Issuu

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

ŠT.6 DECEMBER 2006

Obiskali smo Prekmurje, Goričko in Porabje

BOJ PROTI

primerljivim zdravilom

Kam po energijo? Pozabite na kilograme!

Z zdravili proti cigaretam

Kako pomembno je piti vodo

Pomen dobre krvi

Izbor prispevkov iz tokratne številke:

stran 6

Prof. dr. Metka Zorc za slovenko leta

stran 8

Boj proti primerljivim zdravilom

stran 12

Kam po energijo

stran 15

Ginko Biloba

stran 16

Srčni infarkt

stran 19

Kako pomembno je piti vodo

stran 22

Pozabite na kilograme

stran 25

Pomen dobre krvi

stran 26

Visok krvni tlak

stran 28

Zaprtost

stran 35

Rezultati ankete

stran 38

Beseda bralcev

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva. Uredništvo: Predsednik Vladimir Petek, sodelavka uredniškega odbora Milka Krapež Člani: Vladimir Kobi, Jože Smrekar, Miroslav Lesjak, Gregor Bajt Fotografija: Arhiv uredništva, iStock Photos, Jupiter Images Tehnična obdelava in prelom: Plior, Informacijske tehnologije www.plior.si Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana Elekronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Spletni naslov: http://www.drustvo-nsos.si

Obiščite nas tudi na spletu! Društvo na srcu operiranih Slovenije www.drustvo-nsos.si 2

Utrip Srca

Tisk: Tiskarna Pagat d.o.o., Hrastnik Naklada: 3000 izvodov Izhaja 3 krat letno.

Drugačno leto! Drage članice in člani!

eto, ki se je že skoraj izteklo je bilo v marsičem drugačno. Za nas in za naš odnos do sveta, do drugih, predvsem pa tudi do drugih bolnikov. Kakor je zapisano na straneh našega glasila smo se pravzaprav prvič uprli odločitvi, ki jo je za nas pripravljala vlada, s tem, da smo jasno povedali, da se z uvedbo primerljivih zdravil ne strinjamo, smo orali ledino. Če temu ne bi nasprotovali bi danes prav gotovo vsi doplačevali znatne zneske za originalna zdravila. Ob tej zmagi, ki smo jo dosegli v dobro vseh prebivalcev Slovenije pa se ne smemo uspavati, ker vedno znova bosta zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravje skušala, čeprav mogoče postopoma, prevaliti vedno večje breme stroškov za zdravljenje na bolnika. Zato se bomo, kot Društvo na srcu operiranih Slovenije in tudi druga društva zavzemali, da se nas ob spremembah, katere bodo v prihodnje na vrhu načrtovali povabi, kot nevladno organizacijo zraven k razpravi, saj vendar tudi mi s svojim prostovoljnim delom v smislu preventive veliko doprinesemo k osveščanju bolnikov: Kako spremeniti življenski slog, kako živeti zdravo, skratka skozi izvajanje naših številnih programov, ki vsebujejo med drugim tudi zdravstvene delavnice, druženje, rekreacijo in drugo, odvzemamo veliko breme zdravnikom, ter ostalim strokovnjakom v zdravstvu, ki za to vrsto izbobraževanja, zagotovo nimajo dovolj časa. Pred nami pa je še ena naloga in sicer proučitev in sodelovanje pri nastajanju novega zakona o zdravstvu. Že nekaj časa je na vpogled predlog tega zakona, ki trenutno poleg ostalega predvideva petnajst pacientovih pravic. Morda se mi danes zdi pomembno, da omenim vsaj dve, ki sta mi vzbudili pozornost. Ena zagotavlja partnerstvo v odnosu zdravnik - bolnik. Druga, kot najpomebnejša pa je vsekakor pravica do spoštovanja bolnikovega časa, ki se bo kazala predvsem, kot obveznost izvajalca pri zagotavljanju najkrajšega možnega čakalnega časa na zdravstveno storitev. Zakon o zdravstvu seveda ne priznava bolnikom samo pravice, temveč jim nalaga tudi dolžnosti. Da bi v tem novem zakonu lahko vsi našli določene interese, bo tudi naše Društvo na srcu operiranih Slovenije skušalo s svojimi predlogi vplivati na dokončno vsebino novega zakona o zdravstvu od katerega pričakujemo, da bo vnesel v zdravstveni sistem Slovenije večjo preglednost, učinkovitost in morda tudi skozi predvideno privatizacijo boljšo ponudbo zdravstvenih uslug v slovenskem prostoru, s strani države pa vsekakor pričakujemo, da bo poleg racionalizacije v zdravstvu poskrbela tudi za več denarja, ki ga zdravstvo nujno potrebuje, da bi lahko primerno skrbelo za vse bolnike v Sloveniji. Predvsem pa tudi za financiranje inovativnih pristopov v Medicini. Vladimir Petek, predsednik društva na srcu operiranih Slovenije

Želimo vam mirne božične praznike, ki naj pomenijo, srečo, ljubezen in predvesm zdravje v Novem letu 2007

Utrip Srca 3

MC MEDICOR Prof.dr. Ninoslav Radovanović je v MC Medicorju v Izoli prvič operiral 26. aprila 2004. Od takrat pa do začetka decembra 2006 je bilo opravljenih več kot 520 operacij. Rezultat operacij je izredno dober, saj le 2,1 odstotna pooperativna umrljivost uvršča MC Medicor med najboljše centre za srčno kirurgijo v Evropi.

Ve č ko t 500 oper aci j z i z j e mnim uspehom

ajveč je bilo operacij koronark (219), kar dokazuje, da je bolezen koronarnih arterij še vedno med najpogostejšimi srčnimi obolenji, ki zahtevajo operativno zdravljenje. Na drugem mestu so operacije zaklopk, ki jih je bilo prav tako zelo veliko (211), sledijo kombinirane operacije, operacije prirojenih napak in operacije ascendentne aorte. Med operiranci je bilo 355 moških in 165 žensk. Najmlajši bolnik je štel 28 pomladi, najstarejši pa 86. Povprečna starost je bila 64 let.

Dve oceni tveganja Zanimivi so tudi podatki o oceni tveganja, ki jo v Medicorju spremljajo po dveh metodah: Parsonnet je ameriška metoda, EuroScore pa evropska. Po Parsonnetu je ocena tveganja pri operacijah koronark 2,0 odstotna, v Medicorju so dosegli 1,4 odstotno. Oprecija zaklopk je ocenjena s 5,7 odstotnim tveganjem, v Medicorju so dosegli 2,8 odstotka. Kombinirane operacije so po Parsonnetu ocenjene z 11,1 odstotnim tveganjem, v Medicorju so dosegli 2,6 odstotno tveganje. Povprečno tveganje po Parsonnetu je ocenjeno s 5,0 odstotkov, v Medicorju so dosegli 2,1 odstotno tveganje. Podobno je pri oceni tveganja po EroScore lestvici. Operacija koronarnih arterij je ocenjena z 2,9 odstotnim tveganjem, v Medicorju je bilo tveganje 1,4 odstotno, operacije zaklopk so ocenjene s 5,2 odstotnim tveganjem, v Medicorju so dosegli 2,8 odstotka, kombinirane operacije so ocenjene s 6,4 odstotnim tveganjem, v Medicorju so dosegli 2,6 odstotka. Povprečno tveganje po EuroScoru je bilo 4,4 odstotka, v Medicorju so dosegli zgolj 2,1 odstotka. Medicor je s 520 operacijami dosegel zavidljive rezultate, poleg tega pa je njegov prispevek slovenski družbi merljiv tudi na druge načine. Za bolnike je najbolj pomembno, da čakalnih dob na operacije srca ni več. Poleg tega je koristil Splošni bolnišnici Izola, ki ji je z najemom prostorov in nekaterih služb v tej bolnišnici plačal okrog 900.000 evrov. Korist je imel tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj je zaradi nižjih cen operacij v Medicorju v primerjavi s Kliničnim centrom prihranil povprečno od 1.500 do 2.500 evrov pri operaciji, kar predstavlja do sedaj že znesek preko milijon evrov. 4

Utrip Srca

Spoštovani člani Društva na srcu operiranih Slovenije, dragi prijatelji!

esela sem, da vam v imenu ekipe centra Medicor in v svojem imenu lahko zaželim srečne Božične praznike, za novo leto pa predvsem zdravja in dobrega počutja. Po več kot dveh letih delovanja je naš skupni center Medicor vrnil zdravje in omogočil normalno kvalitetno življenje številnim srčnim bolnikom. V celoti smo izpolnili nalogo, ki smo si jo zadali. Izpolnili smo pričakovanja strokovne javnosti v Sloveniji in tujini ter vas, ki ste pomagali razviti center. Dosegli smo cilj, ki je bil ves čas pred nami: v centru Medicor nudimo zdravljenje v prijetnem okolju ob vrhunski medicinski negi in znanju. Akademik prof. dr. Ninoslav Radovanović je ime, ki zagotavlja uspešno operativno zdravljenje. Ekipa naših najuglednejših kardiologov, kot so prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Andrej Cijan, dr. Hrvoje Reschner, doc. dr. Igor Zupan, pomeni strokovno vrhunsko invaziv-

no diagnostiko in terapijo. V centru smo v zadnjem letu razvili novo dejavnost zdravljenja perifernih žilnih bolezni na čelu z izjemnima strokovnjakoma asist. dr. Zoranom Miloševićem in dr. Tomažem Ključevškom. Poseben oddelek za neinvazivno diagnostiko v povezavi z Bolnišnico Izola pod vodstvom vrhunskega slovenskega radiologa dr. Branka Cvetičanina omogoča, da v Sloveniji izvajamo preglede srca in krvnih žil na hiter, precizen in za bolnika neboleč način. Skupno z ekipo medicinskih sester in ostalih zdravnikov, ki sodelujejo pri našem delu omogočamo tisti način zdravljenja s katerim se uresničujejo naše dolgoletne sanje: prijetno okolje v duhu primorskih oljk, združeno s strokovnim znanjem, vrne bolniku izgubljeno zdravje v kratkem času. Ekipa centra Medicor vam obljublja, da bo vedno skrbela za vas, tako da bo vaše »ŽIVLJENJE VREDNO ŽIVLJENJA«. Prof. dr. Metka Zorc

Spoštovani in dragi prijatelji! Vaša plemenita in požrtvovalna direktorica gospa dr. Metka Zorc je želela nekaj besed za božične praznike in novo leto. Prav rad ustrežem njeni želji. Bolnikom želim zdravja, zdravniškemu osebju se iskreno zahvaljujem, za vse pa molim in želim vse najboljše za božične praznike, novo leto in vse življenje. Posebno se zahvaljujem gospe dr. Zorčevi. Ostanimo povezani v upanju in molitvi.

Ljubljana Šentvid, 9. decembra 2006

Vaš Alojzij Šuštar

Utrip Srca 5

Prof.Zorčeva je vsej Sloveniji, predvsem pa srčnim bolnikom in njihovim svojcem zelo znana. Pred dvema letoma je v Izoli začel delovati tretji »srčni center«, kakor mu pravimo, bolnišnica za operativno zdravljenje srčnih bolezni Medicor d.d., ki je nastala v celoti po zamisli prof.Zorčeve. S programom, v katerem je bilo natančno opredeljeno, kako si zamišlja tak center, je kandidirala na razpisu ministrstva za zdravje in bila tudi izbrana kot najboljša ponudnica. Od tedaj do danes je bilo v Medicorju operiranih točno 500 bolnikov z izjemnim rezultatom, primerljivim ali celo boljšim kot so v uglednih centrih po vsem svetu.

Utrip Srca

”Upravni odbor Društva na srcu operiranih Slovenije je sklenil, da za Slovenko leta 2006 predlaga prof. dr. Metko Zorc, dr. med.”

oda mi, bolniki, Metke Zorc ne predlagamo za Slovenko leta samo zaradi tega. Naša doktorica je namreč predvsem človek zelo širokega srca, vedno pripravljena pomagati. Verjetno je prav njena širokosrčnost tisto, česar ljudje dostikrat ne morejo razumeti, ker takšne dobrote niti niso vajeni. Pa slej ko prej spoznajo, da prof. Zorčevi dejansko ne gre za drugega kot za to, da bi bolniku pomagala po svojih najboljših močeh. Zato je v Izolo tudi pripeljala kirurga izjemnega slovesa (ne po besedah, po dejanjih, torej operacijah) prof.Ninoslava Radovanovića, ker je želela, da bi »njene« bolnike operiral kirurg, ki po svoji oceni operativne uspešnosti sodi v sam vrh. Tudi sam prof.Radovanović

je o Metki Zorc povedal, da je med vsemi kardiologi, ki pripravljajo bolnike na operacije, zanesljivo tista, ki jih tudi najbolje pripravi, zato so tudi operativni posegi tako uspešni. Metki Zorc za bolnike ni žal časa, svojega prostega časa verjetno skoraj nima. Na klice bolnikov odgovarja tako rekoč »v petek in svetek«. Vsakega bolnika pozna poimensko, do njega ima dostojanstven odnos, za kar smo ji bolniki še posebej hvaležni. Ko si prestrašen, ko čakaš na operacijo kot na svojo življenjsko usodo, si neskončno hvaležen za spodbudne besede, izrečene iskreno, pa hkrati tudi na dostojanstven način, kar prof. Zorčevo postavlja v očeh bolnikov na posebno mesto. Brez dvoma jo ima-

mo vsi bolniki, ki smo imeli kdajkoli opraviti z njo, zelo radi in se tega niti slučajno ne sramujemo. Želeli bi, da bi bili tudi drugi bolniki, ki je niso imeli priložnosti srečati, deležni zdravljenja na takšnem nivoju, kot ga imamo mi pri prof.Zorčevi. Poleg strokovnosti, ki je tu nesporna, gre predvsem za odnos do nas, bolnikov. Vemo, da zanjo nismo samo »primer s tremi by-passi«, na primer, temveč ljudje z imeni in priimki, s svojim življenjem, družino, prijatelji, službo, sodelavci. Nihče od nas še nikoli ni slišal, da bi prof.Zorčeva v primeru, da nekdo zares potrebuje njeno pomoč, rekla, da nima časa. Prof.dr. Metka Zorc pa ni pomagala samo 500 bolnikom, ki so bili operirani v Izoli. Znano je, da je že prej skrbela za bolnike in jih spremljala na operacije v Švico in v Sremsko Kamenico. Tako je bilo operiranih nekaj tisoč Slovencev. Zanje je maksimalno lepo poskrbela. Žalostno je, da je pri tem morala pogoltniti toliko očitkov. Toda to je samo posledica tega, da ljudje dostikrat ne morejo sprejeti dejstva, da je nekdo preprosto dober človek. Vsega se pač ne da dobiti za denar. In prof.Zorčeva je svetel primer takšne zdravnice. Zato je po našem mnenju najbolj primerna za Slovenko leta. S tem se strinja kar nekaj tisoč slovenskih bolnikov in še več njihovih svojcev. Vlado Petek, Predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip Srca 7

BOJ PROTI Z

za kaj je sploh šlo: do zdaj poznamo sistem medsebojno zamenljivih zdravil. Ta temelji na določeni aktivni učinkovini. Originalno zdravilo, torej zdravilo, ki ga je izdelal proizvajalec, ki je zdravilo tudi razvil, je praviloma dražje od generika, kopije tega zdravila. V sistemu medsebojno zamenljivih zdravil država (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) izbere zdravilo, ki ga plača iz denarja obveznega zavarovanja. Če bolnik vseeno hoče imeti originalno zdravilo, mora zanj doplačati. Že pri tem sistemu so imeli nekateri bolniki težave zaradi zamenjav, kar pomeni, da tudi medsebojno zamenljiva zdravila, ki imajo isto aktivno učinkovino, niso enaka. Razlika je namreč v primeseh, ki jih farmacevtske tovarne dodajo, da naredijo tableto, na primer. Medsebojno primerljiva zdravila pa gredo še stopnjo naprej. Država (spet naj bi bil to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) naj bi določila tako imenovane terapevtske skupine. V glasilu Recept je bil sistem obrazložen, dodana sta bila tudi dva primera. V eni terapevtski skupini so, na primer, zdravila, ki učinkujejo na zmanjševanje holesterola v krvi, vendar nimajo iste aktivne učinkovine. Država bi določila najvišjo možno ceno, ki bi jo zavarovalnica plačala iz obveznega zavarovanja, če pa bi bolnik hotel svoje staro zdravilo, bi moral zanj doplačati. In ker ravno govorim o zdravilih za holesterol, je bil naveden primer statinov. Doplačilo v enem primeru je bilo celo okrog 6000 tolarjev. Pri bolnikih, ki morajo jemati več različnih zdravil, na primer tudi za znižanje tlaka in proti strjevanju krvi in še kaj, bi tako lahko doplačila mesečno presegla nekaj deset tisoč tolarjev. In spet bi bili, tako kot pri dosedanjem sistemu medsebojno zamenljivih zdravil, prizadeti predvsem kronični

Utrip Srca

bolniki, kamor sodimo tudi mi, pa diabetiki, ledvični bolniki in tako naprej. V Receptu je bilo namreč navedeno kar nekaj terapevtskih skupin, na koncu pa je bil dodan »itd«, kar najbrž pomeni, da se s tem seznam še ni končal.

Slaba obveščenost

Predlagano besedilo novega zakona o zdravilih je bilo objavljeno samo na internetu, mnogi bolniki pa nimajo dostopa do interneta in tudi nimajo svojih računalnikov, skratka, niso imeli prav nobene možnosti, da bi bili seznanjeni z novostmi. V Sloveniji imamo okrog 600.000 kroničnih bolnikov. Večina teh je starejših, že upokojenih in prejema precej nizke pokojnine. Določila novega zakona o zdravilih bi jih zelo prizadela, marsikdo si svojih zdravil ne bi mogel več privoščiti. Poleg tega pa zamenjano zdravilo ne bi bilo primerno zanj. Nesprejemljivo je, da o tem, katero zdravilo bo bolnik dobil, ne odloča več njegov zdravnik, ki ga tudi najbolje pozna, pač pa država oziroma cena. Zato je naše društvo pozvalo še druga društva, da se nam pridružijo. Napisali smo odprto pismo predstavnikom oblasti in ga poslali predsednikom države, vlade, parlamenta, odbora za zdravstvo v parlamentu, ministru za zdravje, direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, varuhu človekovih pravic in predsedniku državnega sveta. Poslali smo ga tudi vsem članom odbora za zdravstvo, ki pa je na svoji seji kljub opozorilom najprej sprejel besedilo vključno z medsebojno primerljivimi zdravili. Potem pa smo napisali še eno pismo, ki smo ga poslali vsem 90 poslancem, vsakemu posebej. Pismo so dobili po pošti in tudi po elektronski pošti, kar pomeni, da smo napisali 180 pisem. In to je končno zaleglo. Poslanski sku-

PRIMERLJIVIM ZDRAVILOM pini DeSuS in LDS sta na seji državnega zbora predlagali, da bi sprejeli dopolnilo zakona, po katerem se iz predlaganega besedila črtajo primerljiva zdravila. Poslanci so dopolnilo podprli. S tem je bila dobljena prva bitka.

Dobljena bitka

Nesprejemljivo je, da o tem, katero zdravilo bo bolnik dobil, ne odloča več njegov zdravnik, ki ga tudi najbolje pozna, pač pa država oziroma cena.

