Revija utrip srca št. 24, julij 2018

ŠT.24, JULIJ 2018, LETNIK XVIII

SLOVENIJA JUTRI

V pesmi in glasbi smo predstavili pogled v prihodnost MOST PREKO STRESA

D r u š t vo n a s rc u o p e r i r a n i h S l o ve n i j e , Tb i l i s i j s k a 8 1 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a , w w w. d r u s t vo - n s o s. s i

Ravnovesje telesnih funkcij FRANC SEVER FRANTA

Intervju STRESNI POKLICI

Uničujejo srce in posledice na zdravju VELIKA SRCA PRINCESE IN KIRURGA

Rešeno življenje petletne deklice

Želimo vam, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake.

Srečno!

30 min

Samo 30 minut na dan namenite sebi in vaše srce vam

bo hvaležno

SVETOVNI DAN SRCA www.drustvo-nsos.si

29. september

Utrip Srca 3

Uvodnik

Drage članice in člani Živimo v nenavadnih časih. Medtem ko se veljaki bojujejo za stolčke, ki jim bodo prinesli veliko denarja, se naše zdravstvo utaplja v vse bolj brezupnem položaju.

Naposlušali smo se že obljub, kaj vse bo tisti, ki bo krmilo zdravstva vzel v svoje roke, dobrega storil za nas, da ne bomo na diagnostične in terapevtske posege čakali do onemoglosti, da bo postal sistem bolj enostaven in ljudem prijazen, da bo zdravljenje natančno in učinkovito, da bodo bolniki dobili tista zdravila, ki jih zares potrebujejo, da bodo lopovi, ki kradejo zdravstveni denar, pristali tam, kamor sodijo (v zaporu!) in še in še. Kaj se zgodi? Nič, samo še slabše je.

Zato je najbolje, da poskrbimo sami zase in da smo obenem dejavni družbeni kritiki, ki opozarjamo na probleme in odločno zahtevamo boljše rešitve. Zase bomo najbolje poskrbeli z zdravim načinom življenja.

Kakor boste lahko prebrali v naši reviji, pa to postaja vse težje. Da ni dobro jesti veliko mesa, smo že vedeli.

Nobelov nagrajenec profesor Harald zur Hausen pa nam je v pogovoru povedal, da se v vsej živini nahajajo neke vrste virusi, ki so lahko škodljivi ali pa ne. Če ste slabega zdravja, če je imunski sistem oslabljen, se morda lahko sproži proces, ki vodi v bolezen.

Preberete pa lahko tudi posebno zgodbo o prodajalcih upanja. To so ljudje, ki bi vam radi prodali tako imenovana prehranska dopolnila, ki vam bodo zagotovo ozdravila neko bolezen. Zraven pa vas strašijo, kaj vse strupenega in škodljivega imate v telesu, čeprav to še zdaleč ni res. Čudežnih dodatkov namreč ni!

Upam, da boste z zanimanjem prebrali našo tokratno revijo. Pa tudi, da boste preživeli prijetno poletje, si odpočili in nabrali novih moči!

Vaš predsednik in urednik Bojan Petek

www.drustvo-nsos.si

4 UtripSrca

Zdrave vene

NE ZLATE, NE KRČNE V zdravih venah se kri nenehno pretaka iz okončin nazaj proti srcu.

Vsaka vena ima v svoji steni posebne zaklopke, ki preprečujejo, da bi se venska kri vračala nazaj. Pri venskem popuščanju pa je stena žile oslabela, zaklopke ne morejo preprečevati, da bi se kri vračala nazaj.

N

ajbolj pogost vzrok za vensko popuščanje so krvni strdki in krčne žile. Ko je pretok krvi moten, kar se, na primer, zgodi zaradi strdka, se začne kri nabirati pod njim, kar povzroči vensko popuščanje. Pri krčnih žilah pa zaklopke ne morejo dovolj zatesniti žile, da se kri ne bi vračala nazaj. Včasih temu botrujejo tudi oslabljene mišice v nogah, ki bi morale stisniti žilo, da bi pognala kri naprej. Popuščanje ven je bolj značilno za ženske kot za moške; povzroči ga lahko tudi debelost (ali pa poslabša stanje), nosečnost, kajenje in, kot rečeno, oslabljene mišice, pa tudi poškodbe.

Podoben je tudi mehanizem nastanka tako imenovane zlate žile oziroma hemoroidov. To so pravzaprav otečene vene v anusu in spodnjem delu zadnjika.

Medicina razlaga, da je vzrokov za nastanek hemoroidov lahko veliko, da pa jih pogosto ni mogoče določiti.

Poslabšajo se med napenjanjem pri odvajanju blata ali pa nastanejo med povečanim pritiskom na te vene v času nosečnosti. Lahko so notranji (v črevesu) ali pa zunanji. So tudi najpogostejši vzrok za krvavitve iz črevesa. Običajno niso nevarni, so pa lahko boleči in zelo neprijetni. Ljudem je večinoma neprijetno spregovoriti o težavah, ki jih imajo zaradi hemoroidov. A vendar je znano, da je zaradi njih trpel sloviti francoski vojskovodja Napoleon Bonaparte.

