 EVR. Za pridobitev invalidnosti je važno mnenje lečečega ambulantnega zdravnika. Predavanje je bilo zanimivo, ker smo izvedeli nekaj novega o invalidnosti.

Sledilo je predavanje profesor dr. Zorčeve, ki nam je preko računalnika nazorno z grafikoni in posnetki prikazala celotni razvoj in potek poslovanja tretjega medicinskega centra Medicor. To je tudi lepo opisano v decembrski številki UTRIP SRCA. Po predavanju je sledila slavnostna večerja z zanimivim zabavnim programom. Nastopala je folklorna skupina iz okoliša in se predstavila s solinarskimi pesmimi in plesi. Spremljala sta jih mlada glasbenika, ki sta nas ob koncu programa s svojimi valčki pripravila, da smo tudi zaplesali in pokazali svoje zmogljivosti.

Vreme je bilo čudovito, saj je vse tri dni sijalo pomladansko sonce in privabljalo sprehajalce. Pravljični so bili večerni sprehodi skozi Portorož, saj je mesto sijalo v tisočerih lučkah, pripravljeno za božično in novoletno praznovanje.

Naslednji dan smo po zajtrku pripravili svojo prtljago in se ob pol dvanajstih poslovili od naših članov društva in našega predsednika in si zaželeli sreče in zdravja v novem letu z željo da se kmalu zopet srečamo v Portorožu.

Karolina Kolar

brez Petka ni sobote brez Petka ni svetka brez Petka ni izletka brez Petka ni našega društva brez Petka - Metka ne bi bila Slovenka leta “slavo je treba deliti da se ne pokvari” glavni problem Vlada pa je, da NIMA ČASA!

Obvestila

AMBULANTNA DEJAVNOST CENTRA MEDICOR V LJUBLJANI Obveščamo vas, da je že več let delujejo ambulante Centra Medicor v Ljubljani, Center Ledina, Kotnikova 5/I, Ljubljana Telefon: 01-432-2152 Fax: 01-430-2461 Ordinacijski čas in naročanje: ponedeljek 9 - 19.ure, torek in sreda 15 - 19.ure V ambulantah potekajo pregledi bolnikov z boleznimi srca in ožilja, pregledi pred in po operacijah na srcu, pregledi in zdravljenje bolnikov z zvišanim krvnim tlakom ter preventivni pregledi.

V tem času deluje tudi ambulanta za diagnostiko bolezni srca in ožilja in ambulanta, kjer opravljamo obremenilno testiranje.

Kratek počitek pod Rožnikom

Pohod na Rožnik

Rekreativni pohodi Ljubljanski del Društva na srcu operiranih je tako, kot je bilo obljubljeno z letošnjim marcem pričel z nedeljskimi pohodi. Zberemo se vsako nedeljo ob 9. uri pri Koseškem bajerju, potem pa se skupaj odpravimo na daljši sprehod. Nekateri si pri hoji pomagajo s pohodnimi palicami spet drugi pa tega pripomočka ne uporabljamo. Poti nas vodijo v različne smeri in tudi težavnost si izberemo glede na počutje in fizične zmožnosti udeležencev pohoda. Enkrat gremo po Poti spominov in tovarištva spet drugič na Rožnik, kjer so nastale tudi pričujoče fotografije.

Načrtujemo pa tudi obisk Toškega čela ali Katarine morda pa tudi Šmarne gore. Tempo se prilagodi tako, da ga lahko zmore vsak. Če pa kdo vendarle ne zmore ves čas spremljati tempa pa se lahko tudi predčasno poslovi, saj vsakdo sam najbolje ve koliko zmore ne, da bi s tem ogrozil svoje zdravje. Sam pohod pa zaključimo prijetno utrujeni in zadovoljni, da smo storili nekaj koristnega za svoje zdravje. Seveda si po koncu prijetnega sprehoda privoščimo kozarec soka ali kavico ob zvokih harmonike. Želja vseh, ki se teh pohodov udeležujemo od 18. marca letos, ko smo z njimi pričeli, pa je, da bi se teh pohodov udeležilo kar največ operiranih na srcu, njihovih svojcev in prijateljev saj več kot nas je lepše nam bo. Predvsem pa bo to pomenilo, da za svoje zdravje ne skrbimo le tisti, ki smo bili operirani ampak tudi naši svojci in prijatelji, kar pa je ob današnjem tempu, ki ga živimo danes zelo pomembno. Zato naj ponovno povabimo vse tiste, ki se do sedaj še niste odločili, da se nam pridružite, da po ogledu fotografij spremenite svoje mnenje. Kot dokazujejo fotografije se imamo lepo in raje izkoristimo lepo nedeljo za pohod v naravo, kot pa, da bi doma sedeli pred televizijskim ekranom.

Pridružite se nam, veseli vas bomo. Čubrakovič Bojan

Utrip Srca 41

Čokolada za žile in srce Med zanimivimi novostmi, ki jih je prinesel 56. kongres Ameriškega združenja za kardiologijo (med 23. in 27. marcem v New Orleansu) je bila dokončna potrditev, da je kakav koristen za srce in žile.

To je dokazal prof.Valentine Yanchou Njike (Yale Prevention and Researsh Center). Kakav vsebuje flavonoide, ti pa naj bi spodbujali endotelijsko funkcijo.

Endotelij je vrhnja plast notranje strani žile, ki je vpletena v številne procese: krčenje in širjenje žilne stene, nadzor krvnega tlaka, formiranje novih krvnih žil, ateroskleroza, vnetje in otekanje. Endotelijska disfunkcija vodi v bolezni žil, pogosto v aterosklerozo, kar posebej velja za diabetike in bolnike z visokim tlakom. Spodbujanje delovanja endotelijske funkcije je torej zelo koristno za ožilje in za srce.