Toda potem je bilo na vrsti še glasovanje o zakonu v celoti. V tej fazi bi imeli poslanci možnost, da bi vložili novo dopolnilo, ki bi spet uvedlo primerljiva zdravila, lahko pa bi jih uvedli na samem sprejemanju zakona. Prelaganje glasovanja o zakonu nam je dalo slutiti, da se pripravlja nekaj takega. Zato smo napisali še eno pismo, ki smo ga, tako kot prvič, poslali vsakemu poslancu posebej, po pošti in po elektronski pošti. V pismu smo se jim najprej zahvalili za odločitev, da so sprejeli prej omenjeno dopolnilo, torej črtanje medsebojno primerljivih zdravil, potem pa smo odkrito napisali, da se bojimo, da bo vlada v teku sprejemanja zakona poskušala še enkrat uvesti nam nesprejemljivi sistem. Tudi to pismo je doseglo svoj cilj. V tej, vmesni fazi, smo uspeli na svojo stran pridobiti tudi Zvezo društev upokojencev, ki je naše pismo poslala tudi ministru za zdravje. Vlada je končno

ugotovila, da je bolje, da vsako misel na ta sistem, s katerim bi bili kronični bolniki hudo kaznovani, vendarle opusti. Minister je na seji državnega zbora obžaloval, da sistema medsebojno primerljivih zdravil poslanci niso sprejeli, kljub temu pa je ta predlog umaknil in potem so poslanci glasovali in sprejeli novi zakon o zdravilih, ki je bil objavljen v Uradnem listi v petek, 24.marca.

Zmaga za dobro vseh nas

Tako se je v Sloveniji prvič zgodilo, da so se društva bolnikov aktivno vključila v sprejemanje zakonodaje, ki se tiče vseh nas, tudi zdravih ljudi. Če si danes še zdrav, si lahko že jutri hudo bolan. To mi najbolje vemo. Zato je bila naša bitka pravzaprav bitka za vse državljane Slovenije. Društvo na srcu operiranih je lahko ponosno na to, da je bilo pobudnik te bitke in bo tudi v bodočnosti skrbno spremljalo, kakšne zakone sprejema naš državni zbor. Obdobje, ko glasu bolnika ni poslušal nihče, je s tem dokončno minilo. Vsi plačujemo v

zdravstveno blagajno, zato imamo tudi vso pravico, da povemo, kaj o porabi našega denarja mislimo.

Kdo bo določal bolnikov pravice? Opozoriti velja tudi na predlog zakona o pacientovih pravicah. Najprej ga je sestavilo ministrstvo za zdravje, ker pa ga v parlament dolgo ni poslalo, je stranka LDS sestavila svoj predlog zakona, ki je v obravnavi prav zdaj. Opozoriti velja, da je bil predlog ministrstva spet objavljen zgolj na internetu. Kar pomeni, da vsebine večina bolnikov sploh ne pozna. Z drugimi društvi smo se dogovorili, da bomo znova opozorili na to, da je treba pri sprejemanju, mimogrede, tudi pri pisanju take zakonodaje, za mnenje vprašati predvsem bolnike, ker so to tiče predvsem njih. In pravzaprav vseh ljudi, kajti, kot rečeno, si lahko danes še zdrav, jutri pa ne več. To je naš prvi ugovor, namreč, da nas minister za zdravje o besedilu predloga ni obvestil in nas tudi ni vprašal, kaj si o njem mislimo. To, da je besedilo objavljeno na spletnih straneh, ni dovolj. Ministra bi bilo potrebno opozoriti, da večina nas tega ne more prebrati. To bi moral vedeti že po izkušnji, ki jo je doživel pri medsebojno primerljivih zdravilih.

Kaj se nam obeta?

V prihodnosti se bodo društva bolnikov in s tem tudi naše društvo ukvarjala tudi s spremembami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To direktno zadeva naše pravice. Glede na izkušnje z zakonom o zdravilih je treba predlagane spremembe pazljivo spremljati, da se ne bo ponovila zgodba iz preteklosti, ko smo ugotovili, da so spremembe za nas zelo neugodne, šele takrat, ko so nas prizadele in ni bilo mogoče nič storiti.

Utrip Srca 9

Z zdravili proti cigaretam Ste si že pripravili seznam dobrih sklepov za prihodnje leto? Med najpogostejšimi so hujšanje in odvajanje od kajenja. Če ste se odločili, da boste prenehali kaditi, je to zagotovo ena najbolj modrih odločitev. Pa tudi ena najtežjih, ko si prizadevate, da bi jo uresničili. Zato bo pomoč več kot dobrodošla.

tevilne raziskave kažejo, da si kar dve tretjini kadilcev želi kajenja odvaditi. Mnogi med njimi so že večkrat poskusili, nazadnje pa obupali, češ, to mi nikoli ne bo uspelo. Večina nekdanjih kadilcev pravi, da so nehali zaradi zdravja. Mnogo bolnikov, ki zbolijo za pljučnim (pa tudi katerim drugim) rakom, se takoj po tem, ko izvedo za diagnozo, odloči proti cigaretam. Toda prav tako je mnogo tistih, ki si mislijo, da jim bo več škode naredilo to, da prenehajo kaditi, kot pa če kadijo še naprej. Čisto medicinsko gledano, to seveda ne drži. Drugače pa je s človekovim psihičnim svetom. Stres zaradi nečesa, kar si človek zelo želi, a ne more dobiti, je lahko dejansko velik. Prav zaradi tega zdravniki strastnim kadilcem svetujejo, da si poiščejo pomoč, psihično oporo, obisk v kakšni delavnici, kjer pomagajo ljudem pri odvajanju kajenja. Kadilec se lahko odloči tudi za žvečenje nikotinskih žvečilnih gumijev, ki zmanjšajo željo po cigaretah. Na voljo so tudi posebni obliži, ki naj bi imeli podoben učinek. Zanimivo je, da raziskave po vsem svetu kažejo, da se ženske težje odvadijo kajenja kot moški. Prej se jim zgodi, da spet začnejo kaditi in dlje traja, da se odvadijo.

Zakaj se je kaditi tako težko odvaditi? Glavni vzrok tiči v nikotinu, ki se naravno nahaja v tobaku. Nikotina se človek hitro navadi in postane od njega odvisen. Odvisnost se lahko primerja z zasvojenostjo s kokainom ali heroinom in je fizična ter tudi psihična. Kdor se želi odvaditi, se bo moral spopasti z obema. Ko kadilec vdihne cigaretni dim, prodre nikotin globoko v pljuča, kjer se zelo hitro absorbira v krvni obtok, kri pa ga potem raznaša po vsem telesu. Zato nikotin prizadene različne predele telesa, poleg pljuč tudi srce, žile, hormonski in presnovni sistem ter tudi možgane. Nikotin najdejo v mleku matere-kadilke, pa tudi v plodovnici nosečnice, ki kadi. Ko človek preneha kaditi, ostanejo stranski produkti nikotina v telesu še tri ali štiri dni. Sicer pa daje nikotin človeku prijeten občutek, ki povzroči, da bo kadilec želel pokaditi še več. Živčni sistem se prilagodi na nikotin, zato

10 Utrip Srca

se kadilci nanj toliko navadijo, da počasi začnejo povečevati število pokajenih cigaret. Nekoliko bolj znanstveno povedano, nikotin deluje kot substanca za zasvojenost preko določenih sprejemnikov, ki sproščajo nevrološke prenašalce. Naj omenimo samo tri najbolj znane: dopamin, ki vpliva na večje ugodje, podobno kot alkohol, kokain ali heroin; serotonin dviguje razpoloženje in tudi apetit; noradrenalin pa povzroča budnost, hkrati pa v stresnih situacijah sodeluje pri obrambni akciji v telesu. V knjižici »Opustite kajenje in zmagujte«, ki jo je napisal asist.mag.Tomaž Čakš, dr.med., so podrobneje razloženi ti procesi, ki povzročajo odvisnost od tobaka.

Kaj se zgodi, ko kadilec preneha kaditi? Dobi tako imenovane abstinenčne simptome, če lahko temu tako rečemo. Ti znaki so prav tako fizični in psihični. Telo samo seveda odgovarja na pomanjkanje nikotina, ki ga je bilo vajeno. Psihološko pa je kadilec soočen z željo po nečem, čemur se je sam odrekel. To pa pomeni bistveno spremembo v njegovem življenju, spremembo, ki potegne za sabo še mnoge druge. Najbolj znani abstinenčni znaki so: depresija, občutek jeze, razdražljivost, težave z nespečnostjo, težave s koncentracijo, nemir, glavobol, utrujenost in povečan apetit. Ti znaki so včasih tako obremenjujoči, da človeka zlahka spet speljejo nazaj med kadilce. Znaki se pojavijo že v nekaj urah potem, ko je človek pokadil zadnjo cigareto in svoj vrh dosežejo dva ali tri dni pozneje. Trajajo lahko nekaj dni, pa tudi nekaj tednov, pač odvisno od tega, v kolikšni meri je nekdo zasvojen. Kako si kadilec lahko pomaga, da bo to obdobje premagal in da ne bo spet začel kaditi? V vsakem primeru se je koristno najprej posvetovati z zdravnikom. Vsak zdravnik bo vesel vaše odločitve in se bo z vami potrudil, da bi vam uspelo. Na voljo je kar nekaj pripomočkov: od psihoterapije na kasetah oziroma zgoščenkah do tečajev, ki so organizirani v okviru pro-

grama CINDI povsod po zdravstvenih domovih v Sloveniji. Zdravnik bo vedel, kam je treba iti, če imate občutek, da vam bo takšna terapija v pomoč. Lahko pa se odločite za tako imenovano nadomestno nikotinsko terapijo. To so znani žvečilni gumiji, ki telo oskrbijo z določeno, vendar majhno količino nikotina, ki zmanjša željo po kajenju. Obstajajo tudi nikotinski obliži, pa pršila za nos. Vsi ti pripomočki so na temelju nikotina. Manjši odmerki naj bi zmanjšali željo. Nekaterim nekdanjim kadilcem je uspelo prav na ta način. Pomagajo jim namreč premagati željo po cigaretah, ki je pri 70 do 90 odstotkih kadilcev »kriva«, da ne vztrajajo naprej. Statistični podatki pravijo, da skoraj vsak kadilec nekajkrat neha kaditi, preden mu to dokončno uspe. Nikotinski nadomestki pravzaprav učinkujejo le na fizični del odvisnosti, zato je priporočljivo, da so kombinirani z drugimi metodami, ki se ukvarjajo s psihološkim delom

želji po cigareti. Najbolj učinkovito je, da si naredi načrt, v kolikšnih časovnih razmakih bo začel žvečiti nov žvečilni gumi. Najbolj pogosto je, da si kadilec na poti do nekadilca v eni uri »privošči« enega do dva žvečilna gumija. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da se je mogoče navaditi tudi na žvečilne gumije. Raziskave so pokazale, da 15 do 20 odstotkov kadilcev, ki so uspešno opustili kajenje s pomočjo žvečilnih gumijev, žvečijo še celo leto potem, ko ne kadijo več. Čeprav je strokovno priporočilo, da bi kadilci, ki hočejo nehati kaditi, žvečili nikotinske žvečilke največ šest mesecev, pa je vseeno veliko manj škodljivo, če še celo leto žvečijo, kot pa da bi kadili. Na podoben način delujejo tudi nikotinski obliži, ki dlje časa sami sproščajo določeno količino nikotina v telo. Možno je uporabiti oboje, žvečilni gumi in tudi nikotinski obliž. Na voljo so tudi nosni pršilci, ki s pršenjem v nosno votlino dovajajo nikotin, ki potem prodre skozi sluznico v telo. V tujini ponujajo še marsikaj drugega, tudi zeliščne cigarete.

Zdravila za odvajanje

odvajanja. Dokazano je, da je tak način enkrat uspešnejši od vseh drugih, ki se dotikajo zgolj telesnega ali zgolj psihološkega odvajanja.

Kako deluje nikotinski žvečilni gumi? Nikotinski žvečilni gumi je hitro delujoči nadomestek cigarete, ki začne delovati s prodiranjem skozi sluznico v ustih. Navodila pravijo, da je treba začeti žvečiti počasi, dokler ne začutite okus, podoben popru. Nato pa je priporočljivo žvečilko z jezikom pritisniti ob lice, ga tam nekaj časa zadržati in potem ponovno žvečiti. To je treba ponavljati kakšnih 20 do 30 minut. Hrana in pijača lahko vplivata na delovanje nikotina v žvečilnem gumiju. Zato se je treba izogibati kisli hrani in pijačam kot so kava, sadni sokovi ter razne gazirane pijače vsaj 15 minut pred žvečenjem in po njem. Z žvečilnim gumijem ima kadilec možnost, da nadzoruje, koliko nikotina bo dobil v telo. Poleg tega lahko človek, ki se odvaja kajenja, začne žvečiti, ko začuti močno

Farmacevtska industrija je že pred leti poslala na trg prva zdravila za odvajanje kajenja, ki ne temeljijo na nikotinu. Takšno zdravilo je bupropion (zaščiteno ime je Zyban), ki deluje na živčne prenašalce v možganih. Bupropion namreč povečuje količino dopamina (ki vpliva na občutek ugodja) in noradrenalina (poveča budnost) v možganih in s tem pomaga ublažiti znake, ki se pojavijo po prenehanju kajenja. S tem naj bi se kadilčeva želja po cigareti zmanjšala. Raziskave so dokazale, da se je s pomočjo tega zdravila odvadilo kaditi okrog 30 odstotkov tistih, ki so se odvajanja lotili. Kot so povedali, večinoma zato, ker so se zmanjšali tudi psihični učinki prenehanja kajenja, razdražljivost, jeza, zaskrbljenost, depresivnost, strah, nemir. Protikadilsko zdravilo je že dve leti prisotno tudi na slovenskem tržišču, vendar ga lahko predpiše samo zdravnik na beli, samoplačniški recept. Cena sicer ni nizka: 13.800 tolarjev za škatlico s 60 tabletami (prvi teden je treba pojesti eno na dan, potem pa po dve dnevno, kar povprečno traja po šest tednov) po 150 miligramov aktivne učinkovine in 21.400 tolarjev za škatlico s 100 tabletami po 150 miligramov aktivne učinkovine. Toda če bi preračunali, koliko stanejo cigarete oziroma koliko bi stale, če bi še kadili, je to verjetno majhen strošek. Prihodnje leto pa bomo dobili še eno zdravilo, ki bo pomagalo kadilcem, da bodo nehali kaditi. Če torej razmišljate, da bi nehali kaditi, se pogovorite z zdravnikom, da boste videli, ali so zdravila primerna terapija za vas. Morda pa se vam končno kaže možnost, da boste uspeli.

Utrip Srca 11

Jesen in zima z mračnimi, temnimi dnevi marsikoga spravijo v slabo voljo. Človek se v službi sploh ne more več zbrati, komaj čaka, da bo ura toliko, da gre lahko domov. Ko pa pride domov, nima ne volje ne energije, da bi še kaj naredil. Morda so za tako razpoloženje krivi vitamini, ki nam jih manjka. Veljalo bi poskusiti.

ako je mogoče, da nam celo poleti, ko pojemo več sadja in zelenjave, manjka vitaminov? Veliko ljudi je še danes prepričanih, da za vse potrebe po vitaminih zadostujeta jabolko in skleda zelene solate. Naše potrebe po vitaminih in mineralih so danes večje kot so bile nekoč. Še pred desetimi, dvajsetimi leti je znanost ugotavljala, da potrebujemo manj vitaminov in mineralov kot danes. Kaj se je torej spremenilo? Vsesplošno je znano, da naša hrana ne vsebuje več vsega tistega, kot nekoč. Večina sadja in zelenjave je pridelana »na hitro«, s pospešeno pridelavo, kar pomeni veliko umetnih gnojil, pa tudi raznih škropiv. Rastlina, ki tako »prisiljeno« hitro zraste, nima v

12 Utrip Srca

KAM PO

sebi več vsega tistega, kar bi imela sicer. Hkrati pa vsebuje marsikaj, česar si ne želimo. Že samo to, da solata raste ob cesti, kjer je precej gost promet, nam veliko pove.

Sedenje, sedenje in spet sedenje. Spremenili smo tudi način življenja. Gibamo se manj, sedimo več. Tudi računalniki so dodali svoje. Ste vedeli, da v Evropski Uniji Slovenija velja za državo, kjer veliko več ljudi kot drugod dnevno uporablja računalnik in internet? Kar seveda zlasti velja za mlajšo generacijo. Človek, ki se premalo giblje, ki obenem je osiromašeno hrano, ima precej večje potrebe po vitaminih, mineralih in ostalih hranljivih elementih, kot tisti, ki ves čas zdravo je in se giblje na svežem zraku. Poleg tega veliko ljudi jemlje najrazličnejša zdravila. Zlasti kronični bolniki, ki morajo vse življenje uživati določena zdravila, potrebujejo

tudi več vitaminov in mineralov.

Z leti potrebujemo več. Potrebe po vitaminih in mineralih se, v nasprotju s količino hrane, s staranjem povečujejo. Največ jih potrebujejo ljudje v starosti od 50 let naprej. Več kot ti, jih potrebujejo samo še nosečnice in doječe matere. Vendar pa več posameznih vitaminov in mineralov potrebujejo tudi bolniki, ki jemljejo zdravila (ne glede na starost), tudi bolniki, ki so bili bolni dlje časa, ljudje, ki se zdravijo po poškodbi, po operaciji, pri motnjah hranjenja, sladkorni bolezni, ljudje, ki so stalno na kakšnih dietah, odvisniki od alkohola, kadilci. Večje potrebe po vitaminih in mineralih imajo tudi najstniki. Enako velja za rekreativce, ki se dnevno ukvarjajo s športom, ali pa za ljudi, ki so zelo obremenjeni, ki veliko delajo. Med njimi je zelo veliko žensk, ki si po prihodu iz službe ne privoščijo

Naše potrebe po vitaminih in mineralih so danes večje kot so bile nekoč. počitka, pač pa začnejo »drugo izmeno« doma. Povečane potrebe imajo tudi dekleta in žene, ki imajo močno ali več dni trajajočo menstruacijo (štiri ali več dni).

Potrebno

prilagoditi.

Američani, ki so zaradi številnih težav z nezdravim načinom življenja, iz prehrane naredili visoko znanost, zadnja leta stalno spremljajo ustreznost priporočenih odmerkov vitaminov in mineralov glede na potrebe njihovih prebivalcev. Pri nas smo glede tega bolj na začetku, saj se še vedno večinoma pojavljajo stare razpredelnice, ki upoštevajo tako imenovano priporočljivi dnevni odmerek nekega vitamina ali minerala

pa naj bi odrasli moški in ženske zaužili manj tega vitamina: 900 oziroma 700 mikrogramov. Vitamina C naj bi bilo več: moški naj bi ga do leta 1989 dobili 60 miligramov, ženske enako. Danes naj bi moški dobili 90 miligramov tega vitamina, ženske pa 75 miligramov. Več naj bi zaužili tudi vitamina E, folatov, nekaterih vitaminov iz skupine B, kalcija, železa, cinka pa manj.

Pomanjkanje vitaminov zaradi zdravil. Kadar jemljete zdravila, je la-

hko posledica tega pomanjkanje katerega od vitaminov in mineralov v telesu, zato si človek pozneje počasneje in bolj s težavo opomore. Zato je tedaj priporočljivo jemati

ENERGIJO?

(RDA, Recommended Dietary Allowance). Američani so te vrednosti spremenili leta 2002 in, kot napovedujejo, pripravljajo še nove spremembe, vendar te ne zadevajo toliko priporočljivih količin zaužitih vitaminov in mineralov, kot pa dodajanje novih snovi, denimo elektrolitov, bioaktivnih sestavin (kot so, na primer, fitoestrogeni) in podobno. Vse te spremembe so povezane tudi z boljšim poznavanjem človeške presnove, kar v končni fazi lahko zagotovi boljše zdravje bodočih generacij.