Nekateri celo pravijo, da je bitko pri www.drustvo-nsos.si

Waterlooju izgubil ne zaradi spretnosti Britancev in njihovega Wellingtona, pač pa, ker je imel obupne hemoroide, ki mu niso dovoljevali, da bi sedel na konju. Kaj torej storiti, da bodo stene ven dovolj močne in da bodo zdržale take pritiske? To se je spraševalo že zelo veliko ljudi, ki so trpeli zaradi takih težav.

Najbolj običajni nasveti so, da je treba jesti več vlaknin (zelenjava, posebej stročnice, sadje), kar je mogoče dobiti tudi z nekaterimi prehranskimi dodatki.

Piti je treba dovolj tekočine, redno telovaditi, skratka, nasveti so skoraj popolnoma enaki kot pri drugih boleznih (zdrav način življenja). V zadnjem času ugotavljajo, da lahko ljudem tako pri krčnih žilah kot pri hemeroidih pomagajo bioflavonoidi, kemikalije, pridobljene iz rastlin. Kadarkoli se pojavijo znaki težav z venami, je mogoče poseči po njih, da hipno olajšajo težave. Če pa se te pojavljajo pogosteje in dlje časa, je treba poiskati strokovno pomoč.

www.drustvo-nsos.si Postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije.

Prijavnica na strani 46. Več na spletni strani: www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 5

UTRIP - MINI NOVIČKE Hitra hoja in starejši Že počasni sprehodi so lahko zelo koristni, še več dobrega za zdravje in počutje pa lahko naredite, če izberete hitro hojo. Seveda lahko hitrost postopoma povečujete. Že hoja s povprečno hitrostjo lahko zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt za 20 odstotkov. Pri hitri hoji je to tveganje nižje celo za 24 odstotkov. Zaščitni učinek hitre hoje je še bolj izrazit pri starejših ljudeh: pri osebah v starosti 60 in več let se je tveganje za prezgodnjo smrt zmanjšalo za 46 odstotkov, če so hodile s povprečno hitrostjo. »Hitra hoja praviloma pomeni pet do sedem kilometrov na uro, vendar je resnično odvisna od telesne pripravljenosti pešca. Alternativni kazalnik pa je hoditi s takšno hitrostjo, da se človek rahlo zadiha ali prepoti, če vztraja dlje časa,« je pojasnil avtor študije Emmanuel Stamatakis. Obenem pa je hoja manj obremenilna za sklepe kot na primer tek. Tako je dober začetek tudi za tiste, ki se morda spopadate s prekomerno telesno težo.

Pozitivno kolesarjenje Prvič v zgodovini praznujemo svetovni dan kolesarjenja (World Bicycle Day). Združeni narodi so ta dan razglasili 12. aprila letos, namenjen pa je tako spodbujanju te trajnostne oblike prevoza kot opozarjanju držav in lokalnih skupnosti, da morajo kolesarjenje upoštevati v razvojnih strategijah in pri gradnji infrastrukture. Eden od zelo priporočljivih načinov gibanja je kolesarjenje, ki izboljšuje telesno kondicijo in vzdržljivost. Še posebej to velja, ko kolesarimo tako hitro, da se nekoliko zadihamo in spotimo, pri tem pa se dvigne naš srčni utrip. Če kolesarimo s hitrostjo 15 do 20 kilometrov na uro, je to dovolj za uravnavanje telesne teže, holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka. Za ohranjanje srčno-žilnega zdravja je treba kolesariti vsaj 150 minut na teden, ugotavljajo strokovnjaki. Vsi seveda ne morejo sesti na kolo, saj jim to preprečuje zdravje. Pomembna ovira so lahko težave z vidom ali sluhom ter težave z ravnotežjem. Ko smo na kolesu, ne pretiravajmo: hitrost in razdaljo vselej prilagodimo svojemu počutju in telesni pripravljenosti.

Prepoved trans maščob Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razkrila načrt za prepoved transmaščobnih kislin, ki letno zakrivijo več kot 500.000 smrti. V okviru kampanje želijo dobre prakse iz bogatejših držav razširiti na revnejše. Industrijsko proizvedene transmaščobne kisline, kot so margarina ali strjene rastlinske maščobe, so med proizvajalci hrane priljubljene predvsem zaradi nizke cene in dolgega roka trajanja, vendar povzročajo srčno-žilne bolezni in so tako krive za več kot 500.000 smrti na leto, podatke WHO navaja francoska tiskovna agencija AFP. V okviru strategije za izločitev transmaščob, ki so jo naslovili REPLACE (oz. Nadomesti), opozarjajo na nevarnosti ter se zavzemajo za zakonodajne ukrepe na tem področju.