Prof. Njike je na predstavitvi rezultatov študije povedal, da so bržkone flavonoidi tisti, ki imajo pozitiven učinek, vendar pa tega niso dokazali. Flavonoidi so tako kot karoteni, njihovi »bratranci« po kemični sestavi, rastlinski pigmenti, ki ustvarjajo celo barvno mavrico.

Flavonoidi in karoteni rastline varujejo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali.

Razlika med njimi pa je, da se karoteni topijo v olju, flavonoidi pa v vodi. Slednje je prvi izoliral dr. Albert Szent-Gyorgyi leta 1930, Nobelov nagrajenec, ki je odkril tudi vitamin C. SzentGyorgyi je ugotovil, da flavonoidi krepijo žilne stene. Na začetku so jih imenovali vitamin P. Toda ker jih je več in so različni, jih ni mogoče strpati v en sam predal, zato so ostali kar

42 Utrip Srca

flavonoidi. Najdemo jih v sadju in izdelkih iz sadja, v čaju, vinu, grozdju prav posebej in v soji. In seveda v kakavu, kjer jih je posebej veliko. Poleg tega, da so koristni za srce in žile, varujejo tudi pred rakom.

Prof.Njike je za študijo izbral debele ljudi (zanje so se odločili zato, ker so v večji nevarnosti za srčno-žilne bolezni) v starosti med 30 in 75 let, ki ne telovadijo in so nekadilci. Ti ljudje so dnevno dobivali v vodi raztopljen kakav brez sladkorja, druga skupina je dobivala raztopljen kakav s sladkorjem, tretja pa placebo. Učinek so merili z ultrazvočnim slikanjem.

Rezultati so pokazali, da se sposobnost žile za krčenje in raztezanje dve uri po zaužitem kakavu brez sladkorja poveča za 39 odstotkov, po zaužitem kakavu s sladkorjem pa za 23 odstotkov. Posebej je treba povedati, da se je ta sposobnost zmanjšala za 12 odstotkov, če so udeleženci raziskave pili mlečni napitek, pa čeprav je bilo to mleko brez maščob.

To pa pomeni, da je kakav brez sladkorja za zdrave in bolne ljudi koristna pijača, le da jo je treba pripraviti z vodo.

Ali pa pojesti nekaj

temne čokolade.

Svetli čokoladi je navadno dodano mleko, takšna čokolada pa celo poslabša delovanje endotelija v žilah. Strokovnjaki bodo odkritje preverili na raziskavi z večjim številom udeležencev. Ugotoviti hočejo tudi mehanizem delovanja flavonoidov. Bolnike opozarjajo, da zaradi tega odkritja ni priporočljivo pojesti večjih količin čokolade. Manjša količina temne čokolade pa je lahko koristna. Vsak naj se najprej prepriča, kaj čokolada vsebuje. Tisti, ki ima dodane maščobe in mleko, pa se je bolje izogniti. •

Vicoteka - SMEH JE POL ZDRAVJA Šejk Mladi šejk je v porodnišnici skozi steklo gledal novorojenčke in ko je mimo prišla medicinska sestra jo je vprašal:”Oprostite, kateri otrok je moj?””Prvi dve vrsti!” mu je odgovorila sestra.

Dolga pot Od garderobe do ringa je dolga pot! ”Se je pritožil boksar svojemu trenerju. ”Nič ne skrbi, nazaj v garderobo te bodo tako ali tako prinesli!!”

Bolhe V vlaku v istem kupeju potujeta moški in ženska. Moški ima psa. Ženska reče moškemu: “Odstranite psa! Pravkar sem začutila bolho na moji nogi.”

Moški: “Rex !! Pojdi stran. Gospa ima bolhe!”

Dolg “Miha, ali mi lahko posodiš dvajset evrov?”

“Ne morem, ampak bi ti jih, če bi jih imel. Pri sebi imam samo deset evrov.”

“Dobro, posodi mi teh deset, deset mi jih boš pa ostal dolžan.”

Fast Food “Kako kanibali rečejo maratoncem?”

“Fast food!”

Gledanje “Včeraj sem vas na ulici srečala in ste mi rekli, da ste slep, zdaj vas pa vidim, da berete časopis!” je jezno vzrojila starejša gospa, ko je v parku na klopi zagledala klošarja.

“Saj ne berem, samo slike si ogledujem!” se je branil klošar.

X “Kako se pišete?” je psihiater vprašal pacienta.”Kovač brez X!” je ta dejal.”Vprašal sem vas, kako se pišete!””Saj sem vam povedal! Kovač brez X!””Saj v besedi Kovač tako in tako ni nobene črke X!””Saj to vam ves čas govorim!” se je razburil pacient.

Igrica Mlada punca se je, utrujena od dolgega sprehoda po parku, usedla na klop in se zleknila nanjo. Mimo je prišel klošar, sedel poleg nje in jo vprašal: “Punčka, ali si razpoložena za kakšno igrico?”

“Sram naj vas bo. Kaj pa si mislite o meni?”

“Kaj neki pa naj bi si mislil, saj si vendar v moji postelji!”

Slepič Sredi noči zazvoni telefon pri zdravniku kirurgu: “Tukaj Mlinarjev Tone. Gospod doktor, pridite hitro k nam!

Mislim, da ima moja žena vnetje slepiča.”

“Pomirite se,” reče zdravnik, “vaši ženi sem izrezal slepič pred tremi leti! Še nikoli pa nisem slišal, da bi imel človek dva slepiča!”

“Ali tudi tega še niste slišali, da se je nekdo dvakrat oženil?” Šok terapija “Kolega, slišal sem, da na pacientih izvajate novo šok terapijo!””

Ja, vnaprej jim pošiljam račune!”