Danes je vse drugače. Strokovnjaki

so od leta 1989 do danes spremenili nekaj za dnevno uživanje priporočljivih količin vitaminov in mineralov (nova kratica DRI, dnevno priporočljive količine za užitje). Do leta 1989 so odraslim moškim priporočali 1000 mikrogramov vitamina A, odraslim ženskam pa 800 mikrogramov. Danes

določena prehranska dopolnila, ki manjkajoči vitamin ali mineral nadoknadijo. Bolniki, ki jemljejo zdravila zaradi aritmije (nepravilnega srčnega utripa), naj bi dobili dodatek vitamina E. Pri uživanju nekaterih zdravil za zmanjšanje telesne teže prav tako priporočajo vitamin E, poleg tega pa tudi A. Pri jemanju odvajal je koristno dodajati vitamine A,D,E in K. Bolniki, ki jemljejo zdravila zaradi želodčne razjede (tako imenovane zaviralce protonske črpalke) naj bi dodajali folno kislino, vitamin B12 in minerala železo in cink. Ljudje, ki jih pogosto peče zgaga in zato jemljejo antacide, bi morali doda-

jati folno kislino, fosfor, železo, kalcij in cink. Bolniki z epilepsijo pa naj bi dodajali folno kislino, vitamin D, kalcij in biotin. Kadar jemljete analgetike, zdravila proti bolečinam, ki temeljijo na acetilsalicilni kislini (aspirin), je dobro dodati folno kislino in vitamin C. Tudi pri jemanju proti vnetnih zdravil je priporočljiv dodatek folna kislina. Diabetikom priporočajo dodajanje vitamina B12 in kalcija. Ženskam, ki jemljejo hormonske kontraceptive pa tako rekoč vse vitamine iz skupine B, poleg njih pa še C vitamin, magnezij in cink.

Dnevno priporočljive količine vitaminov. Vitamin A: ženske 900 mikro-

gramov, moški 700 mikrogramov, otroci do 8 let 400 mikrogramov, dojenčki do 6 mesecev 400 mikrogramov, od 6 do 12 mesecev pa 500 mikrogramov; nosečnice 770 mikrogramov, doječe matere 1300 mikrogramov; Vitamin C: ženske 75 miligramov, moški 90 miligramov, otroci do 8 let 25 miligramov, dojenčki do 6 mesecev 40 miligramov, od 6 do 8 mesecev pa 50 miligramov, nosečnice 85 miligramov, doječe matere 120 miligramov; Vitamin D: ženske 15 mikrogramov, moški 15 mikrogramov, otroci do 8 let 5 mikrogramov, dojenčki do 6 mesecev 5 mikrogramov, od 6 do 12 mesecev prav tako 5 mikrogramov, nosečnice 5 mikrogramov in doječe matere enako 5 mikrogramov. Pri vitaminu D velja

opozoriti, da ga lahko mlajše ženske zaužijejo manj (od 5 do 10 mikrogramov), starejše ko so, več ga potrebujejo. Vitamin E: ženske 15 miligramov, moški prav tako 15 miligramov, otroci do 8 let 7 miligramov dojenčki do 6 mesecev 5 miligrame, od 6 do 12 mesecev pa 5 miligramov, nosečnice 15 miligramov, doječe matere pa 19 miligramov. Vitamin K: ženske 90 mikr o g r a m o v, moški 120 mikrogramov, otroci do 8 let 55 mikrogramov, dojenčki do 6 mesecev 2 mikrograma, od 6 do 12 mesecev pa 2,5 mokrograma, nosečnice 90 mikrogramov, doječe matere prav tako 90 mikrogramov. Vitamin B6: ženske 1,5 miligrama, moški 1,7 miligrama, otroci do 8 let 0,6 miligrama, dojenčki do 6 mesecev 0,1 miligrama, od 6 do 12 mesecev 0,3 miligrama, nosečnice 1,9 miligrama, doječe matere 2 miligrama. Vitamin B12: ženske 2,4 mikrograma, moški 2,4 mikrograma, otroci do 8 let 1,2 mikrograma, dojenčki do 6 mesecev 0,4 mikrograma, od 6 do 12 mesecev pa 0,5 mikrograma, nosečnice 2,6 mikrograma, doječe matere 2,8 mikrograma.

200 mikrogramov, od 6 do 12 mesecev 220 mikrogramov, nosečnice 1000 mikrogramov, doječe matere 1300 mikrogramov. Magnezij: ženske 320 miligramov, moški 420 miligramov, otroci od 1 do 3 let 80 miligramov, od 3 do 8 let 130 miligramov, dojenčki do 6 mesecev 30 miligramov, od 6 do 12 mesecev 75 miligramov, nosečnice 360 milig r a m ov, doječe matere 320 miligramov. Selen: ženske 55 mikrogramov, moški 55 mikrogramov, otroci od 1 do 3 let 20 mikrogramov, od 3 do 8 let 30 mikrogramov, dojenčki do 6 mesecev 15 mikrogramov, od 6 do 12 mesecev 20 mikrogramov, nosečnice 60 mikrogramov, doječe matere 70 mikrogramov. Cink: ženske 8 miligramov, moški 11 miligramov, otroci od 1 do 3 let 3 miligrame, od 3 do 8 let 5 miligramov, dojenčki do 6 mesecev 2 miligrama, od 6 do 12 mesecev 3 miligrame, nosečnice 11 miligramov, doječe matere 12 miligramov. Natrij: ženske 4,7 grama, moški 4,7 grama, otroci od 1 do 3 let 3 grame, od 3 do 8 let 3,8 grama, dojenčki do 6 mesecev 0,4 grama, od 6 do 12 mesecev 0,7 grama, nosečnice 4,7 grama, doječe matere 5,1 grama. Kalij: ženske 1,2 grama, moški 1,2 grama, otroci od 1 do 3 let 1 gram,

Potrebe po vitaminih in mineralih se, v nasprotju s količino hrane, s staranjem povečujejo. Največ jih potrebujejo ljudje v starosti od 50 let naprej.

Dnevno priporočljivi odmerki mineralov oziroma elementov.

Kalcij: ženske 1200 miligramov, moški 1200 miligramov, otroci do 8 let 800 miligramov, dojenčki do 6 mesecev 210 miligramov, od 6 do 12 mesecev 270 miligramov, nosečnice 1000 miligramov, doječe matere 1000 miligramov. Krom: ženske 20 mikrogramov, moški 30 mikrogramov, otroci do 8 let 15 mikrogramov, dojenčki do 6 mesecev 0,2 mikrograma, od 6 do 12 mesecev 5,5 mikrograma, nosečnice 30 mikrogramov, doječe matere 45 mikrogramov. Baker: ženske 900 mikrogramov, moški 900 mikrogramov, otroci od 1 do 3 let 340 mikrogramov, od 3 do 8 let 440 mikrogramov, dojenčki do 6 mesecev

14 Utrip Srca

od 3 do 8 let 1,2 grama, dojenčki do 6 mesecev 0,12 grama, od 6 do 12 mesecev 0,37 grama, nosečnice 1,5 grama, doječe matere 1,5 grama. Opozorilo: Vse navedene vrednosti so priporočljiv dnevni odmerek, kar ne pomeni, da ne bi smeli pojesti večje količine vitamina ali minerala. Pazljivi bodite pri vitaminih K in B12, pri katerih večji odmerki niso priporočljivi. Enako velja za elementa krom in natrij. Pazljivi bodite tudi pri merskih enotah, ker se med seboj razlikujejo (mikrogrami, miligrami in grami)

Vprašajte v lekarni.

Ker je težko, da bi si sami odmerjali potrebne količine vitaminov in drugih snovi, ki jih telo nujno potrebuje, vam svetujemo, da v lekarni povprašate po ustreznem dodatku, ki vsebuje kombinacijo mineralov in vitaminov. Znano je namreč, da naše telo ne more vsrkati nekaterih vitaminov, če jih ne spremljajo drugi, enako velja za elemente. Nekateri dodatki prehrani, ki jih dobite v lekarnah (ne v samopostrežnih trgovinah!), pa imajo primerne kombinacije, ki vam bodo pomagale do boljšega zdravja in počutja. Povejte farmacevtki, kaj vas muči, da, na primer, potrebujete več energije, pa vam bo zagotovo ponudila tisti pripravek, ki ga potrebujete. Pametno je tudi, da si prepišete na listek, kaj in koliko tega potrebujete, potem pa v lekarni prosite, da vam pokažejo, kaj imajo. Na temelju seznama vitaminov in mineralov, ki ga izdelek vsebuje, boste prav gotovo našli zase najprimernejšega.

Ginko Biloba Kako se misli ostrijo

Ginko biloba je rastlina (drevo), ki jo ves razviti svet že dolgo uporablja v zdravilne namene. Učinkovitost nekaterih sestavin ginka so spoznali Kitajci, ki so ga imenovali tudi sveto drevo.

inko je živi fosil, ker se je uspel obdržati skozi milijone let do danes. Pri nas je znan predvsem kot pomoč pri izboljšanju spomina, vendar pa so nova spoznanja pokazala, da ima tudi številne druge vrednosti, ki lahko mnogim zelo koristijo. Raziskave so namreč dokazale, da učinkovine v ginku (flavonoidi in terpeni) spodbujajo krvni obtok, s tem pa izboljšajo prekrvitev možganov. To pa pomeni, da pomagajo izboljšati koncentracijo, da so torej posebej dobrodošli takrat, ko je treba intenzivno misliti, najti najboljše možne rešitve in biti sposoben te rešitve tudi ubesediti. Zato so izvlečki iz ginka lahko v pomoč poslovnežem, ki dnevno sprejemajo pomembne odločitve, pa tudi vsem drugim, ki potrebujejo koncentracijo, denimo študentom pred izpiti ali pa ljudem,

ki so zaradi obilice dela miselno izčrpani. A k t i v n e učinkovine iz ginka bodo koristile tudi tistim, ki jih pri razmišljanju moti stres. Pred pripravo pomembnih projektov, pred s p r ej e m a nj e m važnih odločitev, pri katerih je potrebno predvideti vse možne posledice, bo pomoč možganom še kako dobrodošla. Vsakemu se nekajkrat v življenju zgodi, da se zaradi preobilice dela, tudi intenzitete tega dela nenadoma v glavi pojavi nekakšna miselna blokada, ki preprečuje, da bi lahko delali naprej. To lahko sproži zaskrbljenost, celo depresijo. Veliko ljudi namreč začne ob takih trenutkih dvomiti v svoje sposobnosti.

potrdila, da so se ljudem s pomočjo učinkovanja ginkovih substanc sposobnosti koncentracije in tudi odzivnost celo dvakrat povečale. Vse to pa dokazuje, da izvlečki iz ginka niso namenjeni zgolj izboljšanju spomina pri starejših ljudeh, pač pa so zelo koristne tudi za vse mlajše, aktivne ljudi, ki imajo naporno miselno delo, ki so v stresnih službah in ki morajo v kratkem času z maksimalno koncentracijo opraviti zelo pomembne naloge. V to skupino pa sodimo tako rekoč skoraj vsi. V Sloveniji je ginko na voljo kot Bilobil in Bilobil forte.

Novejše raziskave so pokazale, da izvlečki iz ginka učinkovito pomagajo pri takih primerih. Naredili so raziskavo, v okviru katere so prostovoljcem dajali po 240 mg ginka bilobe, drugim pa placebo. Pokazalo se je, da so tisti, ki so jemali ginko, že dve uri in pol po zaužitem ginku bolje reševali zastavljene naloge. Preiskovalci so namreč preizkušali kognitivne učinke ginka, upoštevaje odmerek. Raziskava je

Utrip Srca 15

Srčni napad (infarkt) se zgodi, kadar je dotok krvi do nekega dela srca onemogočen. Dotok krvi pa navadno blokira krvni strdek. Tisti del srčne mišice, ki ga je prizadel infarkt, je navadno močno poškodovan.

16 Utrip Srca

zrok za to je največkrat ateroskleroza, ki povzroči, da so stene žil obložene s plakom. Če se del tega plaka odlomi, odtrga s stene arterije, temu pravimo koronarna tromboza ali koronarna okluzija. Če je dotok krvi zaustavljen za dalj časa, se lahko mišica močno poškoduje in te poškodbe ni več mogoče popraviti. Lahko pa se zgodi, da bolnik zaradi posledic umre. Do srčnega napada oziroma miokardnega infarkta lahko pride tudi, če se koronarna arterija krči, če se občasno pojavijo krči, kar spet povzroči zaporo dotoka krvi v srce. Nenaden, nepričakovan srčni napad, do katerega pride kmalu po začetnih tipičnih znakih, se lahko konča z nenadno smrtjo. Od vseh smrti zaradi bolezni koronarnih arterij je približno polovica

Znaki infarkta. Pozo-

utrudljivost, nenadno hitro utripanje srca, hladno znojenje in bledica. Vsak, ki ima podobne znake, bi moral poklicati nujno medicinsko pomoč in sicer takoj, brez odlašanja, kot na primer, raje malo počakajmo, bomo videli, če bo bolje. To se namreč lahko usodno konča. Bolnik seveda ne sme sam sesti za volan. Poudariti velja, da ima večina bolnikov dovolj časa, da še pravočasno pridejo v bolnišnico, toda ukrepati morajo hitro.

bi se morale odzvati z dvigovanjem. Potem preverimo utrip tako, da položimo dva prsta na njegov vrat, ob strani, kjer so velike žile. Če utripa ne čutimo, položimo roki na sredino bolnikovih prsi v višini prsnih bradavic. Eno roko damo čez drugo in 15 krat pritisnemo navzdol. Ponovimo z vpihovanjem zraka in preverjanjem, če je bolnik začel dihati. To ponavljamo, dokler ne prispe strokovna pomoč.

leži ravno na hrbtu. Nato pokleknemo ob bolnika, eno roko damo na njegovo čelo, drugo pa na brado. Glavo nagnemo nazaj in dvignemo brado, potem pa poslušamo, kako je z bolnikovim dihanjem. Če ne diha normalno, mu zatisnemo nos, v usta pa dvakrat pošteno vpihnemo zrak. Bolnikove prsi

infarkt poškodoval srčno mišico. Takoj po srčnem napadu bolnik dobi posebno zdravilo, ki uničuje strdke, da kri lahko spet normalno kroži. Bolnik dobi aspirin, ki pomaga pri normalizaciji pretoka krvi, in dostikrat tudi beta blokatorje, ki olajšajo delo srčni mišici. Pozneje se bo kardiolog odločil, kakšno

ren je treba biti na pritisk oziroma bolečino pod prsnico, na sredini prsi, ki traja več kot nekaj minut ali pa premine in se znova vrača. Bolečina se širi v ramena, vrat in v roke. Po srčnem napadu. Za ugotavljanje Kaj storiti, če nekdo v bližini srčnega infarkta navadno kardiologi Bolnik občuti nelagodje v doživlja srčni napad. Najprej je tre- bolnika klinično pregledajo, naredijo prsih, omedlevico, poten- ba poklicati nujno zdravniško pomoč. elektrokardiogram, preverijo srčni je, slabost in kratko sapo, Vendar ne splošnega zdravnika, pač ritem in določijo krvne preiskave. Ekopa urgenco. Potem je treba preveriti, kardiogram (z ultra zvokom) in angiooteženo dihanje. če je bolnik pri zavesti in poskrbeti, da gram bosta pojasnila, v kolikšni meri je posledica takega napada. Drugi znaki srčnega napada so lahko tudi nenavadna bolečina v prsih, v predelu želodca, v trebuhu, slabost in vrtoglavica, težave pri dihanju, nerazložljiva zaskrbljenost, vznemirjenost, šibkost in

Utrip Srca 17

Drugi znaki srčnega napada so lahko tudi nenavadna bolečina v prsih, v predelu želodca, v trebuhu, slabost in vrtoglavica, težave pri dihanju, nerazložljiva zaskrbljenost, vznemirjenost, šibkost in utrudljivost, nenadno hitro utripanje srca, hladno znojenje in bledica. Alkohol. Redno popivanje seveda

škoduje. Povečuje tveganje zaradi tega, ker alkohol vpliva na krvni tlak, na telesno težo in na vsebnost trigliceridov v krvi. Posebej škodljivo je redno popivanje. Po drugi strani pa nekateri strokovnjaki priporočajo sem ter tja kozarec rdečega vina ob hrani.

Pomanjkanje gibanja. Telesna deja-

zdravljenje bolnik potrebuje. Možnosti je namreč več.

Kdo je v nevarnosti. Nagnjenost k

srčni bolezni in k možganski kapi (ki je prav tako posledica težav z žilami in srcem, največkrat pa previsokim krvnim tlakom) lahko podedujemo. Vendar pa so večinoma posledica našega življenjskega sloga, prehrambenih navad, pomanjkanja gibanja, morda tudi kajenja. Nekaterim dejavnikom tveganja pa se ne moremo izogniti.

Leta. Oteževalna okoliščina, če lahko

tako rečemo, je seveda starost. Štirje od petih, ki jih koronarna bolezen usodno prizadene, so starejši od 65 let. Nevarnost za napad se z vsakim desetletjem po 55. letu starosti podvoji.

Spol. Znano je, da so moški v večji

nevarnosti od žensk. Manj pa je znano, da so ženske v večji nevarnosti po menopavzi, infarkt jih prizadene pozneje kot moške. Tudi ženske namreč večinoma umirajo zaradi srčnih bolezni, precej več kot zaradi vseh rakov skupaj (na primer raka dojke, materničnega vratu, jajčnikov, debelega črevesa in

18 Utrip Srca

danke, raka pljuč). Znanost ne ve zagotovo, vendar sumi, da je v povečanje nevarnosti za infarkt pri ženskah vmešan hormon estrogen. Tega namreč ženske v meni začnejo izgubljati, s tem pa, verjetno, izgubijo neke vrste zaščito.

vnost vpliva na zmanjševanje holesterola v krvi. Ljudje, ki so telesno neaktivni, ki menijo, da je gibanje nepomembno in se z njim ne ukvarjajo, so torej v večji nevarnosti, da bodo zboleli. Na žalost so to tudi prav tisti, ki nezdravo jedo in bi jim redna telovadba torej najbolj koristila.

Družinska

zgodovina. Otroci staršev, ki imajo bolezni srca in žil, so v večji nevarnosti, da bodo tudi sami zboleli, ko bodo odrasli. V precejšnji meri je to odvisno tudi od tega, ali otroci prevzamejo življenjski slog staršev. Če ga spremenijo na bolje, če začno jesti zdravo, ne kadijo, se redno gibljejo, se nevarnost takoj zmanjša. Kajenje. O kajenju skoraj ni vredno

izgubljati besed. Vsi vemo, da škoduje vsem, tudi tistim, ki ne kadijo, pa živijo ob kadilcu. Kadilci so v dvakrat večji nevarnosti za srčni infarkt od nekadilcev. Pri njih je bolj verjetno, da jih bo infarkt pokopal, kot pa pri kadilcih. Kajenje poveča tudi možnost za možgansko kap. Nikotin in ogljikov monoksid v tobačnem dimu poškodujeta srčno žilni sistem. Posebej velja opozoriti, da so v večji nevarnosti ženske, ki kadijo in jemljejo kontracepcijske tablete.

DRUŠTVO NA SPLETU www.drustvo-nsos.si OBIŠČITE NAS

Kako pomembno je piti vodo Zadnjih nekaj let zdravniki stalno opozarjajo, da je treba veliko piti. Vodo, seveda, kar posebej velja za vroÄ?e poletne dni in tedaj, ko se ukvarjamo s ĹĄportom. Nekateri sicer menijo, da so ta opozorila povezana s prodajo ustekleniÄ?ene vode. Vendar pa je znanstveno dokazano, da je dehidracija lahko celo smrtno nevarna.