Omejitev transmaščob bo tudi v središču prizadevanj WHO za zmanjšanje smrti zaradi nenalezljivih bolezni za tretjino do leta 2030, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Borili se bodo tudi proti drugim povzročiteljem teh bolezni, kot je predelani sladkor.

Program: starejši za starejše Dokler smo še pri močeh, lahko sami poiščemo pomoč, če ta čas zamudimo, smo popolnoma odvisni od drugih. Kar precej starejših se pogrezne v težave, ne da bi kdo zaznal, kako hudo jim pravzaprav je. Zato je vsak, ki lahko pomaga, nadvse dobrodošel. Živimo čedalje dlje, razmere pa so vse slabše, zato pozornosti do najbolj ranljivih, kar starejši in bolni vsekakor so, ni nikoli dovolj.

Starejši smo, manj je okrog nas vrstnikov in vse bolj smo odvisni od mlajših svojcev, če jih seveda imamo. Mnogi nimajo sreče niti s sorodniki niti s sosedi ter prav lahko se zgodi, da živijo človeka povsem nevredno življenje.

Program deluje obratno kot ustanove, ki skrbijo za tako ali drugače prizadete državljane. Starejši, ki se znajdejo v težavah, običajno s pomočjo svojcev poiščejo pomoč v pristojnih centrih, prostovoljci pa starejše v težavah poiščejo. Gre za mlajše upokojence (ki jih ZDUS redno izobražuje in se tudi med seboj redno srečujejo), ki enkrat na leto obiščejo starostnike in ugotavljajo, kako je z njimi.

Več na: zdus-zveza.si

www.drustvo-nsos.si

6 UtripSrca

Iz vsebine

Slovenija jutri - svečani koncert Ob zaključku 10. konference slovenskih zdravnikov iz domovine in tujine smo pripravili posebno prireditev z vizijo razvoja Slovenske družbe skozi pesmi in glasbo.

10

Prodajalci lažnega upanja

16

Skoraj vsi ljudje smo okuženi s paraziti, straši oglasno sporočilo, ki prodaja izdelek za iztrebljanje parazitov iz človeškega telesa.

Ti paraziti, kakor nas poučuje oglas, naj bi bili vzrok za večino smrtonosnih bolezni. Se moramo res bati in vso hrano nenehno na vse načine preverjati?

Hrana za dobro voljo Gre za prehrano, ki je tako pomemben del človekovega zdravja, da so ji strokovnjaki na eni najprestižnejših univerz na svetu Harvard namenili posebno pozornost z uvedbo prehranske psihiatrije.

19

Most preko stresa Mnogo ljudi redno uživa vitamine, minerale in druge snovi, ki pomagajo ohranjati zdravje. Vsak zase najbolje ve, kaj potrebuje oziroma, zakaj mu je zdravnik priporočil nek prehranski dodatek.

22

Franc Sever Franta Franc Sever Franta je eden od ustanoviteljev Društva na srcu operiranih Slovenije in Klinike Medicor, vsestransko zanimiv mož, vizionar, predvsem pa človek, z veliko začetnico, pilot, ekonomist in intelektualec.

26

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 7

št.24, julij 2018 - Letnik XVIII

www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino.

Odgovorni urednik: Bojan Petek Strokovni sodelavci in ostali : Milka Krapež, Sanja Vilfan Švajger, prof. dr. Metka Zorc, Nika Teraž, Marjan Lužnik, in Marko Bohinc.

Stresni poklici uničujejo srce

29

Kar precej je ljudi, ki pravijo, da najbolje delajo, ko so pod pritiskom. Največkrat gre za časovni pritisk, a tudi za zahtevnost, morda celo nevarnost. Delo je že morda zelo dobro opravljeno, vendar pa pusti posledice na zdravju.

Fotografija: Arhiv uredništva, M.C. Medicor, iStock Photos, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi in člani društva.

Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si

Maščobe spreminjajo imunske celice Nova raziskava s tega kalifornijskega inštituta kaže, kako hrana, ki vsebuje veliko maščob in holesterola, zmanjšuje količino imunskih celic

34

Velika srca princese in kirurga Petletna Dejana je božične praznike preživljala na univerzitetni pediatrični kliniki v Beogradu. Zaradi hude bolezni srca so zdravniki samo zmajevali z glavami

38

Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo.

Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije.

Slovenski študentje se učijo precizne medicine Na ljubljanski univerzi so nedavno podelili naziv častnega doktorja nemškemu raziskovalcu prof. Hansu- Uweju Simonu

40

Letošnja pomlad z društvom

49

Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov.

Periodika: Izide dvakrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida.

www.drustvo-nsos.si

8 UtripSrca

SLOVENIJA JUTRI: PRIREDITEV, KI JE NAVDUÅ ILA. V PESMI IN GLASBI SMO PREDSTAVILI POGLED V PRIHODNOST. www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 9

www.drustvo-nsos.si

10 UtripSrca

SLOVENIJA JUTRI SVEČANI KONCERT Društvo za zdravje naroda, MC MEDICOR Slovenija, Svetovni Slovenski kongres in Društvo na srcu operiranih Slovenije Petek, 25. 5. 2018 Ob zaključku 10. konference slovenskih zdravnikov iz domovine in tujine smo pripravili posebno prireditev z vizijo razvoja Slovenske družbe skozi pesmi in glasbo.