Utrip Srca 19

Tekočina za življenje Tudi jemanje prevelikih odmerkov diuretikov (zdravil, ki pospešujejo odvajanje urina) lahko povzroči dehidracijo. Vendar pa je od vseh naštetih vzrokov dehidracija najpogosteje posledica driske. Podatek Svetovne zdravstvene organizacije pravi, da je to tudi glavni vzrok za umiranje otrok v modernem svetu.

o velja za odrasle, zdrave ljudi, posebej pa za starejše, bolne, izčrpane in tudi za otroke. Telesno tekočino normalno po malem izgubljamo ves dan v različnih oblikah: s potenjem, urinom, pa tudi pri odvajanju blata in pretakanju solz. Izgubo telesne tekočine s solmi, ki jih vsebuje, nadomeščamo s hrano in pijačo, kar večinoma zadostuje. Kadar pa je zunanja temperatura visoka, telo izgublja več tekočine kot sicer. To se lahko zgodi tudi pri telesnih naporih, kadar je človek bolan in ima povišano telesno temperaturo, pri bruhanju in pri driski, pa tudi kot posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom, zlasti v najbolj nevarnem času poleti in brez pitja primerne količine vode, se pravi okrog dva litra (seveda pa lahko tudi več) dnevno za odraslega človeka. Dehidracija je pogosto posledica okužbe s katerim od virusov ali z bakterijami. Sladkornim bolnikom se lahko zgodi, da z urinom nenadoma izgubijo veliko telesne tekočine, če svoje bolezni ne nadzorujejo. 20 Utrip Srca

Zakaj je dehidracija nevarna? Človeško telo potrebuje dovolj tekočine, da ima ves čas dovolj krvi in drugih telesnih tekočin, ki so potrebne za normalno delovanje. Poleg tega telo potrebuje elektrolite, ki jih prav tako najdemo v krvi, v drugih telesnih tekočinah in v celicah. S preveliko izgubo tekočine nam začne primanjkovati tako rekoč vsega, celice ne dobivajo več tistega, kar potrebujejo za normalno delovanje, to pa vodi v različne zaplete. Medicina pozna tri stopnje dehidracije: zgodnjo ali milo, srednjo in resno, hudo dehidracijo. Pri mili dehidraciji kakšnih posebnih znakov nimamo. Navadno čutimo le suha usta in žejo. V tem primeru bo povsem zadostovalo, če popijemo nekaj tekočine. Vedno je najbolje piti po malem, vendar vztrajno, dlje časa. Ko telo vse bolj izgublja tekočino, ki je ne nadomestimo, se pojavijo že prvi znaki težav: rdečica na obrazu, vse hujša žeja, nemir, izsušena koža in sluznica, oči se vgreznejo v jamice, koža je segreta, urina je vedno manj, postaja temnejše rumene barve, bolnik ima vrtoglavico, posebej če stoji, postaja

vse šibkejši, občuti slabotnost glavobol. Če je dehidracija srednje nevarna ali pa že zelo resna, se pojavijo še dodatni znaki: krvni tlak se zniža, človek lahko omedli, nastopijo mišični krči, trebuh se napihne, srce začne popuščati, koža postane zgubana, ni več elastična, dihanje je hitro in globoko, utrip pospešen, vendar šibek. Kako ukrepamo? Če je dehidracija milejša, lahko bolnik ostane doma. Kot že povedano, naj popije več tekočine, ves čas po malem. Marsikatera pijača, sicer namenjena športnikom, vsebuje dovolj elektrolitov in ostalih elementov, da lahko z njo nadomestimo pomanjkanje. V lekarni lahko dobimo tudi prašek z elektroliti (imenuje se Nelit), ki ga zmešamo z vodo. V prašku je vse, kar dehidrirano telo potrebuje, zato je zagotovo pametno, da ga imamo vedno v domači lekarni in da ga jemljemo s seboj, če gremo na pot oziroma na počitnice. Še posebej, če se odpravljamo v eksotične kraje, kjer je možno, da se okužimo s kakšno črevesno bakterijo ali z virusom. Pri dehidriranih otrocih pazljivo. Če imamo dehidriranega otroka, so napotki zdravnika odvisni od tega, zakaj je do dehidracije prišlo. Zato je tudi pomembno, da se posvetujemo z zdravnikom oziroma s pediatrom. Otroku, ki je ves dan zelo telesno aktiven, je treba dovoliti, da popije toliko tekočine, kolikor si je želi. Poudariti velja, da je najprimernejša pijača voda. Po dveh urah povečane aktivnosti, če sumimo, da bi bil lahko dehidriran, mu je treba dati tekočino, ki vsebuje sladkor in elektrolite. Pomembno je tudi, da po naporu počiva v hladnem, senčnem prostoru, dokler izgubljene tekočine ne nadomestimo. Tudi otroci, ki so dehidrirani zaradi driske ali bolezni, naj bi pili posebno tekočino

(prej omenjeni v vodi raztopljeni prašek, ki ga kupimo v lekarni), ker jim bo nadomestila manjkajoče soli (elektrolite) in sladkor. Vse druge tekočine, ki jih starši dostikrat dajejo svojim otrokom, za bolnega otroka niso primerne. Sem sodijo voda, mineralna voda, razne kole, pa tudi čaji, sadni sokovi, da ne govorimo o čisti juhi ali pa napitkih za športnike. Te pijače namreč nimajo prave mešanice soli in sladkorjev, kar lahko povzroči celo poslabšanje, driska se ne ustavi, pridruži se lahko še bruhanje. Rehidracija Nadomeščanje izgubljene telesne tekočine se imenuje rehidracija. Najbolj učinkovita je, če bolniku nekaj ur dajemo primerno raztopino soli in sladkorjev. Otrok naj bi takšno tekočino najprej dobil po čajnih žličkah, eno ali dve vsakih nekaj minut. Čeprav se zdi malo, pa lahko na ta način otrok v eni uri dobi za skodelico tekočine. Tudi tisti mali bolnik, ki je dehidriran zaradi bruhanja, si bo tako lahko počasi opomogel. Majhne požirke bo telo uspelo absorbirati. Poleg tega pa bo rehidracija pripomogla k temu, da bodo napadi slabosti in bruhanja redkejši. To pa daje možnost, da lahko popije več tekočine naenkrat.

Znaki, ki nas bodo opozorili, da je dojenček dehidriran, pa so: suha usta in jezik, jokanje brez solz, več kot tri ure suhe plenice, ugreznjen trebušček, oči ali lička, visoka vročina, nemir, koža, ko jo primermo, se ne vrne takoj v enak položaj, ko jo spustimo. Dehidriranega otroka je treba takoj peljati k zdravniku oziroma na urgenco, kjer mu bodo dali manjkajočo tekočino v žilo. Ko pa rehidracija pri večjem otroku uspe, lahko spet začne jesti normalno hrano. Pomembni so sestavljeni ogljikovi hidrati (riž, krompir, polnozrnat kruh, kosmiči), pa tudi nemastno meso, manj masten jogurt, sadje in zelenjava. Otrok naj dobi tudi običajno količino mleka, kakršnega pije sicer. Izogibati se je treba predvsem mastni hrani in hrani oziroma pijači, ki vsebuje veliko sladkorja (sadni sokovi, gazirane pijače). Vse to v veliki večini velja tudi za bolnike, starejše ljudi in oslabele, ki dostikrat preprosto pozabijo piti ali pa se pomena tega, da potrebujejo veliko tekočine, niti ne zavedajo.

Dehidracija je pogosto posledica okužbe s katerim od virusov ali z bakterijami.

Pri dojenčkih, ki jih matere še dojijo, strokovnjaki svetujejo, da ne prenehajo dojiti, pač pa, da otročku vmes dajejo tekočino s solmi in sladkorji. Sicer pa je v vsakem primeru najbolje, da s tako majhnim otrokom pohitijo k zdravniku. Majhni otroci so namreč zelo hitro dehidrirani, posledice dehidracije pa so lahko zaradi tako malega telesa precej prej usodne kot pri odraslem človeku.

Dehidracijo lahko preprečimo Najboljši način je zelo enostaven: popiti je treba dovolj tekočine, najbolje vode. Otroka je treba nadzorovati, paziti, da bo v vročih dneh dovolj popil, posebej, če je tudi zelo aktiven, kar navadno tudi je. Prav tako je treba gledati, da starejši ljudje, bolniki, popijejo dovolj tekočine. Ko je človek žejen, pomeni, da je že dehidriran. Zato strokovnjaki priporočajo, da začnemo piti, preden nas užeja. Vodo naj bi človek pil ves dan, vendar ne tako, da bi se nalival z njo, pač pa stalno po požirkih. Steklenica z vodo naj bi nas spremljala povsod. Po-

leti je seveda treba popiti več kot pozimi oziroma v hladnejših dneh. Priporočljivo je tudi, da si poleti športne aktivnosti organiziramo zjutraj ali zvečer, ko je hladneje. Tisti, ki so si nakopali črevesne težave (driska), naj bi sicer jedli normalno, vendar pa naj popijejo več tekočine, da bodo nadomestili izgubljeno. Koliko tekočine izgubimo Pri težavah v prebavilih (driski) lahko človek v 24. urah izgubi pet mililitrov na kilogram telesne teže do 200 mililitrov na kilogram telesne teže ali celo več. Tudi koncentracija izgubljenih elektrolitov lahko niha. Pri hudi dehidraciji pride do kritičnega pomanjkanja natrija, kalija in klorida. Najbolj pogosti vzroki za tako hudo dehidracijo so rota virusi, bakterija Escherichia coli in, ko gre za epidemijo, Vibrio cholerae 01 in 0139, preprosto povedano, kolera. Elektroliti Elektroliti so znanstveno-medicinski izraz za soli. Naša kri, plazma ali pa tekočina med celicami so kot morska voda, ker imajo visoko koncentracijo natrijevega klorida (NaCl oziroma sol). Glavni elektroliti v našem telesu so: natrij, kalij, klor, kalcij, magnezij, bikarbonat, fosfat in sulfat. Elektroliti so pomembni, ker jih celice uporabljajo za vzdrževanje napetosti v celičnih membranah, da lahko prenašajo impulze, dražljaje (to je posebej pomembno za srce, mišice, živce). Ledvice so organ, ki skrbi za to, da je koncentracija elektrolitov v telesu ves čas enaka. Če človek intenzivno telovadi, s potom izgublja elektrolite, posebej natrij in kalij. Zato pijače, namenjene športnikom, navadno vsebujejo natrijev ali kalijev klorid. Navadno vsebujejo tudi sladkor, da ima telo dovolj energije. Tudi za otroke, ki izgubljajo telesno tekočino zaradi bruhanja, so elektroliti izredno pomembni. Prašek, ki ga raztopimo v vodi, vsebuje vse tisto, kar je nujno treba nadoknaditi. Utrip Srca 21

Debelost je problem vseh razvitih držav. Tudi pri nas je vse več debelih ljudi. Skrb zbuja zlasti dejstvo, da je vse več debelih otrok. Debelost povzroča mnogo bolezni. Prva med njimi je sladkorna, z njo pa so povezane tudi bolezni srca in žil.

godbo o poskusih hujšanja, ki so se neuspešno končali, bi lahko razlagalo na milijone ljudi. Skoraj vse so si podobne. Človek se odloči, da bo odločno ukrepal. Izbere si dieto, potem pa kupuje z listkom točno določena živila, tehta, spoznava, kaj je za eno pest testenin, skodelica riža, sedem dekagramov mesa in tako naprej. Če je vztrajal do konca, je uspeh zagotovljen. Potem pa pospravi tehtnico, listke z živili in recepti in si postreže po svoji stari navadi. Navsezadnje ima celo več kilogramov, kot jih je imel, preden

se je lotil diete. Zdravniki bodo svojemu bolniku bolj ali manj prizanesljivo razložili, da debelost zdravju zelo škoduje. Zakaj škoduje, tudi ni nobena novost: naberemo si holesterola, poviša se krvni tlak, lahko zbolimo za sladkorno boleznijo, posledica vsega tega pa je, da nas lahko doleti srčni infarkt, možganska kap in še kaj bi se našlo. Zdravnik bo svojega bolnika postavil na tehtnico in izračunal indeks telesne mase. Za to je poseben obrazec, ki poleg teže upošteva tudi velikost, da bolj realno oceni, ali je človek

dejansko debel ali samo malo močnejši. Majhen človek, ki ima 80 kilogramov, je seveda debelejši od velikega, ki tehta prav toliko. Če je indeks telesne mase večji od 30, gre za debelost. Debelost pa pomeni bolezen.

Najpomembnejši je obseg pasu.

Medicina, ki ves čas raziskuje procese v človeškem telesu, je nedavno prišla do novih spoznanj, ki postavlja teorijo iz prejšnjega odstavka na glavo. Po novem je namreč boljši »pokazatelj« bolezen-

ske debelosti obseg pasu. V maščevju, ki nastaja v trebušni votlini, namreč potekajo številni presnovni procesi. Če je maščevja preveč, potem je veliko več verjetnosti, da bodo ti procesi povzročili nastanek bolezni. Večinoma gre za bolezni ožilja, pa tudi srca in drugih organov. Ameriški strokovnjak dr.Christie M.Ballantyne iz DeBakeyjevega centra za preprečevanje

tlak, veliko holesterola v krvi ali morda tudi sladkorno bolezen. Vse to skupaj medicinska znanost po novem imenuje metabolni sindrom. To je torej sindrom motenih oziroma »pokvarjenih« presnovnih procesov v telesu. Ljudje s trebušno debelostjo so nagnjeni k temu, da se ta debelost stalno povečuje. Če človek ne ukrepa, se bo torej nevarnost samo večala.

srčno-žilnih bolezni v Houstonu (Teksas) je povedal, da je povsem možno, da ima človek z indeksom telesne mase nad 30 pravzaprav malo trebušnega maščevja. To pomeni, da je maščoba pri takem človeku enakomerno razporejena v podkožju. Maščoba, ki se kopiči v trebušni votlini, pa je tista, ki je nevarna. Več ko je je, bolj nevarna je, ker generira nove in nove presnovne procese, ki vodijo v bolezen. Belgijski endokrinolog prof.Luc van Gaal je pojasnil, da je zato potrebno bolnikom izmeriti obseg pasu. Indeks telesne mase je sicer še vedno pomemben, vendar pa je po pomenu na drugem mestu.

Najboljša dieta je zdrava prehrana. »Navadno me bolniki sprašujejo,

katera dieta je najboljša. Vsakokrat jim povem, da ne gre za nobeno dieto, da gre za zdravo prehrano. Da je treba imeti red, da je treba jesti velikokrat po malem in to vse vrste hrane. Da se je treba izogibati slaščicam oziroma prečiščenemu sladkorju,

slabim maščobam, ki so večinoma živalskega izvora, ocvrtim jedem, da je treba jesti res veliko sadja in zelenjave in da to niso samo fraze, ampak dokazano dejstvo. To ne pomeni, da se hraniš dva tedna na tak način, ko pa ti tehtnica pokaže, da si shujšal, začneš spet po starem. Poleg tega je potrebno tudi redno gibanje. Veliko debelih ljudi se pritožuje, da je gibanje za njih preveč naporno. Saj je to res. Le da je treba začeti s tistim, kar je najmanj naporno,» pravi prof. Despres.

Sprehodi na recept. Strokovnjaki

Izmerimo si pas! Zato je pametno,

da vzamemo v roke centimeter. Čisto v redu bo tisti, ki ga uporabljamo pri šivanju, in se izmerimo v pasu v višini popka. Pri ženskah obseg pasu ne sme presegati 80 centimetrov, skrajna meja je 88 centimetrov, pri moških pa naj bi obseg znašal do 94 centimetrov oziroma največ 102 centimetra. Če je obseg pasu večji, potem govorimo o trebušni debelosti. Se pravi, da se v trebušnem maščevju povečajo nekatere presnovne aktivnosti (recimo aktivnost posebnih encimov, pa tudi celic, ki energijo skladiščijo kot maščobo in se ne odzivajo na insulin in podobno), pomenijo nevarnost, da se sčasoma razvije življenju ogrožajoča bolezen. Večinoma imajo ljudje, ki imajo prevelik trebušni obseg, tudi previsok krvni

Quebecu v Kanadi) je poudaril, da bomo največ storili zase s spremembo pri prehrani in z gibanjem.

Kaj storiti? Prvi korak je, da si

izmerimo obseg pasu, potem pa še izračunamo indeks telesne mase. Če je obseg pasu prevelik, indeks telesne mase pa najbrž tudi, se bo treba lotiti dela. Za to ne potrebujete zdravnika, to lahko zase storite sami. Seveda pa naj tisti, ki imajo težave z ožiljem, srcem, ki imajo ugotovljen visok krvni tlak ali preveč maščob v krvi, pri svojem zdravniku opozorijo tudi na obseg pasu. Naši družinski zdravniki nova spoznanja poznajo in bodo lahko hitro ugotovili, kdo je v večji nevarnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni. Prof.Jean-Pierre Despres (kardiolog iz Laval Hospital Research Center v

so svetovali, da ljudje, ki se s težavo gibljejo, izberejo sprehod kot način rekreacije. Še posebej priporočljiv je sprehod po kosilu. Dolg naj bo najmanj eno uro. Če pa to ni mogoče, pa pač toliko, kolikor bo šlo. Z gibanjem se spodbudijo vsi tisti presnovni procesi, ki telesu koristijo. Vsakodnevna hoja in pravilna prehrana bosta kmalu omogočili, da bo gibanje postalo lažje, da si bo človek lahko privoščil še kakšno drugo rekreacijo. Zdaj, ko prihaja poletje, je zelo primerno plavanje, pa naj bo v bazenu, jezeru ali v morju. Voda razbremeni sklepe, zato so pri gibanju manj obremenjeni, mišice pa se vseeno lepo krepijo. Paziti je treba le na to, da vas ne bo ožgalo sonce. Za plavanje so torej najbolj primerne jutranje ali pozno popoldanske ure. Pa tudi takoj po kosilu ni dobro iti v vodo.

Utrip Srca 23

Kaj bo storil zdravnik. Zdravniki so

vse do zdaj zdravili le posamezne »dele« tega sindroma, posamezne znake. Bolniki z visokim tlakom so dobili zdravila za zniževanje tlaka, bolniki s preveč holesterola so dobili zdravila zoper maščobe, sladkorni bolniki imajo spet svoja zdravila. Prav za metabolni sindrom pa zdravil do zdaj pravzaprav ni bilo. Kot rečeno, lahko največ za svoje

zdravje bolnik naredi sam s spremenjeno prehrano in gibanjem, vendar pa mora oboje ostati navada do konca življenja. Navsezadnje je prav nezdrav življenjski slog največkrat vzrok za nastanek presnovnega sindroma. Poleg prehrane in sedečega načina življenja mu botrujeta tudi stres in pomanjkanje spanca. Diagnozo presnovni sindrom bo zdravnik postavil na temelju merjenja obsega pasu in ugotavljanja vrednosti maščob, tlaka in sladkorja v krvi.

Lahko shujšamo s pomočjo zdravil? Tudi pri nas najrazličnejši

trgovci ponujajo vsa mogoča zdravila za hujšanje. O tistih, ki jih prodajajo po časopisnih oglasih, ne kaže izgubljati besed (čeprav je neverjetno, koliko ljudi vsakič znova nasede na lepe obljube). »Resni« zdravili, ki sta bili do zdaj na voljo za pomoč pri zmanjševanju telesne teže, sta orlistat in sibutramin (pod zaščitenima imenoma Xenical in Reductil). Vendar so si ljudje od njiju obetali več, kakor pa so dobili. Pričakujemo pa

24 Utrip Srca

lahko, da bo tudi k nam kmalu prišlo novo zdravilo, za katero pa proizvajalec Sanofi-Aventis posebej poudarja, da to ni kakšno magično zdravilo za hujšanje, pač pa za zdravljenje bolnikov s presnovnim sindromom, ki so v veliki nevarnosti, da zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi oziroma, da jih zadane infarkt ali pa možganska kap. Novo zdravilo, rimonabant (Acomplia), temelji na spoznanjih o delovanju tako imenovanega endokanabinoidnega sistema (pravijo mu tudi ESC sistem) v našem telesu. Poenostavljano povedano, ta sistem v možganih in v perifernih tkivih (v mišicah, v organih) vpliva na ravnovesje energije, na presnovo glukoze in lipidov (maščob) in vpliva tudi na željo po zaužitju sladke ali mastne hrane. Če je torej ESC sistem preveč dejaven, potem to vpliva na človeka tako, da mu vzbuja nepremagljivo željo po sladki ali mastni hrani (ali pa oboje), maščobe pa se v

oziroma za bolnike s preveliko telesno težo (od 27 BMI naprej), ki imajo poleg tega še diabetes tipa 2, preveč maščob ali pa previsok krvni tlak.

trebušni votlini še bolj kopičijo. Zdravilo rimonabant deluje tako, da zaustavi ESC sistem, da ne deluje preko vseh meja. Se pravi, da človek nima večjih želja po »nevarni« hrani. Po dosedanjih raziskavah zdravilo tudi ugodno vpliva na maščobe v krvi in na raven glukoze. V dosedanjih raziskavah pomembnejših neželenih učinkov niso zasledili. Res pa je, da je zdravilo novo in da o učinkih na daljšo dobo še ni mogoče govoriti. Konec maja je evropski urad za zdravila (EMEA) v Londonu farmacevtski družbi dal dovoljenje za promet. Registrirano je kot dodatek zdravi prehrani in telesnemu gibanju za debele bolnike z indeksom telesne mase več kot 30

Idealni indeks telesne mase je 18, 5 do 25. Če znaša manj kot 17,5, je nevarno, da je človek anoreksičen. Če pa je manj kot 17, pomeni, da je njegovo telo izstradano. Preveliko telesno težo označuje indeks od 25 do 30. Za ljudi, ki so si izračunali, da je njihov indeks večji od 30, vendar manjši od 40, velja, da so debeli. Za vse, pri katerih je indeks večji od 40, pa pomeni, da je njihova debelost bolezenska in ogroža življenje.

Kako izračunamo indeks telesne mase. Za izračun moramo poznati tele-

sno višino in težo. Višino pomnožimo na kvadrat (če ste, denimo, visoki 170 centimetrov, pomeni, da izračunate, koliko je 170x 170 oziroma v metrih 1,7 x 1,7). Potem pa vrednost telesne teže delimo s kvadratom višine. Primer: Višina je 1,7 metra. Kvadrat od 1,7 je 2,89. Teža pa je 90 kilogramov. Da bomo dobili indeks telesne mase, delimo težo s kvadratom višine (torej 90 : 2,89). Indeks telesne mase je v tem primeru 31, 14. To pa je že vrednost, ki velja za debelost.

Pomen dobre krvi Pri ledvičnih boleznih je pogosta slabokrvnost, ki ji medicina pravi sindrom kardiorenalne anemije oziroma sindrom srčno-ledvične slabokrvnosti. Kaj to pomeni, zakaj do slabokrvnosti pride in kako jo zdravniki zdravijo?

nemija, oziroma slabokrvnost označuje pomanjkanje števila rdečih krvničk in s tem sposobnosti krvi za prenos kisika telesnim celicam. V nastajanje rdečih krvničk, oziroma eritrocitov, ključnih prenašalcev kisika telesnim celicam, je vpleteno precej zapletenih mehanizmov v različnih organih človeškega telesa. Pri procesu nastajanja rdečih krvničk ima pomembno vlogo tudi normalno delovanje ledvic in srca. Slabokrvnost je, na primer, lahko posledica motenj v delovanju kostnega mozga za razliko od sindroma kardiorenalne anemije, kjer je nastanek anemije povezan z okrnjenim delovanjem ledvic in srca.

Začarani krog

Nastanek kardiorenalne anemije je zapleten proces, ki še ni povsem pojasnjen. Poenostavljeno lahko rečemo, da anemija sama predstavlja tudi dodatno breme za srce in ožilje. Po drugi strani pa sama bolezen srca z zmanjšano črpalno sposobnostjo srca zmanjša dotok krvi v ledvice, ki zato nezadostno delujejo. Nezadostno delovanje ledvic že samo po sebi pripelje do tako imenovane ledvične anemije, ki nastane zaradi pomanjkanja nastajanja eritropoetina v ledvicah. Eritropoetin se izloča normalno v ledvicah in stimulira nastajanje rdečih krvničk v kostnem mozgu. Različni dejavniki neustreznega delovanja ledvic in srca nazadnje privedejo do nastanka sindroma kardiorenalne anemije. Slabokrvnost še dodatno oteži tako delovanje srca, ledvic in sklene se začarani krog, ki še dodatno škoduje organizmu. Če začaranega kroga ne prekinemo z zdravljenjem anemije, se stanje v telesu še slabša in pride do še večje okvare srca, žilja in ledvic, ki se pokaže tudi z zelo zmanjšano kvaliteto življenja ob slabšem zdravljenju osnovne srčne,

ledvične bolezni.

Bolniki s srčnim popuščanjem

Kardiorenalno anemijo imajo večinoma starejši bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem in sočasnim zmanjšanim ledvičnim delovanjem, ki jih je zaradi staranja prebivalstva ob dobri medicini v razvitem svetu vse več. V Ameriki se, na primer, zaradi srčnega popuščanja zdravi pet milijonov ljudi in vsako leto zaradi bolezni srca umre 50.000 Američanov. Okrog dvajset odstotkov teh bolnikov ima izraženo kardiorenalno anemijo in dokazano je, da pacienti z anemijo prej umirajo kot ostali srčni bolniki brez anemije in so tudi večkrat sprejeti v bolnišnico zaradi poslabšanja zmogljivosti srca. Ob anemiji se tudi ledvična funkcija prej poslabša in zahteva po intenzivnem zdravljenju, recimo z dializo, nastopi prej. Najslabše se glede prognoze srčnih bolezni godi onim, ki imajo poleg srčne še pomembno okvarjeno ledvično funkcijo, oziroma se zdravijo zaradi končne odpovedi ledvic. K vse številčnejšim srčnim boleznim v razvitem svetu veliko prispeva tudi moderen način življenja s pomanjkanjem telesnega napora in neustrezno, kalorično prebogato prehrano.

Zdravljenje z eritropoetinom

Pri tovrstnih anemijah je potrebno dobro zdravljenje osnovne bolezni in zdravljenje anemije z rekombinantnim humanim eritropoetinom, ki ga lahko pacienti prejemajo običajno enkrat do dvakrat tedensko z injekcijami v podkožje. Omenjeno terapijo z epoetini vodi specialist internist-nefrolog s pomočjo splošnega zdravnika. Aplikacije zdravila se pogosto naučijo tudi bolniki sami. Epoetini stimulirajo kostni mozeg in če so izpolnjeni določeni pogoji, se rdeča krvna slika popravi že približno po enem mesecu terapije.

Optimalna krvna slika se vzdržuje z vzdrževalnimi odmerki epoetinov.

Anemija je nevarna

Zaradi pogostnosti srčnih bolezni in njihovega velikega vpliva na zdravje posameznikov kot celotne skupnosti, je zelo pomembno, da se pravočasno zdravijo dejavniki, ki poslabšajo obstoječe razmere. Anemija predstavlja dodaten dejavnik tveganja za večjo obolevnost in umrljivost omenjene skupine bolnikov. Zdravljenje kardiorenalne anemije bo prispevalo k boljšemu zdravljenju in večji kvaliteti življenja omenjenih bolnikov. Ocene predvidevajo, da bo relativno drago zdravljenje z epoetini zaradi ugodnega vpliva na obolevnost in umrljivost prineslo tudi dober ekonomski učinek zdravstveni blagajni. Potrebno bo še pridobiti dolgotrajnejše izkušnje zdravljenja kardiorenalne anemije.

Moški so šibkejši spol

Bolezni srca, žilja, ledvic, ki botrujejo sindromu kardiorenalne anemije, se pogosteje pojavljajo pri starejši populaciji. Moški so v tem primeru spet šibkejši spol, čeprav jim ženske ob sodobnem načinu življenja z desetletno zamudo po menopavzi v veliki meri sledijo. Tolikokrat opevani in reklamirani zdrav način življenja, ki večinoma v razvitem svetu še ni zaživel, je najboljše zdravilo in možnost za uspešno in dolgotrajno staranje. Vzdrževanje normalne telesne teže, krvnega tlaka, maščob in holesterola v krvi in skrb za redno gibanje, reden spanec, omejitev zlorabe alkohola, analgetikov in prepoved kajenja so pomembnejši pogoji, da v veliki meri preprečimo nastanek srčno-žilnih bolezni in njihovih posledic. Bolniki morajo natančno upoštevati navodila svojih splošnih zdravnikov in specialistov, ki s pomočjo sodobnih metod zdravljenja lajšajo tegobe kronične bolezni.

Utrip Srca 25

Visok krvni tlak

»Prijetna«, a nevarna bolezen Visok krvni tlak ni bolezen, ki bi se kazala s kakšnimi značilnimi simptomi. Bolniki navadno povedo, da jih morda boli glava, večinoma pa še to ne. Visok krvni tlak jim zdravniki ugotovijo, ko jih preiskujejo zaradi kakšne druge bolezni. človek sladkorno bolezen, morajo biti vrednosti še za nekaj odstotkov nižje.

Kakšni so znaki? Povišan krvni tlak

erjenje tlaka je namreč sestavni del sistematskega pregleda. Tako se je zgodilo tudi našemu bolniku, recimo, da mu je bilo ime Martin. Ko je zdravnik nameril povišan krvni tlak, so sledile preiskave ledvic, srca in oči. Pokazalo se je, da za visok tlak ni kriva kakšna druga bolezen, da gre za tako imenovani esencialni povišan krvni tlak oziroma esencialno hipertenzijo. Večina bolnikov z visokim krvnim tlakom ima esencialno hipertenzijo (okrog 95 odstotkov), le okrog pet odstotkov bolnikov pa ima tako imenovano sekundarno hipertenzijo, kar pomeni, da je visok krvni tlak posledica neke druge bolezni (na primer bolezni ledvic,

26 Utrip Srca

zoženja aorte in podobno). Krvni tlak je pravzaprav sila, ki jo sproži srce in s katero kri pritiska na stene žil. Ta sila je izražena v dveh številkah, ki jima pravimo zgornji in spodnji krvni tlak. Prva številka je zgornji ali sistolični krvni tlak, druga pa je spodnji ali diastolični krvni tlak. Še ne tako dolgo tega je veljalo, da je bolj nevarno, če je povišan spodnji tlak. Danes pa medicinska znanost uči, da je nevarno oboje, torej tudi, če je previsok zgornji tlak. Meja, kdaj je krvni tlak povišan, je čedalje nižja. V Evropi in pri nas velja, da je krvni tlak visok, kadar preseže vrednost 120/80 milimetrov živega srebra. Vendar pa ta vrednost velja le za tiste, ki nimajo kakšne druge bolezni. Če ima

se ne kaže s kakšno posebno zdravstveno težavo, zato je označen tudi kot »tihi ubijalec«. Martin je eden redkih bolnikov, ki je imel glavobol, da je prišel k zdravniku, ki mu je predpisal ustrezna zdravila. Drugi znaki, s katerimi se kaže visok tlak, so lahko še meglen vid in vrtoglavica, omotičnost. Največkrat pa, kot rečeno, znakov visokega krvnega tlaka sploh ni. Bolniki dostikrat povedo, da se pravzaprav zelo dobro počutijo. Zjutraj so takoj budni, dneve preživijo dinamično, ves čas so, kakor bi jih navil. Če je krvni tlak prenizek, imajo bolniki precej več težav: dobesedno vlečejo se naokrog, rado jih zebe, zjutraj se ne morejo prebuditi, težko se koncentrirajo in podobno. Znižanje krvnega tlaka ima za posledico ravno to, da se prej tako aktiven človek nenadoma znajde v novih okoliščinah, je kar naprej zaspan, ne čuti več prejšnje energije. Vendar pa se to zgodi le v primeru, da je odmerek zdravila za znižanje tlaka prevelik.

Vzroki za visok tlak. Če povišanega

krvnega tlaka ne zdravimo, najprej sicer ne bo kakšnih večjih težav. Te bodo nastale postopoma. Znano je, da sta največji nevarnosti visokega krvnega tlaka možganska kap in srčni infarkt. Vendar lahko hipertenzija močno

poškoduje ledvice, lahko celo povzroči ledvično odpoved. Zato je treba visok krvni tlak nujno zdraviti. Prav to zdravljenje pa je precej problematično. Na voljo je kar nekaj zdravil, ki so vsa zelo učinkovita. Težava je, da jih bolniki ne jemljejo. Ker visok tlak večinoma ne povzroča težav, ne čutijo prav nobene razlike, če zdravilo vzamejo ali če ga ne. V Sloveniji imamo vsako leto okrog 4000 možganskih kapi. Če bi se ljudje s povišanim krvnim tlakom ustrezno zdravili, bi bila ta številka bistveno nižja. Enako velja za srčne infarkte.

Zdravljenje. Na zniževanje krvnega

tlaka je na voljo nekaj skupin zdravil. Zdravnik se bo na temelju preiskav odločil, katero od zdravil bo bolnik jemal. Pomembno je namreč tudi siceršnje zdravstveno stanje bolnika. Diabetiki, na primer, morajo včasih za zniževanje tlaka jemati tudi po več različnih zdravil. Znana zdravila so diuretiki, se pravi učinkovine, ki pomagajo odvajati vodo in sol in razširijo arterije. Druga skupina zdravil so beta blokerji (na primer atenolol), ki zmanjšujejo pretirano delovanje srca, poenostavljeno povedano. Tretja skupina zdravil so tako imenovani ACE inhibitorji oziroma antagonisti receptorjev angiotenzina 2, ki zavirajo delovanje encima, ki

krči krvne žile. Četrta skupina zdravil so zaviralci kalcijevih kanalčkov ali tako imenovani alfa blokerji, ki pomagajo razširiti krvne žile. Katerokoli od teh zdravil bo zdravnik predpisal, je prvo in zlato pravilo, da jih mora bolnik jemati, natančno upoštevaje navodila, ki mu jih je zdravnik dal. Kot rečeno, če bolnik zdravil ne jemlje, bo sčasoma v veliki nevarnosti, da ga doleti ali možganska kap ali pa srčni infarkt. Lahko pa mu odpovedo ledvice. Vse to pa je smrtno nevarno.

Kaj lahko storimo sami? Bolniki z visokim tlakom so navadno pretežki. Zdravnik bo torej svetoval, naj bolnik

shujša. To je seveda mnogo lažje reči kot pa storiti. Pomembna je zdrava prehrana, bolnik naj zaužije čim manj soli. Pomagalo bo že to, da solnico umaknemo z mize in da bolnik neha dosoljevati. Veliko ljudi namreč vsako jed avtomatično najprej dosoli, ne da bi jo prej sploh poskusili. Hrana naj bo sveža in zdrava: čim več zelenjave in sadja, manj maščob, manj rdečega mesa in namesto tega raje več rib.

potem ne bo preobilna.

Maščobe, ki so trdne (tudi tiste, ki se držijo mesa), je treba povsem opustiti. Za kuhanje je treba uporabljati olja, predvsem repično, sojino in olivno olje. Izogibati se je treba ocvrtih jedi. Dovolj je, če si jih privoščimo enkrat ali dvakrat letno. Mnogo bolnikov misli, da so jedli zdravo, če si za kosilo privoščijo ocvrto ribo. Res je, malo bolje je že, kot da bi jedli ocvrto svinjino, vendar pa je vseeno nezdravo. Ribe je treba speči ali pa skuhati. Za tiste, ki zelo težko shujšajo, še nasvet: na začetku kosila si privoščite najprej kozarec vode, nato skledo solate (če je le mogoče brez kruha, če pa to ne gre, naj bo kruh vsaj polnozrnat), potem pa še krožnik juhe. Oboje bo želodec napolnilo, tako da glavna jed

(še dodatno ga poviša) imajo alkoholne pijače. Hipertonik naj bi se alkoholu izogibal. Dovoljen je le kakšen kozarec vina pri obroku. Tudi cigarete so strup, še posebej, ker so dostikrat povezane z drugimi razvadami: alkoholom in tudi kavo. Vse troje pa lahko pogubno vpliva na srce in žile, pa tudi na marsikaj drugega v telesu. Zavedati se je treba, da lahko že z zdravim načinom življenja krvni tlak nekoliko znižamo. Vendar pa vseeno velja, da je v primeru, da nam je zdravnik predpisal zdravila, jemati tudi ta. Najboljša je kombinacija zdravega življenjskega sloga in rednega jemanja zdravil. S tem si bo bolnik zagotovil daljše življenje brez hujših zdravstvenih težav, zato se velja potruditi.

Pomembno je tudi gibanje. Vsaj redni dnevni sprehod je treba vključiti v vsakdanji urnik. Hoja naj bo hitra, da se malo zadihamo. Pretežki ljudje morajo hoditi dlje časa, najmanj eno uro dnevno. Kava ni več na črnem seznamu prepovedanih pijač. Le pretiravati ni treba. Dosti slabši vpliv na povišan krvni tlak

Utrip Srca 27

ZAPRTOST

Nemški gastroenterologi so raziskovali, ali je mogoče dokazati, da splošno znane trditve o vzrokih za kronično zaprtje držijo. Na svoje presenečenje so ugotovili, da večine teh trditev ni mogoče dokazati. Drugače povedano: ni potrebno popiti dosti več tekočine, prav tako ni potrebno jesti dosti več vlaknin, pa tudi splošno prepričanje, da je zaprtost sama po sebi škodljiva, ne drži.

»K

ronično zaprtje je neprijetno, vendar pa ni nevarno,« je povedal dr.Stefan

milijonov dolarjev vsako leto. Pripravljenost, da ljudje odštejejo toliko denarja, dokazuje, da jih zaprtje moti, da je

neprijetno in da ga želijo odpraviti.

Se res samozastrupljamo?

Stare resnice ne dr A.Muller-Lissner z univerze Humboldt v Berlinu. »To je verjetno tudi vzrok, zakaj te težave družinski zdravniki ne jemljejo dovolj resno. Poznamo kar nekaj nedokazanih trditev o zaprtju, ki jim ljudje verjamejo in ki jih zdravniki tudi ves čas ponavljajo. Toda ko te trditve preizkusiš z znanstvenimi metodami, ugotoviš, da sploh ne držijo,« pojasnjuje dr.Muller-Lissner. Ugotovitve skupine strokovnjakov, ki je pod njegovim vodstvom raziskovala splošna prepričanja o vzrokih za zaprtje in tudi o tem, kako ga odpraviti, so objavili v januarski številki revije »The American Journal of Gastroenterology«. Dejstvo je, da je zaprtje ena najpogostejših prebavnih težav človeštva v razvitem svetu, kamor se zadnja leta uvršča tudi Slovenija. V ZDA, na primer, ocenjujejo, da okrog 2, 5 milijona ljudi letno obišče svojega zdravnika zaradi zaprtja. Za odvajala odštejejo nekaj sto

28 Utrip Srca

Ena od trditev, ki jih redno slišimo in ki se zdi logična, je, da se z zadrževanjem blata v črevesju pravzaprav zastrupljamo. In sicer tako, da se snovi iz blata s krvjo vračajo po telesu in v celice sproščajo strupene odpadne snovi, ki bi jih sicer telo izločilo. Čim dlje traja zaprtje, bolj smo zastrupljeni. To pa naj bi razložilo, zakaj se slabo počutimo. Nemški strokovnjaki, ki so raziskovali, ali je to res, so ugotovili, da pri zaprtju ni prav nobenega dokaza za samozastrupljanje. Tudi vloga spolnih hormonov pri spreminjanju delovanja črevesja med menstrualnim ciklusom pri ženskah je minimalna. Vendar pa strokovnjaki menijo, da je ta vloga povečana v času nosečnosti, saj spolni hormoni prebavo tedaj upočasnijo. Slabo de-

lovanje žleze ščitnice lahko povzroči zaprtje, vendar pa zelo malo bolnikov s hipotiroidizmom trpi zaradi zaprtja.