Prenos znanja v domovino iz tujine, ki se že 20 let prepleta skozi strokovna sodelovanja ustanove MC MEDICOR Slovenija in Svetovnega Slovenskega kongresa je posebna zgodba o uspehu.

Domovina ni prazna beseda, tako čutijo vsi Slovenski zdravniki, ki svoje znanje predajajo naprej, znanje s katerim lahko učinkovito vračajo zdravje bolnikom.

Slovenski zdravstveni sistem je ujet zadnja štiri leta v primež nerazumevanja trenutne Vlade. Dolge čakalne dobe, neorganiziran zdravstveni sistem, odhajanje zdravnikov, pomeni za Slovenijo in slovensko družbo čas v katerem se slabša zdravje in nekaterim tudi konča življenska pot prej, kot bi bilo to potrebno.

Organizatorji smo se trudili, da skozi svečani koncert prikažemo pozitivno vizijo Slovenije v prihajajočih letih, Slovenije, ki si zasluži pravičen in učinkovit zdravstveni sistem, tako da bo življenje v naši lepi deželi vredno življenja. Še pred odločitvami kdo bo krojil našo usodo smo želeli opozoriti Vlado ki prihaja na nujne spremembe, na prioritete in na to, naj bo zdravje slovencev na prvem mestu.

Barbara Ravnik, dipl. ekon (UN), spec.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 11

Slovenijo nosimo v srcu: Metka Zorc in Maj Pleskovič.

Nina Pušlar in Matjaž Robavs sta s posebnim žarom obudila spomin na Poljansko dolino in prelepo zgodbo Cvetja v jeseni.

Trio Vivere: s pesmijo za lepšo prihodnost.

Prijatelji Svetovnega Slovenskega kongresa na čelu s predsednikom dr.

Borisom Pleskovičem v sredini. Desno: prof. dr. Verica Trstenjak, dr. Božo Dimnik. Levo: Darja Kuhar Kotnik in msgr. škof prof. dr. Anton Jamnik.

Dr. Božo Dimnik in organizatorica večera prof. dr. Metka Zorc

V pogovoru ob okrogli mizi ostajajo v spominu misli dr. Urške Bačovnik Janša. Na sliki skupno z udeležencem konference abdominalnim kirurgom prof. dr. Thomasom Zorcem in Metko Zorc.

www.drustvo-nsos.si

12 UtripSrca

Spoštovana učiteljica generacije slovenskih zdravnikov prof. dr. Olga Vraspir Porenta in Metka Zorc

Mlada generacija slovenskih kardiologov: dr. Aleš Pleskovič in dr. Urška Bačovnik Janša

Posebna gosta večera: predavatelj na konferenci zdravnikov iz domovine in tujine prof. dr. Roberto Favaloro in podjetnik, direktor “proizvodnje robotov” dr. Hubert Kosler

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 13

PROF. DR. MILAN OROŽEN ADAMIČ

Ob koncu pomladnih dni smo pretreseni obstali ob kruti resnici, da nas je zapustil resnični prijatelj, človek izjemnega uma, domoljub in vizionar, ki je bil vedno, ob vsakem trenutku pripravljen reševati številne zapletene situacije, tako v Slovenski družbi, kot tudi v ustanovi MC MEDICOR Slovenija.

A

mbasador prof. dr. Milan Orožen Adamič je bil prijatelj slovenskih zdravnikov, prijatelj slovenskih srčnih bolnikov in predvsem entuziast, ki je z vsemi dobrimi mislimi spremljal in podpiral razvoj klinike MEDICOR. Bil je vedno prisoten, kadar smo ga potrebovali tudi v času, ko nihče ni verjel, da smo z našo vizijo na pravi poti. Budno je spremljal tako strokovno, znanstveno raziskovalno

in človeško pot ustanove, ter bil pripravljen vedno analizirati začrtano razvojno pot.

Trajno so zapisane njegove misli, ki so 15 let objavljene v publikacijah ob kongresih in ki bodo ostale z nami na naši poti naprej.

Misli, ki nam jih je namenjal ob zadnjem kongresu meseca decembra lani pričajo kako je verjel, da smo na pravi poti.

www.drustvo-nsos.si

14 UtripSrca

MC MEDICOR SLOVENIJA Poslanstvo, ki ostaja Z velikim veseljem pišem te vrstice, saj sem tudi sam del te zgodbe. Ne sicer kot zdravnik, pač pa kot tihi opazovalec posebnega poslanstva ustanove, ki je resnično posvečena Slovencem, brez izjeme.

Včasih se zdi, da današnja družba nima nikakršnega posluha do medicinske stroke in tega posebnega poklica. Žalostno je dejstvo, da izginja spoštovanje do ljudi, ki žrtvujejo svoja življenja za zdravje drugih. Žalostno je dejstvo, da izginja spoštovanje, do tega najstarejšega poklica, katerega temelji so postavljeni na posebnih etičnih principih in normah, ki se jih je potrebno brezpogojno držati.

Sprašujem se, kako naj zdravnik opravlja svoje poslanstvo v tem zamračenem okolju, ki ni sposobno priznati resnice, da nekega dne vsi potrebujemo zdravje, ki nam ga prinašajo ljudje s posebno izobrazbo, izobrazbo, ki se je ni mogoče naučiti preko noči in za katero je potrebno mnogo energije, osebnega odpovedovanja in dela brez meja.

Ko sem v tem trenutku, ko pišem te vrstice tudi sam dodobra spoznal odnos bolnik – zdravnik dobro vem kako pomembno in nujno je, da obrnemo kolo zgodovine v dobrobit zdravja ljudi.

Ceniti in gojiti je potrebno predvsem etiko delovanja ustanov, ceniti je potrebno vizijo vseh tistih, ki postavljajo na prvo mesto človeka kot osebo in ne svoje lastne interese. Šele ko bodo izpolnjene vse etične norme bo tudi slovenska medicina uspešnejša, šele takrat bomo lahko zapisali, da živimo v posebno lepi deželi.

Vesel sem, da v tej deželi živi ustanova kot je MC MEDICOR Slovenija, ki z vsem entuziazmom predano vrši svoje poslanstvo že skoraj 20 let.

SREČNO MC MEDICOR SLOVENIJA tudi v prihajajočih letih! prof. dr. Milan Orožen Adamič VEDNO BO ŽIVEL V NAŠIH SRCIH IN SPOMINIH! Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 15

Koencim Q10 je snov, ki pomaga uravnavati energijo v celicah.

Telo ga sicer tvori samo, vendar pa ga z leti sprošča vse manj.

Bolezni srca, možganov, sladkorna in rak so vse povezane s pomanjkanjem koencima Q10.

ENCIM PROTI VSEM BOLEZNIM

Splošno se kažejo prednosti Koencima Q10 v povečanju življenjske energije, izboljšanju delovanja srca, krepitvi obrambnega sistema.

K

ot je znano, so motihondriji v celicah tisti, ki tvorijo energijo, obenem pa celico varujejo pred poškodbami oksidacijskega stresa in pred bakterijami in virusi, ki povzročajo bolezni. Q 10 pa je »spravljen« v mitohondrijih.

Najpomembnejša vloga, ki jo ima Q10 je, da pomaga sproščati energijo v celicah. Vmešan je v tvorbo adenozina trifosfata (ATP), ki prenaša energijo znotraj celice.

ATP omogoča delovanje vseh telesnih funkcij. Koencim Q 10 je v vseh celicah človeškega telesa. Največ pa ga je v celicah organov z največjo potrebo po energiji: srcu, ledvicah, pljučih in jetrih. Pomanjkanje tega encima torej posledično pomeni slabše delovanje teh organov.

Pomaga lahko pri srčnem popuščanju.

V eni od raziskav s 420 udeleženci s srčnim popuščanjem se je pokazalo,

da uživanje dodatkov koencima Q10 zmanjšuje znake njihove bolezni, pogostost hospitalizacij, poslabšanja bolezni in tudi smrtnost zaradi nje.

Raziskave so pokazale, da lahko pomaga tudi pri ženski neplodnosti.

Oksidacijski stres namreč poškoduje jajčeca, medtem ko jih koencim Q10 varuje pred takimi poškodbami. Ženske, ki danes želijo zanositi relativno pozno (po 30. letu starosti), zaradi staranja že imajo manjše količine Q10 v svojem telsu, zato so jajčeca izpostavljena poškodbam, kar onemogoča spočetje.

Poleg tega pa vpliva tudi na plodnost moškega. Precej raziskav je pokazalo, da dodajanje koencima Q10 izboljša kakovost semenske tekočine, semenčice so bolj živahne, pa tudi več jih je.

Nekaj raziskav je pokazalo tudi, da uživanje dodatkov koencima Q10

preprečuje migrenske napade in tudi lajša bolečine. To naj bi bila posledica delovanje mitohondrijev, ki tudi zmanjšuje vnetje. Za diabetike je pomembno, da Q10 poveča občutljivost na inzulin in s tem zagotavlja normalno raven krvnega sladkorja. Ker je Q10 v celicah in vpliva na celično energijo, zagotavlja tudi zaščito celične DNK in njenega preživetja, kar preprečuje nastanek rakave bolezni in tudi ponovitev take bolezni, ki je že bila pozdravljena. Poleg tega pa je Q10 koristen tudi za zdravje možganov in varuje pljuča. Ena njegovih najboljših lastnosti je, da preprečuje in zmanjšuje vnetne procese, ki so povzročitelji mnogih najhujših bolezni.