Vlaknine lahko celo škodujejo Raziskovalci pravijo, da pomanjkanje vlaknin (stročnice, surova zelenjava, pa tudi semena, suhe fige, suhe slive in podobno) v vsakdanji prehrani ne more biti vzrok za zaprtje. Nekaterim sicer z vlakninami bogata hrana pomaga odpraviti zaprtje, toda pri ljudeh z resnejšimi težavami zaradi zaprtja se stanje z uživanjem vlaknin lahko celo poslabša.

kovalci najbolj previdni: zapisali so, da redno dnevno gibanje lahko prispeva k pospešenem delovanju »lenega« črevesja, vendar je to samo en del zdravljenja.

Odvajala So res škodljiva? Nemški strokovnjaki pravijo, da ne. Res pa je, da se lahko zgodi, da začno ljudje z odvajali pretiravati, v tem primeru pa seveda so škodljiva. Tudi to, da se črevesje na odvajala navadi in da jih je treba vedno več, ni res oziroma se skoraj ne dogaja. Če bolnik preneha jemati odvajala, ni rečeno, da bo potem popolnoma za-

ti na čim večjem številu preiskovancev, so k sodelovanje povabili zdravnike po vsem svetu. V naslednjih nekaj letih bodo torej ugotavljali, ali to vse dejansko drži in ali je značilno za prebivalstvo po vsem svetu. Navadno se izkaže, da imajo ponekod več težav, drugod manj, kar pomeni, da imajo nekatere rase več določene bolezni ali zdravstvene težave, druge pa manj. Našteta nova spoznanja seveda ne pomenijo, da naj človek, ki je že sam ugotovil, kaj mu pomaga, da je njegova prebava redna, to spremeni. Vsako telo se namreč odziva po svoje, statistike veljajo za veliko skupino ljudi. Če torej človeku dejansko pomaga

ržijo popolnoma Resnica o tekočini Eden od glavnih nasvetov, ki jih boste dobili, če imate omenjene probleme, je, da morata popiti čimveč tekočine, največkrat je omenjena voda. No, vse kaže, da tudi to ne drži povsem. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da razen v primeru, ko gre za resnično dehidracijo, sicer ni prav nobenega dokaza, da bi več popite tekočine učinkovito odpravilo zaprtje.

Kaj pa gibanje? Tudi to je pogost nasvet, namreč, več se je treba gibati, priporočljiva je redna dnevna telovadba, najmanj pol ure na dan. Bi tako lahko odpravili zaprtje? Pomaga že, pravijo strokovnjaki. Zlasti pri starejših ljudeh, ki se z leti dejansko vse manj gibljejo in imajo težave s stolico. Po statističnih podatkih imajo zelo telesno dejavni ljudje manj težav z zaprtjem kot tisti, ki niso dejavni. Vendar pa lahko tudi med zagrizenimi rekreativci, ki dnevno pretečejo nekaj kilometrov, pa še vadijo v telovadnici, najdete take, ki imajo probleme z zaprtjem. Pri nasvetu v zvezi z gibanjem so bili nemški razis-

Najprej fantje, potem ženske Statistični podatki pravijo, da je pri otrokih zaprtje pogostejše pri fantih kot pri dekletih. Toda v starostnem obdobju od 15 do 50 let se to razmerje spremeni, zaprtje je tedaj pogostejše pri ženskah. Zanimiv je še en statistični podatek iz zahodnega sveta: opazili so namreč, da imajo ženske s kronično zaprtostjo več ginekoloških operacij kot druge. Sumijo, da je to zaradi napačnega razumevanja zdravnikov, ko bolnice tožijo zaradi bolečin v spodnjem delu trebuha. Takšne bolečine so namreč velikokrat posledica zaprtja, ne pa ginekoloških težav. prt. Upoštevanja vredno je dejstvo, da je kronično zaprtje verjetno povezano z nastankom raka debelega črevesa in danke. Toda jemanje odvajal samo po sebi ne pomeni povečane nevarnosti za nastanek raka. Ker avtorji omenjene raziskave želijo svoje trditve, ki so pravo nasprotje vsemu, v kar smo do zdaj verjeli in kar so nam ves čas svetovali zdravniki, dokaza-

uživanje vlaknin (pri nas so posebej priljubljene suhe slive), naj to mirno počno naprej. Uživanje veliko vode je prav tako koristno, ne samo za prebavo, tudi za vse druge procese v telesu. Konec koncev pa strokovnjaki priznavajo, da je zaprtje neprijetno, torej lahko mirno posežemo tudi po kakšnem odvajalu, če ne gre drugače. Toda pazite: pretiravanje vedno škoduje!

Utrip Srca 29

Folna kislina

Folne kisline večina ljudi ne pozna. Vendar je za zdravje izjemnega pomena. Mnoge raziskave so v zadnjem času dokazale, da nas varuje pred številnimi boleznimi. Države bi ogromno prihranile, če bi jo ljudje redno uživali. Vendar pa, žal, redki o tem javno spregovorijo. Prvi so se zbudili Američani. Folno kislino dodajajo kruhu in žitaricam. Morda to res ni najboljša rešitev, vendar je bolje kot nič.

aše zdravje je odvisno od zdravja celic. Če so celice zdrave, smo tudi mi zdravi. Zdravje celic pa je odvisno od nenehnega množenja DNK, ki mora biti tudi brez napake. DNK lahko močno poškodujejo napadi prostih radikalov. Pred temi napadi nas varujejo antioksidanti, zato je nujno potrebno, da jih imamo vedno dovolj na voljo. Najnovejše raziskave potrjujejo, da samo antioksidanti niso dovolj. Za nemoteno razmnoževanje neokvarjene DNK je izrednega pomena tudi vitamin B v obliki folne kisline. Znanstveniki so namreč dokazali, da je pomanjkanje folne kisline povezano z nastankom številnih bolezni, od Alzheimerjeve do ateroskleroze, srčnih infarktov, možganske kapi, osteoporoze, raka materničnega vratu, raka črevesja, depresije, demence, izgube sluha in poškodb hrbtenjače pri zarodkih. Američani so ocenili, da okrog 88 odstotkov njihovih prebivalcev ne dobiva dovolj folne kisline. Za to je seveda kriva prehrana, predvsem to, da ne uživajo dovolj svežega sadja in zelenjave, ki sta vir folne kisline. Poleg tega pa današnja zelenjava in sadje tudi ne zagotavljata več dovolj te kisline. Zato so se v ZDA odločili, da folno kislino dodajajo kruhu in žitaricam, ki jih ljudje navadno jedo za zajtrk. Največ folne kisline najdemo v špinači, brokoliju, zelju in ohrovtu, fižolu, grahu, leči, v živalskih jetrih in jajcih. Če bi omenjeno zelenjavo jedli večkrat na teden, bi celicam zagotovili dovolj folne kisline. Toda problem je, da te zelenjave ne bi smeli kuhati, saj se s kuhanjem vsi folati uničijo. Zato strokovnjaki vse bolj priporočajo, da bi ljudje jemali dodatke prehrani, ki vsebujejo folno kis-

30 Utrip Srca

lino. Toda folno kislino je treba jemati z dodajanjem vitaminov B 6 in B 12, ker se sicer bolj slabo absorbira. Drugače povedano, imamo jo, a je telo ne more uporabiti. Folna kislina lahko zniža tlak. Na sloviti univerzi Harvard v Bostonu so delali raziskavo, kako folati oziroma folna kislina vpliva na povišan krvni tlak (hipertenzijo). Na zelo velikem vzorcu (v raziskavi so sodelovale samo ženske) so dokazali, da redno jemanje folne kisline skoraj za polovico zmanjša nevarnost, da bi se tlak povečal. Znanstveniki so se odločili, da bodo zaradi tako pomembnega podatka povezavo med uživanjem folne kisline in preprečevanjem visokega krvnega tlaka podrobneje raziskali. Že zdaj pa so prepričani, da lahko folna kislina pomaga preprečevati hipertenzijo, eno najpogostejših kroničnih bolezni. Kot je znano, je najnevarnejša posledica visokega krvnega tlaka možganska kap, ki je lahko smrtna ali pa pusti človeku zelo hude posledice. Pomoč po angioplastiki. Znanstveniki v Kaliforniji so dokazali, da lahko folna kislina z dodajanjem vitaminov B 6 in B 12 pomaga bolnikom po angioplastiki. S to metodo namreč širijo zožene koronarne arterije. Toda učinek angioplastike je na žalost pri 40 ali več odstotkih bolnikov kratkotrajen, ker se žile potem znova zožijo, navadno kakšnih šest mesecev po posegu. Znanstveniki so ugotovili, da je za to v dobršni meri kriva povečana količina homocisteina, ki pa ga lahko zmanjšamo z dodajanjem folne kisline in vitaminov B 6 in B12. Folna kislina varuje srce.

Številne

medicinske univerze po vsem svetu (v ZDA, v Franciji, na Finskem, na Japonskem, na Nizozemskem) so dokazale, da dodajanje folne kisline v kombinaciji z vitaminoma B 6 in B 12 varuje ljudi pred nastankom bolezni srca in žil. Pri tem je pomembno, da folna kislina in oba vitamina skupaj dajo podoben učinek kot statini, skupina zdravil za zniževanje maščob v krvi, in ACE inhibitorji, torej zdravila, ki delujejo na znižanje krvnega tlaka. Obe skupini zdravil sodita med zdravila, ki jih po vsem svetu poje največ ljudi. Folna kislina in vitamina B učinkujeta proti nastanku ateroskleroze. Za starostnike in za novorojenčke. Na univerzi v Calgaryju v Kanadi pa so dokazali (raziskavo so delali na ljudeh, starejših od 65 let), da pomanjkanje folne kisline lahko vpliva na večjo nevarnost za možgansko kap in tudi demenco. Nizozemci pa so se lotili raziskave, kako pomanjkanje folne kisline vpliva na razvoj otroka, ko je še v materinem telesu. Ugotovili so, da pomanjkanje pomeni večjo nevarnost, da se otrok rodi s poškodbami hrbtenjače. Zato danes mnogi zdravniki priporočajo ženskam, da začno jemati dodatke folne kisline (in vitamonov B 6 in B 12) takoj po prvem izostanku menstruacije. Še bolje pa je, če je nosečnost planirana, da ženska začne jemati omenjene dodatke še pred načrtovanim spočetjem. Strokovnjaki iz Baltimora (Maryland, ZDA) so raziskovali vpletenost visoke vsebnosti homocisteina pri možganskih kapeh, srčnih infarktih in gangrenah na prstih pri bolnikih s sistemskim lupusom (sistemski lupus eritematozus). Ugotovili so, da lahko te zaplete bist-

veno zmanjšajo, če bolnikom redno dodajajo folno kislino in vitamine B 6 in B12. Zaščita pred rakom. Na Harvardu so nedavno objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotavljali povezavo med količino folne kisline v krvni plazmi, vitaminoma B 6 in B 12 in nevarnostjo za nastanek raka dojke. Gre za zelo obsežno raziskavo, v kateri je sodelovalo skoraj 33.000 žensk. Ugotovili so, da so tiste, ki so imele največ folne kisline v krvi, v za 30 odstotkov manjši nevarnosti, da zbolijo za rakom dojke. Še bolj pa folna kislina varuje ženske, ki redno uživajo alkohol. Znano je, da je alkohol nevaren dejavnik tveganja za raka dojke. Na Harvardu so ugotovili, da uživalke alkohola folna kislina celo v 89 odstotkih varuje pred nastankom raka dojke. Tveganje se zmanjša tudi z uživanjem vitaminov B 6 in B 12, seveda če ju uživamo skupaj s folno kislino. V Sydneyu v Avstraliji pa so ugotavljali vpliv folne kisline na levkemijo. Potrdili so, da folna kislina varuje pred to hudo krvno boleznijo, vendar pa niso mogli ugotoviti, v kolikšni meri. V raziskavi so namreč prostovoljcem dodajali folno kislino in železo. Oboje skupaj je učinkovalo zaščitno. Na mnogih drugih znanstveno-raziskovalnih medicinskih ustanovah po vsem svetu so dokazovali tudi, da folna kislina z vitaminoma B 6 in B 12 varuje tudi pred rakom debelega črevesa in danke ter pred rakom trebušne slinavke. Potrdili so, da redno dodajanje folne kisline in vitaminov B 6 in B 12 zmanjša nevarnost za Alzheimerjevo boleznijo in demenco, pa tudi depresijo, najbolj pogosto psihično motnjo, za katero zboli tudi veliko Slovencev. V Izraelu ugotavljajo, da folna kislina v sodelovanju z B vitamini zmanjša nevarnost za nastanek Chronove bolezni, vpliva pa tudi na preprečevanje sindroma kronične utrujenosti. Nemci so potrdili, da pomaga pri preprečevanju Parkinsonove bolezni, Grki pa, da varuje pred izgubo sluha (upočasni slabšanje sluha pri starejših ljudeh), Američani potrjujejo tudi, da pomaga ljudem z ledvičnimi boleznimi. Koliko folne kisline potrebujemo? Do-

bre učinke folne kisline so strokovnjaki poznali že prej. Niso pa vedeli, koliko je dnevno potrebujemo, da ostajajo celice zdrave. Prav tako niso vedeli, koliko vitamina B potrebujemo, da učinek folne kisline čim bolj povečamo. Zdaj so vse te stvari jasne: dnevno potrebujemo 400 mikrogramov folne kisline, kar velja za odraslega človeka. Tudi v večini dodatkih s folno kislino bomo našli to količino. Pri pomanjkanju pa je treba seveda to količino povečati. Največji priporočljivi odmerek je 1000 miligramov. Nosečnice naj bi jemale 600 mikrogramov folne kisline dnevno, doječe matere pa 500 mikrogramov. Pomanjkanje je lahko drago. Strokovnjaki pravijo, da zdravljenje bolezni, ki bi jih lahko preprečili, v razvitem svetu povprečno stane okrog 70 odstotkov denarja, namenjenega zdravstvu. Zanimiv podatek je prišel iz Rochevih raziskovalnih laboratorijev (Roche Vitamins Laboratory)v ZDA: če bi vsem ženskam v rodnem obdobju dodajali folno kislino in cink, vsem ljudem, starejšim od 50 let, pa folno kislino in vitamin E, bi letno prihranili (zaradi zmanjšanih potreb po zdravljenju vseh prej naštetih bolezni) okrog 20 milijard dolarjev. Tako bi zagotovili, da bi se letno rodilo za 70 odstotkov manj otrok z okvarami hrbtenjače. Precej manj bi bilo tudi prirojenih srčnih napak. Dodajanje vitamina E pri starejših ljudeh pa bi varovalo pred srčnimi boleznimi, predvsem pred koronarno boleznijo in infarktom. Zakaj potrebujemo folno kislino. Folna kislina je zadolžena za sintezo dveh nukleinskih kislin (adenina in tymina), ki tvorijo naše gene, DNK in kromosome. Je tudi nujno potrebna za pravilno presnovo nekaterih esencialnih amino kislin, ki jih najdemo v živalskih beljakovinah. Pomanjkanje folne kisline je dokazano povezano s povišano količino homocisteina, amino kislino, ki vsebuje žveplo. Če je v našem telesu preveč homocisteina, smo v nevarnosti, da zbolimo ali za hudimi srčno-žilnimi ali pa drugimi boleznimi. Kaj je homocistein. Homocistein je amino kislina, ki ima v telesu pomemb-

no, a precej zapleteno funkcijo. Je tudi stranski produkt zdrave presnove. Iz različnih razlogov se raven homocisteina v krvi lahko poveča, na primer zaradi oksidativnih poškodb, ki nastanejo zaradi pomanjkanja pomembnega antioksidanta (glutationa), to pa potem vpliva na celično sposobnost za rast, razmnoževanje in pravilno delovanje. Normalna raven homocisteina v krvi je 5 do 15 mikromola v litru krvi. Raven homocisteina pa zmanjšuje folna kislina v družbi z vitaminoma B 6 in B 12. Homocistein so znanstveniki odkrili že davnega leta 1932. Toda prvih 36 let po odkritju o njem ni bilo kaj dosti znanega. Leta 1968 pa je harvardski raziskovalec Dr.Kilmer McCully opazil, da imajo otroci, ki imajo genetsko povečano raven homocisteina, podobne srčne okvare kot starejši ljudje. Zato je objavil, da je povišana raven homocisteina lahko samostojen dejavnik tveganja za srčno bolezen. Kot je za take primere značilno, je bil dr.McCully zaradi te teorije med svojimi kolegi deležen precej posmeha. Pozneje pa je bila njegova trditev nedvoumno dokazana. Vendar pa je zanimivo, da se tudi današnja medicina za te dokaze ne meni pretirano, čeprav bi imelo upoštevanje dejstev o škodljivosti preveč homocisteina lahko izjemen vpliv na zdravstveno stanje ljudi. S staranjem se sposobnost telesa, da vsrka nekatera življenjsko pomembna hranila, zmanjšuje. Posledica je, da tudi vitaminov B in z njimi folne kisline telo ne dobi dovolj, da bi lahko zmanjšalo količino škodljivega homocisteina. Pomembno je tudi, da preveč homocisteina lahko povzroči jemanje nekaterih zdravil, staranje metabolizma, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in kave, premalo telesne aktivnosti, debelost in tudi stres. Kje dobimo folno kislino. Razlogov za jemanje dodatkov s folno kislino, vitamini B 6 in B 12 je torej zelo veliko in vsi so znanstveno dokazani. Take dodatke lahko kupite v lekarnah in specializiranih trgovinah. Opozoriti velja, da je treba dobro pogledati, koliko folne kisline določeni dodatek vsebuje, in, ali ima tudi dodane vitamine B 6 in B 12. Kar nekaj takih dodatkov je na našem tržišču.