Koencim Q10 je naraven element in pomemben gradnik vsake naše žive celice v telesu. Koencim Q10 je v lipidih topna molekula, ki se nahaja skoraj v vseh živih celicah, razen v glivah in bakterijah.

Veliko Koencima Q10 lahko najdemo v špinači, morski hrani in oreščkih. Če ne uživate hrane dovolj bogate s Koencimom Q10, ga lahko nadomestite s pomočjo prehranskega dopolnila.

www.drustvo-nsos.si

16 UtripSrca

Parazitske okužbe so pogoste, a nekateri vseeno pretiravajo

PRODAJALCI LAŽNEGA UPANJA Tekst: Milka Krapež

Skoraj vsi ljudje smo okuženi s paraziti, straši oglasno sporočilo, ki prodaja izdelek za iztrebljanje parazitov iz človeškega telesa. Ti paraziti, kakor nas poučuje oglas, naj bi bili vzrok za večino smrtonosnih bolezni. Navsezadnje je nekaj podobnega trdila dobro znana alternativka Hulda Klark, torej bo to res? Se moramo res bati in vso hrano nenehno na vse načine preverjati?

Med paraziti, ki naj bi se jih nenehno bali, so nematode (gliste, ki jih je veliko vrst) in tudi metljaji; slednji imajo zelo zapleten sistem življenjskega razvoja, vmesni gostitelj pa je sladkovodni polž. Jajčeca morajo priti v vodo, tam jih poje polž, v njem se parazit razvije v vmesno razvojno stopnjo, potem polža zapusti in odplava (po obliki je kot žabji paglavec, le da je seveda precej manjši), pritrdi se na vodno rastlino, ki jo poje živina, lahko pa tudi človek oziroma človek zaužije meso okužene živali.

www.drustvo-nsos.si

I

zpolnjenih mora biti torej kar nekaj pogojev: bližina vode, podljedelska dejavnost, gojenje neke kulture; tipično je gojenje riža, na primer. V vseh teh tekstih, ki strašijo ljudi, navajajo, da se lahko metljaji v kateri koli razvojni fazi naselijo v katerem koli organu človeškega telesa očitno tudi kjerkoli na svetu, tudi pri nas. V resnici pa so velikega metljaja (Fasciola hepatica) nazadnje zasledili na ljubljanskem Barju pred 40 leti. Pozneje ni bilo nobenega več, vsaj slišati ni bilo, da bi kdo naletel nanj.

Mnogi paraziti pri nas ne morejo preživeti. Lovci pri vsej uplenjeni divjadi

zelo redko naletijo na metljaja pri srni.

Druge vrste metljaj, Fasciolopsis buski pa je vezan le na kraje v vzhodni Aziji. Če bi ga nek popotnik prinesel k nam, se ne bi obdržal, ker pri nas ni pogojev, da bi preživel vse svoje razvojne stopnje. Res je sicer, da lahko v latentni fazi preživi tudi eno leto, da se dnevno izleže nekaj tisoč jajčec, vendar pa nimamo riževih polj, ustreznih temperatur in vlage, tako, da v naših krajih ne more preživeti, zato so vsi ti strahovi popolnoma odveč.

Strašljivi teksti navajajo, da naj bi se naselil v vseh človekovih organih, a tudi to ni res. Pride izključno le v črevo,

Utrip Srca 17

seveda v krajih, kjer ima zagotovljene pogoje za vse svoje razvojne faze.

Zakaj ljudje nasedajo? Tisto, kar čudi pri takih zgodbah, je, da ljudje nasedajo nanje. Kako je to mogoče, kam je izginila zdrava pamet? Kaj se dogaja? Zakaj je do tega sploh prišlo? »Če malo pogledamo v zgodovino, se mi zdi, da je sedanje obdobje zelo podobno tistemu ob koncu srednjega veka. Sistem začne propadati, je v zatonu, na površje prinese vse vrste prerokov, jasnovidcev, rešiteljev, komedijantov, klovnov, ki se torej vedno pojavijo, ko nek sistem propada.

Takrat se obupani in prestrašeni ljudje oprijemajo za slamice. To je čas komercialne nečimrnosti, norega potrošništva. To je svet strahu in pohlepa. Ljudje so vedno bolj negotovi in prestrašeni, ker je razpadel sistem vrednot. Ta kombinacija pa je za družbo pogubna. Ni več socialne mreže, ki je družbo vzdrževala v stabilnosti. Zato so množice izpostavljene manipuliranju, vzpostavljeni so vsi pogoji, da pridejo na površje take zgodbe kot so te o parazitih, ki napadajo vse ljudi po vrsti.

Po drugi strani pa imamo znanost, ki se povezuje s korporativnim kapitalom, to pa je ena najhujših spreg, kar jih je.

Mi pa smo še vedno prepričani, da je znanost, plemenita in inteligentna, v službi ljudi. Toda tudi univerzitetna znanost je vržena na trg. Inovacije patentirajo velike korporacije, s tem pa lahko manipulirajo. In tudi širijo strah. Ker jih ne zanimajo posledice odkritij, zanima jih samo dobiček po načelu, profit nam, posledice ljudstvu.

Izgubljamo nadzor nad dosežki znanosti. Ko je znanost kupljiva, ne moremo več govoriti o etiki, pač pa o Faustovi pogodbi s hudičem. Torej, hudič ti plača, ti mu daš pa svojo dušo. Prav to pa povzroča negotovost.

V takšnih razmerah ljudje nasedajo na vse mogoče grožnje in v strahu iščejo rešitve, ki jih ponujajo prej

Na potovanjih sta potrebna previdnost in preudarnost pri uživanju vode in hrane po načelu olupi, skuhaj ali pusti!

imenovani preroki, rešitelji, klovni vseh vrst, prodajalci upanja,« razlaga znani raziskovalec in predavatelj Anton Komat.

Prodajalci upanja imajo vedno kupce.

Bolan človek, ki mu je medicina rekla, da mu ne more pomagati, ker zdravila za njegovo bolezen nima, je hvaležen kupec upanja. Potem pa pride rešitelj, ki ima dokaj verjetno razlago za njegove zdravstvene težave; in kar je še boljše, ima tudi zdravilo zanje! Človek

pa verjame, ker hoče verjeti, ker se lovi za slamice.

Vse to nam pove, da so strahovi v zvezi z zajedalci odveč, čeprav je previdnost vselej potrebna. Še zlasti, če potujete v kraje, kjer se je kaj hitro mogoče okužiti. Zato so potrebni ustrezni ukrepi od tega, da pijete ustekleničeno vodo do tega, da ne uživate hrane na stojnicah, kar so popotnikom tako ali tako znana navodila. www.drustvo-nsos.si

18 UtripSrca

PRODAJA LAŽI Preverili smo, katere vrste parazitov naštevajo oglaševalci (na ministrstvu za zdravje so povedali, da avtorjev oglasa niso mogli zaslediti, izvirali naj bi iz Rusije in ZDA, vsi podatki o navedenih zdravnikih in pacientih so izmišljeni od prve do zadnje besede). To naj bi bili paraziti, s katerimi naj bi bila okužena tudi večina prebivalcev Slovenije.

Giardija Našteta je kot prva med njimi.

To je mikroskopsko majhen parazit, ki se naseli v prebavilih ljudi in živali večinoma tam, kjer so slabi higienski pogoji.

To so države tretjega sveta in tudi območja v razvitem svetu, kjer vlada revščina. Navadno so kontaminirana tla, posebej pa pitna voda. Na žalost so najbolj izpostavljeni otroci.

Šistosoma Je metljaj, krvni črv, kar pomeni, da je v krvi. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je druga (za malarijo) najbolj uničujoča bolezen (zaradi socialno ekonomskih posledic); okuženih je na milijone ljudi. Ima zapleten razvojni ciklus; vmesni gostitelj je polž. Značilna je za Afriko in Azijo. Okuženi so lahko povodni konji, sloni, živina, ovce, koze, kašmirske ovce. Zasledili so jo tudi na obeh ameriških kontinentih.

Difilobotriaza To je trakulja, s katero se lahko človek okuži, če uživa surove ali premalo kuhane oziroma pečene

www.drustvo-nsos.si

ribe. Okužbe so najpogostejše na območjih v bližini rek in jezer, kjer se ljudje radi tradicionalno hranijo s surovimi ribami.

Slovenija v to kategorijo ne sodi.

Pač pa Rusija oziroma države nekdanje Sovjetske Zveze, severna Amerika, Azija, Uganda, Peru, Čile. Zanimivo je, da je teh okužb zelo malo na Japonskem, kjer prebivalci redno uživajo surove ribe. A je nadzor nad vodami in hrano na zelo visoki ravni, zato je zadnja desetletja okužb s trakuljo komaj kaj.

Veliki metljaj (Fasciola hepatica) Je zajedalec rastlinojedih živali; človek se okuži z zaužitjem rastline, na kateri so ciste z ličinkami; ličinka v jetrih dozori v odraslo žival. Tudi pri tem metljaju je vmesni gostitelj polž.

Pogost je v deželah srednje in južne Amerike, drugod je redek, ker zahteva vroče podnebje in ustrezne vodne površine.

Spiralna glista (Trichinella spiralis) Napade prašiče, glodavce, konje, medvede in tudi ljudi.

Pravijo ji tudi prašičji črv, ker se ljudje večinoma okužijo, ko jedo premalo kuhano ali

pečeno svinjsko meso. Ta parazit je endemičen na Japonskem in Kitajskem, v ZDA in Evropi naletimo le na kakšen primer.

Največ okužb je v Aziji.