Utrip Srca 31

o daljšem poletnem zatišju nas je razveselilo obvestilo društva o planiranem izletu v Prekmurje, Goričko, Porabje s pestrim programom. Avtobus iz Kranja je pripeljal člane društva iz Gorenjske. Člani ljubljanskega društva smo se jim pridružili pred Halo Tivoli. V meglenem jutru smo šestega oktobra krenili na naše zanimivo potovanje. Prva postaja je bila v Celju, kjer so se nam pridružili člani celjske regije z našim predsednikom. Vzdušje v avtobusu je postalo živahnejše, saj naš predsednik g. Vlado vedno poskrbi za odlične, doma pripravljene, zdravilne napitke. S postankom na počivališču Tepanje smo prišli do slastnega sendviča in sladkega jabolčnega mošta. Tako smo dobili nove moči za nadaljevanje naše poti. V Mariboru so se nam pridružili mariborski člani in člani iz Ptuja. 32 Utrip Srca

Gosta megla nas je spremljala vse do Murske Sobote, a to ni motilo dobrega razpoloženja udeležencev. V avtobusu se je razvil živahen klepet in smeh med znanci in prijatelji, kar vedno razveseljuje takšna srečanja. Na kratkem postanku v Murski Soboti se nam je pridružila prijazna vodnica, ki nas je spremljala ves dan. Pot smo nadaljevali mimo zelo znanih Moravski toplic, kjer so nedolgo tega odprli nov prestižni hotel, do Goričkega, ki se je kopalo v soncu zlate jeseni. Pot nas je vodila naprej do vasi Bogojina. Nad vasjo se na vzpetinah razprostirajo vinogradi, pod njimi stoji ena najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture na slovenskem, župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda sezidana v letih l924 do 1927. Arhitekt Jože Plečnik jo je zasnoval tako, da je ohranil staro romansko zgradbo, ki jo je spremenil v preddverje in pevski kor. V notranjosti se na marmor-

nati steber opirajo štirje loki, ki nosijo raven strop iz hrastovega lesa, kar je posebnost Plečnikove arhitekture. Na krajevno lončarsko izročilo opozarjajo keramične posode na stropu in glavnem oltarju. Vodnica nas je opozorila na zvonik v obliki valja z ravno streho, kar faranom ni bilo všeč. Plečnik je nadgradil stolp z manjšim stolpom z okroglo kapo. Takšna cerkev je vidna daleč po pomurski ravnici. Nadaljnja pot nas je vodila skozi slikovite goričke vasice z lepo urejenimi domovi in vrtovi, polnimi cvetja ter čudovitimi sadovnjaki in lepo obdelanimi vinogradi, ki so letos bogato obrodili. Pot nas je pripeljala do vasice Kukec in na kmetijo CIFER, kjer nas je čakala obilna prekmurska malica, ki jo je organizirala kmetija SMODIŠ. Slastne domače dobrote so nam vzbujale tek in nihče ni niti pomislil, da bi se jim odpovedal. Tisti dan smo pozabili na holesterol, ki se mu izogib-

amo v vsakdanjem življenju. Ko so bili želodci polni teh dobrot, nas je prijazni gospodar Cifer povabil na ogled njegove predelave sadja. Po začetni fazi pranja jabolk in nato mletja ter stiskanja, pasteriziranja in končno stekleničenja pridemo do zdravega jabolčnega soka. Jabolka tudi sušijo v sušilnici, nekaj pa jih seveda uporabijo za žganjekuho. Vse te domače izdelke smo tudi poizkusili in se prepričali o visoki kvaliteti le teh ter smo jih tudi z veseljem nekaj kupili. Občudovali smo pridne roke ljudi z Goričkega, ki jim ne zmanjka dobre volje, prijaznosti, gostoljubja ter veselja do obdelave njihove rodovitne zemlje, posajene z vinogradi in sadovnjaki. Po okusni malici in kratkem premoru smo pot nadaljevali preko Martinja , Trdkovega do trome-

jnika med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Do vrha tromeje smo morali pešačiti in s tem malce okrepili naša srca in izničili grehe pridobljene na kmetiji Cifer. Bogu hvala, da je večina članov prišlo do vrha, kajti vzpon je bil kar utrujajoč. Višina tromejnika je 390 m. Na vrhu so tri table na katerih so izpisani podatki o sklenjenem sporazumu meje med tremi omenjenimi državami v letih l919 in 1920.

Zapeli smo nekaj slovenskih borbenih pesmi, g. Homar, kot dramski igralec, pa nam je recitiral prečudovito Cankarjevo pesem “Domovina”. Doživetje je bilo polno čustev in spominov na lepe trenutke naših življenj. Po kratkem spustu smo se vrnili na avtobus, ki nas je odpeljal preko lepega gričevja v Otovce. Tukaj smo imeli kratek postanek za gobarje. Čeprav smo se vsi zapodili v gozd v upanju na srečanje s kakšnim lepim jurčkom, je bila le redkim naklonjena ta sreča. Pot smo nadaljevali na turistično kmetijo Smodiš. Tam nas je čakala “kočerja” (kosilo plus večerja) ki nam je vsem prijetno teknila. Po krajši zabavi in petju smo se odpravili nazaj v Mursko Soboto.

Vsi smo bili prijetno utrujeni in željni počitka, saj nas je naslednji dan čakala pot v Porabje. Prenočili smo v dijaškem domu, kjer so nas prijetno presenetila čistoča in lepo opremljene sobe. Dijaki, ki prebivajo v domu se lahko res dobro počutijo. Naslednji dan, po zajtrku, smo se odpeljali po isti poti iz Murske Sobote do Otovcev, kjer se nam je

pridružil g. Smodiš. Skupaj smo se odpeljali proti Martinju na slo vensko madžarsko mejo. Tam so nas prijazno pozdravili slovenski obmejni policisti in nam zaželeli srečno pot v Porabje. V kraju Gornji Senik se nam je pridružil župan tega kraja g. Martin, ki je bil tega dne naš vodnik. Pot smo nadaljevali preko Monoštra do Sambatela. Med vožnjo nam je gospod Martin razlagal o življenju porabskih Slovencev in njihovo organiziranost. V Porabju še živi okoli 5000 Slovencev. V Sambatelu smo si najprej ogledali muzej na prostem, kjer so postavljene in opremljene kmečke hiše, kot prikaz gradnje od 18. stoletja naprej. Značilna za te kmečke hiše je slamnata streha in njih notranjost. Tudi med temi hišami je opazna razlika med bogatejšim in revnejšim slojem prebivalstva. Pri bogatejših je gradnja bolj razkošna. Najbolj nas je pritegnila slovenska hiša, ki je bila vsa v lesu s kvalitetno slamnato streho. Imenuje se “živa” hiša, ker se v njej vedno kaj dogaja. Prirejajo razne razstave prekmurskih amaterjev in umetnikov in razne prireditve. V času našega obiska so razstavljali likovni amaterji iz Prekmurja. Gradnja slovenske hiše je zanimiva, saj so uporabili kot vezni element blato pomešano s travo in ne malte. Zanimiva so tudi okna, kot zračniki, ki se zapirajo z loputo. V takih hišah so prebivali ljudje skupaj z živalmi. Po ogledu muzeja nas je avtobus zapeljal v center mesta Sambatel. Bili smo navdušeni nad lepo urejenim mestom, čudovitim glavnim trgom obdanim z lepimi stavbami s štukaturami iz obdobja cesarstva Avstro-ogrske. Sprehodili smo se po glavni ulici trgovskega centra. Trgovine so dobro založene s kvalitetnimi izdelki. Tudi tu se pozna privatna iniciativa. Mesto je živahno, ima tudi več sakralnih Utrip Srca 33

objektov. Skozi stekleno preddverje smo si ogledali le stolno cerkev zgrajeno v neoklasicističnem baroku. Ob 13. uri smo imeli skupno kosilo v prijetni madžarski restavraciji. Po okusnem kosilu smo se ob l5. uri pričeli počasi vračati proti Slovenji. Ustavili smo se še v mestu Monošter, kjer je center porabskih Slovencev. Tu smo si ogledali slovenski dom, ki je bil obnovljen v letu 2001 s pomočjo slovenskega denarja. Dom ima tudi prenočišča za 35 ljudi z restavracijo, ki je dobro obiskana. Dom ima tudi dvorane za razne seminarje, prireditve in razstave V tem času je razstavljal Radovan Gros iz Maribora, kipar samouk. Razstavljal je plastiko v lipovem lesu s svojevrstnim stilom upodabljanja v kombinaciji s fantazijskimi liki. V restavraciji smo se malo okrepčali in nadaljevali pot proti meji. G. župan kot vodnik je šel z nami v Slovenijo. Po opravljenih mejnih for-

34 Utrip Srca

malnostih, smo se vrnili na turistično kmetijo Smodiš. Tam nas je igraje pričakal mladi harmonikar, zelo talentiran. Igral nam je prijetne melodije, da nam je dobra večerja bolje teknila. Tudi zaplesali smo, ob dobri kapljici so se nam odprla tudi grla in ni manjkalo petja. G. Vlado Smodiš je dober in prijeten gostitelj ter sposoben organizator, ki je zaslužen, da smo preživeli dva zanimiva dneva po Goričkem in Porabju. Vse lepo se enkrat konča, tudi naš izlet. Imeli smo lepo in toplo vreme ter zanimive oglede. Udeleženci tega izleta smo bili zadovoljni, saj smo z medsebojnim druženjem še

bolj popestrili izletniška dneva. Zahvala za lepo doživetje gre našemu predsedniku g. Petku in njegovi soprogi ter celotnemu odboru društva. Želimo si še več takih srečanj povezanimi s prijetnimi krajšimi potovanji. Karolina Kolar

REZULTATI ANKETE DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH OSEB Upravni odbor Društva želi seznaniti člane o mnenju in pobudah anketiranih članov, ki so jih podali v anonimni anketi,na občnem zboru v Šmarjeških Toplicah kjer so odgovarjali na naslednja vprašanja: 1. Starost, spol Predmetno anketo je izpolnilo 93 članov, od tega je 46 moških v povprečni starosti 65,5 let in 47 žensk v povprečni starosti 64 let. Najmlajši moški ima 29 let in naj starejši 90 let. Najmlajša ženska ima 47 let in naj starejša ima 86 let. 2. Ali se vam zdi odločitev, da ste postali člani društva pravilna? Za pravilno odločitev v članstvo društva se je opredelilo vseh 93 anketirancev. 3. Ali ste bili operirani na srcu? Na srcu operiranih je bilo 61 oseb. Od skupnega števila je to 65%. 4. Društvo v svojem programu izvaja raznovrstne delavnice. Za katere menite, da so koristne in se jih udeležujete-družabna srečanja, izleti z rekreacijo (zdravstvene delavnice in njihovo trajanje). Vsem anketiranim so všeč družabna srečanja, eno ali dva dnevna zdravstvena delavnica v zanimivih krajih. 5. Okolje v katerem naj bi se delavnice izvajale? (turistični kraji na morju ali v planinah oz. drugod). Za drugod po Sloveniji se je opredelilo 65 članov, za morsko obalo se je opredelilo 56 članov in za planinske kraje 28 članov. Predlagajo Primorsko in Belo Krajino. 6. Če ste se udeležili katere od sedaj organiziranih zdravstvenih delavnic, ali menite, da so bile dobro organizirane? Kar 75 članov meni, da so bile zdravstvene delavnice dobro organizirane, kar pomeni 70 %. 7. Ali smatrate, da je bila višina vaše finančne udeležbe na delavnici primerna, vaše mnenje. Vsi menijo, da je višina finančne udeležbe primerna. 8. Ali je znesek članarine po vašem mnenju primeren Prav tako menijo za članarino, sicer pa 13 oseb predlaga zvišanje članarine. 9. Ali prejemate redno našo revijo Utrip srca? Revijo Utrip srca prejemajo redno vsi člani. 10. Ali se vam zdi vsebina revije Utrip srca zanimiva, kaj predlagate, ste pripravljeni sodelovati? Menijo, da je vsebina dobra, predlagajo pa več informacij in zanimivosti iz zdravstvenega področja, o farmacevtskih proizvodih, o posameznih zdravilih in njihovih stranskih učinkih in ne nazadnje, naj prispevke pripravijo za to kvalificirane osebe. Nekateri pogrešajo informacije o delu Medicorja. Predlagajo tudi prosto prodajo revije. Pri pripravi vsebine revije želi sodelovati 31 oseb ali 33%. 11. Ali vam je znano, da ima društvo svoje Internet spletne strani? Internetno spletno stran društva spremlja več kot polovica oseb. 12. Če ste bili operirani, ali hodite na redne zdravstvene preglede-ambulanta Medicor, drugje Ambulanto Medicorja redno obiskuje 32 članov, druge ambulante 20 članov in 9 članov oboje. 13. Ali menite, da Društvo dovolj naredi za zdravje svojih članov? Člani menijo, da Društvo naredi dovolj za svoje člane. 14. Ali ste pripravljeni aktivno sodelovati v upravnih organih Društva- upravni, uredniški ali nadzorni odbor, pomoč pri organizaciji za pridobivanje plačanih oglasov v reviji, finančnem poslovanju ali kje drugje V organih društva je pripravljeno sodelovati 10 članov. Od tega v upravnem odboru 1, v finančnem svetovanju 2, v nadzornem odboru 3 in drugje 4 člani. 15. Ali imate kakšen dopolnilni predlog za katerega menite, da bi bil koristen za izobraževanje pri delu Društva? Predlagano je še, naj bi Društvo poskrbelo za več nasvetov pred operacijo. 16. Kaj menite o lokaciji, kjer se organizira občni zbor? Za občni zbor Društva in za zdravstveno delavnico sočasno, se je izjasnilo 50 članov ali 53%, ostali pa predlagajo ločeno.

Glede na dejstvo, da na vsa vprašanja anketirani niso odgovorili, je upoštevana njihova negativna opredelitev. Anketa tudi ni popolni izkaz cilja, kateremu je bila namenjena, saj z njeno vsebino niso bili seznanjeni vsi člani Društva. Utrip Srca 35

Zahvale Zahvale pacientov pacientov MC MC Medicorju Medicorju in in njenemu njenemu osebju osebju Posebna zahvala prof.dr.Radovanoviću za opravljen poseg in pozornost, ki ste jo namenili meni in moji družini. Enako se zahvaljujem dr.Čemanovič za skrbno in strokovno opraljeno delo. Hvala sestram in vsem ostalim v Medicorju za prijaznost. Odhajam z najboljšimi občutki in vtisi. Bog vam povrni. Hvala vsem v Medicorju. Vilma Kabaj Svojci Vladimirja Kežmana se iskreno zahvaljujemo prof.dr. Ninoslavu Radovanoviću za uspešno operacijo srca in za spremljanje njegovega zdravstvenega stanja po njej. Zahvala tudo gospe dr. Mirjani Čenanović. ki je zanj skrbela in zmagala v boju za življenje. Gospa dr.Mira, nikoli ne bomo pozabili Vaše prizadevnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Zahvaljejemo se tudi medicinskim sestram in medicinskemu tehniku ter negovalkam za skrbno nego in vsem, ki ste skrbeli kakorkoli zanj. Hvala vsem za prijaznost in toplino. Delate z dušo in se razdajate za bolnike. Žena Mihaela, hčerka Vladka, zet Toni, vnukinja Urška in Špela. Težko je na papir preliti vso najino občudovanje in spoštovanje profesionalnosti, strokovnosti in požrtvovalnosti. Občudujem vašo prizadevnost in pripravljenosti v vsakem trenutku pomagati vzpodbujati. Občudujem tudi vašo pripravljenost, da kljub obilici zahtevnega dela, vedno najdete čas za vzpodbudne besede, nasmešek, katere so v najtežjih ttrenutkih po operaciji vlivali optimizem in zaupanje. Iskrena hvala za vašo vrhunsko strokovno zdravljenje in za vašo preprosto prijaznost. Hermina in Franko Culot, Divača Spoštovani gospod profesor, Zahvaljujem se vam za opravljeno operacijo. Vem, da bom uspešna pri nadaljnjem zdravljenju in se veselim zdravega življenja. Prosim prenesite mojo zahvalo in spoštovanje tudi ostalim članom ekipe in sestram intenzivne nege. V tej bolnici se pacient zelo dobro počuti in je na prvem mestu. Hvaležna pacientka, Antonija Sušnik Spoštovani, mineva leto dni, kar sem bila pri vas operirana na srcu. Priznam, da me je bilo pošteno strah, ko sem čakala na operacijo, vendar se je strah ob spodbudnih besedah vaših medicinskih sester in zdravnikov razblinil. Lahko rečem, da sem bila presenečena nad prijaznostjo in ustrežljivostjo vašega osebja. Resnične pohvale vredno, saj je čutiti, da so pri vas zaposleni ljudje, ki delajo s srcem in dušo in jim poklic pomeni malo več, kot samo osem ur službe. Po letu dni se zaenkrat odlično počutim. Po dolgem času lahko ponovno počnem stvari, ki sem jih pred boleznijo srca. Želim vam še veliko uspehov in vas lepo pozdravljam, Žonta Gabrijela Spoštovani, Čeprav malo pozno, se vam zahvaljujem za prisrčno čestitko. Kar se tiče mojega počutja, vam lahko povem, da sem zelo dobro. Pripomb glede vaše ustanove nimam, mogoče bi bilo dobro razmisliti o ambulanti na obali, ker sem glede prevoza odvisen od otrok. Še enkrat vas lepo pozdravljam, Slavko Žerjul 36 Utrip Srca

Spoštovani, Sem eden vašin pacientov, ki sem se po klicu prijazne gospe Mojce iz ambulante Medicor v Ljubljani pripravil na pregled za opravljanje koronografije. Ob prihodu v bolnišnico Medicor v Izoli me je sprejelo prijazno osebje, kar je na nas vplivalo pozitivno in že sem se počutil bolj zdravega. Koronografijo mi je opravil prof.dr.Marko Noč. Preiskava je pokazala, da je moje ožilje v zelo slabem stanju. Izkazalo se je, da je potreben zelo hiter kirurški poseg, katerega je opravil gospod adademik, prof.dr.Ninoslav Radovanovič. Operacijo sem dobro prestal in se po petih mesecih počutim odlično. Nimam nikakršnih pripomb na delo, kakor tudi ne na osebne stike zdravstvenega osebja, nasprotno, želel bi izrečivso pohvalo vsem, ki so sodelovali pri mojem zdravljenju. Zahvaljujem se vsem za vso skrb in delo, ki ste ga opravili za moje zdravje. Z lepimi pozdravi - vaš pacient Vjekoslav Ivančić Spoštovani Lahko vam napišem samo vse dobro, kar sem v vašem MC Medicor centru v Izoli doživela. Podarili ste mi novo dragoceno življenje. Tako je hotel Bog in moja velika sreča. da sem prišla v Vaše skrbne roke. Dobro se zavedam, da so me k vam pripeljali umirajočo in, da sem od vas odšla ozdravljena. Nikoli ne bom pozabila Vašega prisrčnega sprejema in Vaših prijaznih in nasmejanih obrazov. Vaš sprejem mi je dal veliko spodbude, saj ste me sprejeli z velikim spoštovanjem, kar mi je veliko pomenilo. Vlili ste mi voljo do življenja. Podarili ste mi novo rojstvo s prenovljenim srcem. Nimam besed s katerim bi se zahvalila za vse dobro in plemenito. Rečem Vam lahko le iskrena HVALA! Hvaležna pacientka Mileva Njenjić

Utrip Srca 37

Beseda bralcev Jaz grešnik Moje ime je Jože in imam dobrih 60 let, moja zgodba pa se začne takole, užival skozi vse življenje, se redno poveselil, se zelo poredko razgibaval, sedel v službi kot šofer, kaj dobrega pojedel in popil, in strastno kadil, dokler takšen način življenja in leta niso prinesla svoje. Pri 40ih so mi odkrili diabetes tipa II, nato so se začele leta 96 pojavljati pekoči občutki po rokah, in pa stiskanje po prsih in navzgor do vključno grla. Januarja 97 sem prenehal s kajenjem cigaret. Na preventivi v Radencih so mi junija 97 odkrili angino pektoris, ki je novembra 97 zahtevala poseg, pri katerem so ugotovili trožilno koronarno bolezen, ki je zahtevala vstavitev 5 stenRaziskave so pokazale, da z maščobami zasičena prehrana močno poveča tvorjenje prostih radikalov, kot tudi, da antioksidanti pomagajo varovati telo pred poškodbami, ki nastajajo pri presnovi maščob. Raziskave tudi kažejo, da so te poškodbe glavni povzročitelj ateroskleroze in srčnih napadov. (vir: knjiga dr.Ron Myersa: FHES) tov skupno v vse tri arterije. Sledila je sprememba načina življenja, vključevanje sprehodov in vrtičkanje, manj mastne hrane, več sadja, pitje zeliščnih čajev in vode. Napadi so bili naslednja 4 leta zelo redki. Leta 2002 so se pa napadi zopet začeli pojavljati tudi že ob manjših naporih. Aprila 2003 so opravili srčno kateterizacijo pri kateri so ugotovili resne zoožitve in slabo stanje arterij, ki so zahtevali čimprejšnjo operacijo. Rečeno mi je bilo da bo na operacijo potrebno počakati verjetno vsaj do novega leta. Ta čas čakanja je bil zame velika muka zaradi velike vročine, ki sem jo težko prenašal že brez naporov. Na mojo srečo se je pojavila priložnost za operacijo, ki je bila nato julija že opravljena. Že takoj po operaciji sem imel podobne bolečine kot sem jih občutil že pred tem, zato so mi ob naslednji koronarografiji decembra 2003 vstavili še en stent. Za tem se je vse skupaj malo umirilo.

38 Utrip Srca

srce@drustvo-nsos.si Sedaj se izogibam vročine, pred soncem si zaščitim glavo s klobukom, pozimi pa se izogibam mrazu, da ne bi prišlo do pretirane zoožitve žil. Še vedno pa se tam pa tam pregrešim, v kolikor me žena nazaj ne drži. Redno se gibam, opravljam gospodinjska opravila in delam na vrtu. Še vedno jemljem zdravila, ki jih je predpisal zdravnik: tablete za diabetes, proti holesterolu, aspirin in še kopico drugih. Z namenom da se čimbolj nevtralizirajo morebitni nezaželeni stranski učinki zdravil zadnji dve leti tudi redno uživam močne antioksidantske prehrambene dodatke. Za primer napada imam pa tudi še sprej in obliže, ketere mi pa ni potrebno več uporabljati. Trenutno je moje počutje dobro, rad živim, vesel sem in obožujem trenutke s svojimi vnuki, z ženo pa tudi precej hodiva na izlete. Lansko leto so se še pojavljali občasni srčni napadi letos pa ne več oz. se pojavljajo zelo poredko. Ob zadnjem testu se je pokazal tudi kolikor toliko normalen nivo holesterola. Letošnjo zimo pa sem se že tudi opogumil in ob neprehudem mrazu že tekel na smučeh. Upam da mi bo uspelo še več takšnih podvigov tudi v prihodnje. Želim vam zdravja in sreče, s spoštovanjem, Jože B. iz Zasavja

Udeležba na 4.simpoziju bolezni srca in ožilja v Portorožu Bil je lep jesenski dan 25.oktobra 2006. Organizator obiska in so-organizator simpozija je bilo: » Društvo na srcu operiranih Slovenije ». Okoli 100 udeležencev se nas je z dvema avtobusoma (enim iz Gorenjske in Ljubljane in drugim iz celjskega področja) napotilo v Portorož. Kot običajno, kadar se napotimo proti primorski, je bila prva postaja na Lomu. Tam nas je vodstvo društva za dobro voljo presenetilo z malico iz prtlažnika avtobusa. Po zaužiti dobri dopoldanski kavici,

smo nadaljevali pot v lep sončni dan do Lokev. Tu smo si ogledali izredno zanimiv vojni muzej. Muzej je nekaj edinstvenega v Evropi in prikazuje veliko vojaške tehnike, opremo, orožje, uniforme i.t.d., iz obdobja prve svetovne vojne do zadnjih spopadov za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Da je bil postanek še bolj pester je poskrbel predsednik društva ki je organiziral odlično pecivo pekarne Pečjak - kot donacijo in zraven pripeljal še okusen naraven jabolčni sok iz Laškega. Tako smo dobro razpoloženi okoli 12 ure prispeli v Koper, do seveda običajne postaje kava bar in restavracije Emonec. Zelo pomemben del tega dneva je bila tu prirejena zdravstvena delavnica. Po uvodni predstavitvi farmacevtskih aparatov firme ROCHE, je njihov predstavnik vsem udeležencem izmeril INR (protrombinski čas) in krvni sladkor, medicinske sestre iz MC Medicor, Izola, pa so opravile meritve krvnega pritiska. Po zaužitem kosilu smo nadaljevali pot na naš končni cilj - simpozij v Portorožu. V kongresnem centru hotela Slovenija - Morje v Portorožu smo bili seznanjeni z številnimi novostmi v zvezi z zdravljenjem srčno žilnih bolezni, operativnimi posegi i.t.d. Predavanja so izvajali vrhunski svetovno priznani strokovnjaki s tega področja, navajam samo nekatera že nam znana imena: prof.dr.Roberto Favaloro dr.med., iz Buenos Aieresa, Argentina, dr.Saibal Kar, dr.med. Los Angeles, ZDA, akad. prof.dr. Ninoslav Radovanovič, prof. dr. Marko Noč in še nekateri nič manj pomembni strokovnjaki. Delovanje tretjega slovenskega srčnega centra Medicor v Izoli je predstavila prof.dr.Metka Zorc, ki je tudi najbolj zaslužna za ustanovitev in uspešno delovanje tega centra. Od ustanovitve v prvi polovici leta 2004 do oktobra 2006 je bilo opravljeni 500 operacij na odprtem srcu in 1500 koronografij, s tem so se v Sloveniji skrajšane čakalne dobe na posege v neke razumne meje. MC Medicor Izola ima izredno dobre rezultate na področju zdravljenja srčno žilnih bo-

lezni, uspešnost posegov tu dosega oz. presega vsa merila, ki so postavljena z merili v EU in svetu. V zaključnih besedah se je predsednik Vladimir Petek v imenu članov društva na srcu operiranih Slovenije zahvalil vsem sodelujočim za predavanja in nas povabil v predverje kongresne dvorane na mali prigrizek in kozarček rujnega. Iz Portoroža smo se v večernih urah zadovoljni vračali proti domu in si ob tem želeli še več takšnih srečanj. Miroslav Lesjak

Spomin na Šmarješke toplice in na naš 12. občni volilni zbor 12. maja 2006 Zadnji občni zbor, ki je bil spet volilni, smo letos imeli v lepih in prijaznih Šmarjeških toplicah. Spominjali se ga bomo zlasti po številni udeležbi naših članov, saj jih toliko kot tokrat še ni bilo na nobenem občnem zboru. Napolnili smo kar dva velika avtobusa – preko 120 udeležencev – nekaj pa se jih je še pripeljalo z lastnim prevozom. Prvi avtobus je pripeljal Štajerce iz Celja, drugi pa tiste iz zahodne Slovenije in Ljubljane. Srečanje obeh je bilo v Otočcu ob Krki, kjer smo v idilični okolici pomalicali naš standardni

obilen sendvič (z dobro šunko in sirom) in ga zalili s pristnim jabolčnikom (iz pridelave našega predsednika, kot tudi z odličnim cvičkom gospoda Jureta iz Sevnice). Po krajši vožnji smo se pripeljali nato v lep zdraviliški in počitniški kraj Šmarješke toplice. Te so po zadnjih širitvah hotelov postale kar veliko in znano zdravilišče, kjer se zdravijo bolniki s srčnimi in žilnimi boleznimi. Izvori tople vode, ki so dajali do 1960. leta le 8 l/sek tople vode, so po 15 letnih vrtanjih, sedaj že zelo zmogljivi in dajejo preko 60 l/sek tople vode pri 30 in več stopinjah Celzija ter omogočajo dokaj velike hotelske kapacitete, ki štejejo sedaj več sto postelj. Po prihodu smo kar hitro posedli za preko 120 ljudi veliko dvorano zdravilišča in odprli naš 12. volilni občni zbor. Po uvodnih pozdravih predsednika in po krajšem kulturnem programu z nekaj domoljubnimi odpetimi pesmimi in po simpatičnem recitalu, smo se po potrebnih izvolitvah lotili našega dela. Za ta občni zbor je bilo posebej značilno, da je nastopilo v telesih društva kar nekaj novih mlajših moči. Zamenjava generacije, ki vodi društvo, je pri stalnem staranju že tako starejše populacije društva (mladi srčni bolniki so zelo redki) več kot nujno potrebna..

končali in se podali v veliko zdraviliško restavracijo, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Okolica Šmarjeških toplic je zelo lepa, prikupne narave, je pa v njej mogoče videti tudi marsikaj zanimivega. To je predvidel tudi naš program, a žal smo hitro ugotovili, da se bo kar nekaj ogledom iz programa treba, zaradi prepičlega, še razpoložljivega časa, odreči, npr. ogledu cistercijanskega samostana Kostanjevica, galeriji slikarja Božidarja Jakca in drugih umetnikov, formi Vivi. Tako smo le iz avtobusa videli, kar se je dalo. Nismo pa se odrekli ogledu Kostanjeviške kraške jame s kapniki. To nam je vzelo kar nekaj časa, da smo obhodili njene dolge podzemne rove, ki peljejo v hrib pa še globoko navzdol po mnogih stopnicah. Tu ne bi človek na prvi pogled pričakoval takih jam, a Slovenija je največji del le eno samo kraško področje. Odrekli se nismo tudi obisku domačije vrh vinorodnih goric s kmečkim turizmom, kamor sta nas po ozkih poteh pripeljala naša avtobusa. Tu smo malo pojedli pa tudi popili dobrega cvička in se naužili lepih razgledov po vinorodnih gričih. Na večer po lepih doživetjih sta naša avtobusa našo množico spet odpeljala proti Štajerski do Celja in proti zahodu do Ljubljane. Gregor Bajt

Kmalu po poldnevu smo občni zbor

Utrip Srca 39

Tu d i F r a n c o V ZDA zadnjih nekaj let zelo uspešno prodajajo knjigo z naslovom »Francozinje niso debele«. Knjiga svetuje Američanom, naj jedo tako kot francoske ženske, pa ne bodo nikoli debeli. Toda statistični podatki so pokazali, da je naslov knjige zavajajoč. Francozinje so namreč vse bolj debele, celo izjemno debele. Francoski narod je prevzel vse več slabih prehranjevalnih navad, kar posebej velja z mlade ljudi.

40 Utrip Srca

animivo je, da ameriški časopis International Herald Tribune (ki ga izdaja New York Times) obvešča svoje bralce, da se stare resnice o Francozih spreminjajo. Spreminjajo pa se zato, ker je v Franciji v veliki meri prisoten ameriški kapital, saj bogate prehrambene verige trgovin odpirajo vedno več novih lokalov s hitro hrano po vsej Franciji. Nekdaj najuglednejša pariška ulica Elizejske poljane, kjer so imele svoje trgovine najbolj cenjene francoske modne znamke, so zdaj polne ameriških lokalov. Število predebelih Francozov je sicer še vedno precej manjše kot Američanov ali Britancev: medtem ko je v ZDA že več kot polovica prebivalcev predebelih, v Veliki Britaniji pa ne dosti manj, je v Franciji le 11,3 odstotka debelih ljudi. Toda število vsako leto naraste za pet odstotkov,

kar je že skrb vzbujajoče. Pregovorna vitkost Francozov je bila precej let že pravi mit, da so strokovnjaki ugibali, da imajo morda Francozi v svoji genetski zasnovi zapisano odlično presnovo. Toda pritisk sodobnega življenja je naredil svoje. Tudi narod, ki je pripravljanje jedi spravil na raven umetnosti, je začel prevzemati navade, ki jih vsiljuje hitri življenjski slog. Poleg tega pa imajo, kot rečeno, po vsej Franciji vse polno lokalov s hitro prehrano. In kjer je povpraševanje, pa ponudba tudi, je posel zagotovljen. Posledice pa tudi. Tuje prehrambene verige pravijo, da je Francija eden najobetavnejših trgov za hitro pripravljeno hrano kot so zmrznjene pice, lazanje, kaneloni, pa seveda ocvrti piščanci (znameniti Kentucky Fried Chicken), hamburgerji in podobno. Letos verige trgovin in lokalov s takšno ponudbo načrtujejo

zi se redijo odprtje nekaj ducatov novih lokalov po vsej Franciji. kali od prvega dne naprej vedno polni. To pa je seveda Kljub temu, da je bila hitro pripravljena hrana za Fran- tudi dobro izhodišče za drug posel: za ponujanje raznih coza še do nedavnega prava žalitev, pa je odpor do nje pripomočkov za hujšanje, za šole hujšanja, knjige o vse manjši. preštevanju kalorij, ogljikovih hidratov, maščob in tako Nutricionist dr.Jean-Michel Cohen pravi, da je prob- naprej. In tudi teh imajo največ Američani, kajpak. lem, ker Francozi ne vedo, kako pravilno jesti takšno hrano, zato so se začeli rediti. No, če je to res, potem pa najbrž Američani nimajo najmanjšega po jma o tem, kako pogoltniti vse tisto,  kar pripravijo v »hitrih kuhinjah«. Enako bi lahko trdili za Britance. Dejstvo je, da hitrejši način  življenja tudi Francoze sili, da  uberejo krajšo pot. Še kakšnih deset let nazaj so Francozinje in tudi Francozi, saj so najbolj znani kuharji vendarle moški, živila za svoje obroke kupovali na tržnicah, Hitro, v špecerijah in v mesnici, ne pa v preprosto in zanesljivo supermarketih. Njihovo povprečno določanje protrombinskega kosilo je trajalo poldrugo uro, zdaj časa (PČ) in INR. pa statistika pravi, da si vzamejo kvečjemu dobrih 20 minut. To pa je že bistveni premik na slabše. Vse kaže, da se zadeve ne bodo izboljšale, saj, na primer, samo Roche farmacevtska družba d.o.o. Kentucky Fried Chicken do leta Divizija za diagnostiko Dunajska cesta 238e 2008 načrtuje odprtje novih 100 lo1000 Ljubljana, Slovenija Brezplačen telefon: 080 12 32 kalov po vsej Franciji. Američani si manejo roke in pravijo, da so vsi lo-

Utrip Srca 41

Jedi, s katerimi lahko znižujemo holesterol Oves in ovseni kosmiči

Oves vsebuje topljive vlaknine, ki znižujejo vsebnost slabega holesterola (LDL) v krvi. Podobne vlaknine najdemo tudi v fižolu v zrnju, v brstičnem ohrovtu, jabolkih, hruškah in slivah. Znanstveniki pravijo, da topljive vlaknine zmanjšujejo vsrkavanje holesterola v črevesju. Pet do 10 gramov teh vlaknin zniža raven holesterola za 5 odstotkov. To pomeni, da je treba pojesti malo manj kot dve skodelici ovsenih kosmičev dnevno. Prav tako pa boste holesterol znižali, če boste redno jedli jabolka in hruške, zraven pa še fižol in ovsene kosmiče.

Orehi in mandlji

Raziskave so pokazale, da uživanje orehov znatno zniža vsebnost slabega holesterola v krvi. Orehi imajo veliko nenasičenih maščobnih kislin, kar pripomore tudi, da so žile prožne in s tem bolj zdrave. Podoben učinek imajo tudi mandlji. Rezultati so se pokazali že po štirih tednih rednega uživanja orehov ali mandljev. Dnevno je priporočljivo pojesti tretjino skodelice orehov ali mandljev. S tem si boste v nekaj tednih holesterol zmanjšali za 12 odstotkov. Paziti pa je treba, ker imajo vsi oreščki veliko kalorij. Zato je ena pest katerihkoli v enem dnevu resnično dovolj.

Ribja maščoba in omega 3 maščobne kisline

Eskimi imajo zdrave žile in nič holesterola, ker uživajo mastne ribe kot so, denimo, lososi. Omega 3 maščobne kisline pa zmanjšujejo vsebnost trigliceridov v krvi in nasploh dobro vplivajo na srce. Med drugim tudi znižujejo krvni tlak. Tudi te maščobne kisline najdemo v ribah: lososih, slanikih, skušah, sardinah in postrvih. Zdravniki priporočajo, da bi jedli tovrstne ribe vsaj dvakrat tedensko. Vendar velja opozorilo: če hočemo, da bodo dobro vplivale na zdravje, jih je treba speči, ne pa ocvreti.

Soja

Strokovnjaki so dolgo verjeli, da soja znižuje holesterol v krvi. Toda zadnje večje analize kažejo, da to ni res. Zadnje sporočilo ameriškega združenja za srce, ki je bilo objavljeno januarja letos, pravi, da imajo sojine beljakovine le malo vpliva na zdravje srca. Tudi stalno uživanje soje holesterola v krvi ni znižalo.

Najpomembnejši nasvet: predvsem manj maščob!

Pravzaprav bi morali s tem začeti. Če so v vaši krvi našli preveč holesterola, je prvo navodilo, da je treba jesti manj mastno hrano. Zmanjšati je treba količino zaužitih živalskih maščob, kar pomeni, da je treba piti manj mastno mleko, pojesti malo ali nič polnomastnega sira, masla, pa tudi živalskih maščob v mesu. Zato naj bo meso brez vidnih maščob, kajti večina skriva v sebi tudi nevidne maščobe. Izogibati se je treba mesnim izdelkom, klobasam, salamam, hrenovkam. Namesto tega je treba uživati rastlinske maščobe, predvsem olivno, bučno in repično olje. Pa tudi tega ne preveč.

42 Utrip Srca

Vicoteka - SMEH JE POL ZDRAVJA Debeluh Debeluh gre k zdravniku. Ko ga ta zagleda, mu ne pusti niti do besede in mu strogo pravi: Vidim, česa ste potrebni! Predpiše mu zdravilno kuro: 10 dkg belega riza in košček mesa.Te diete se vestno držite! mu zabiča. Možakar odide, pa kmalu spet potrka: Gospod doktor pozabil sem vas vprašati, ali naj vaše zdravilo jemljem pred jedjo ali po jedi? Dovolj prostora V bolnišnici za duševne bolezni sta se dva norčka prerivala po postelji, ko je eden padel s postelje na tla. Tisti, ki je ostal sam na postelji se je sklonil, pogledal na tleh ležečega in mu rekel:”Zlezi na posteljo! Poglej, koliko je zdaj prostora na njej!” Garderoba “Dober dan, gospod doktor.””Dober dan, gospa Silva. Kar slecite se!””Kam pa naj odložim obleko?””Kar tu, poleg moje...” Izlet V mestni porodnišnici pregleduje ginekolog nosečnice in presenečen ugotovi, da bodo tri bodoče mamice, ki ležijo na sosednjih posteljah, rodile šestega januarja. Ko se približna naslednji, četrti postelji, se hoče pošaliti in vpraša: “Ali boste tudi vi rodili šestega januarja?”Bodoča mamica se nasmehne in reče: “Ne, jaz pa nisem bila na tistem izletu!” Kriva Psihiatrična bolnika v muzeju moderne umetnosti. Ko sta stopila do velikega platna, ki je bilo popackano z barvo, je eden dejal:”Hitro pojdiva ven, da ne bodo mislili, da sva to naredila midva!” Lokacija bolečine “Gospod doktor, včeraj sem se z avtom peljal proti domu in naenkrat začutil hudo bolečino.” “Kje pa?” “Med Kranjsko goro in Jesenicami!”

Na izven Moški vstopi v ordinacijo ginekologa in reče:”Doktor, jaz mislim da sem noseč!” ”To pa ni možno! Vi ste moški in nimate maternice!” mu je dejal doktor.”Kljub temu mislim, da sem noseč!” je rekel moški. “Lahko, da sem noseč izven maternice. Saj je tudi to mogoče, kajne?” Nedolžna Starejša ženska je obiskala ginekologa, ki jo je vprašal:”No, mamica, kako pa kaj vaše spolno življenje?””Kakšno spolno življenje, neki? Jaz sem še nedolžna!” je povedala starka.”Saj ste bili vendar trikrat poročeni!” je bil presenečen doktor.”Res je, toda moj prvi mož je bil pek, ki je samo mesil, drugi mož je bil slaščičar in je samo lizal, tretji mož pa je bil politik, ki je samo obljubljal!” Nepravi čas Za nekaj časa boste morali prenehati jemati kontracepcijske tablete,” reče ginekolog pacientki.”Pa mora biti to ravno sedaj, ko mož odhaja za mesec dni na službeno potovanje?” Neprepoznavna Gospa Horvat se sprehaja po mestu. Nasproti ji pride njen ginekolog, ki pa je ne pozdravi.”Gospod doktor, ali me ne poznate?” je zavpila za njim.Doktor jo pogleda in reče:”Oprostite, gospa. Upam, da mi boste oprostili, toda od zunaj vas nisem prepoznal. Normalno “Včeraj sem videla našega sina, kako se je s sosedovim dekletom nag igral doktorje in paciente!” je rekla žena možu psihiatru.”Toda, draga, saj to ni nič hudega! To je vendar normalno!””Ne pa ni! Tudi najina snaha misli, da to ni normalno!” Utrip Srca 43