Toksokara S to glisto so večinoma okuženi psi in mačke. Da parazit preživi, mora imeti primerne pogoje (vlaga, dovolj kisika, višje temperature). Zasledili naj bi jo po vsem svetu, a največ jih je v revnejših deželah. Popotniki, ki potujejo na rajski otok Bali, morajo biti posebej pazljivi.

Navadna človeška glista (Ascaris) Ta pa je znana tudi nam. Z glistami se lahko okužijo tako odrasli kot otroci s kontaminirano zemljo ali vodo; okužbe so pogostejše tam, kjer so slabši higienski pogoji, pa tudi, kjer so vremenske razmere zanje ugodne (toplo in vlažno, tropski in subtropski kraji).

Pogostejša je tam, kjer kot gnojilo uporabljajo človeške iztrebke. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje je pri nas okužba s tem zajedalcem redka.

Utrip Srca 19

Ste že slišali za prehransko psihiatrijo?

HRANA ZA DOBRO VOLJO Tekst: Milka Krapež

Ne, ne gre za vino ali pivo, ki morda pri nekaterih povzročata dobro voljo (če je odmerek ravno pravi). Gre za prehrano, ki je tako pomemben del človekovega zdravja, da so ji strokovnjaki na eni najprestižnejših univerz na svetu Harvard namenili posebno pozornost z uvedbo prehranske psihiatrije. Ne gre torej le za zdravje telesa, pač pa tudi duha. Danes zdravljenje duševnih težav poleg zdravil in pogovornih terapij zahteva tudi znanje o skrbi zase. Prav tu pa ima prehrana pomembno vlogo.

K

ar nekaj raziskav, ki so bile objavljene v zadnjem času, dokazuje povezavo med tem, kaj človek je in kako velika je zaradi tega nevarnost, da postane depresiven. Ena od teh raziskav zaključuje takole: »Prehranski

vzorec, ki vključuje uživanje veliko zelenjave in sadja, cela žitna zrna, ribe, olivno olje, manj mlečnih izdelkov in škodljivih maščob, je povezan z manjšo nevarnostjo za depersijo. Kdor pa poje veliko rdečega mesa, suhomesnatih

izdelkov, rafiniranih semen in žit, sladkarij, mastnih mlečnih izdelkov, obenem pa malo sadja in zelenjave, je v večji nevarnosti, da zapade v depresijo.« Vendar se lahko vprašamo, kaj je prvo: ali depresija sili človeka www.drustvo-nsos.si

20 UtripSrca

v to, da je nezdravo hrano, ali pa je posledica tega. Tudi to so strokovnjaki raziskovali in prišli do zaključka, da lahko z uvajanjem bolj zdrave hrane človek prepreči, da bi postal

človek poje, direktno vpliva na strukturo in delovanje možganov in tudi na razpoloženje. Možgani pa bodo delovali optimalno, če bodo dobili primerno hrano, ki jo lahko uporabijo. Če v telo

možganskega tkiva. Znanost v preteklosti teh povezav niti ni preverjala, še manj pa verjela vanje. Danes pa postaja vse bolj jasno, da je hrana lahko vir zdravja ali pa bolezni in to velja tudi za duševnost, čustva, razpoloženje.

VEČINA SEROTONINA SE TVORI V ČREVESJU

Serotonin je živčni prenašalec, vsem zelo dobro znan po tem, da nadzoruje spanje, apetit, razpoloženje in preprečuje občutenje bolečine. Kar 95 odstotkov serotonina se tvori v črevesju, kjer deluje na stotine milijonov živčnih celic-nevronov.

To pa pomeni, da delovanje teh celic ne vpliva le na presnovo in prebavo, pač pa tudi na čustva.

Na delovanje nevronov in tvorbo serotonina vpliva na milijone Japonska kuhinja zavzema svoje čisto posebno mesto, najprej zaradi originalnosti v pripravi jedi, posebnosti priprave morskih plodov in velike pazljivosti in truda, ki ga Japonci vložijo v kuhanje in prezentacijo jedi.

depresiven. Tak, bolj zdrav način prehrane je sredozemski. Bistvo pa je, da naj bi človek pojedel čim več živil rastlinskega izvora, obenem pa čim manj takih, ki vsebujejo belo moko in sladkor.

MOŽGANI DELAJO VES ČAS

Ugotovitve znanstvenikov sploh niso presenetljive. Človekovi možgani delajo ves čas, skrbijo tako za gibanje kot za razmišljanje in občutke, delujejo ves čas in brez prestanka. To pa pomeni, pravi strokovnjakinja za prehrano, dr. Eva Selhub, da ves čas potrebujejo ustrezno »gorivo«, ki ga telo dobiva s prehrano. Zato je pomembno, da je hrana kakovostna, da zadovolji potrebe možganov.

Poenostavljeno povedano: kar www.drustvo-nsos.si

(in s tem tudi v možgane) pride nezdrava, predelana hrana, je telo ne more uporabiti; še huje: odpadkov se težko znebi. Poleg vitaminov in mineralov torej potrebujemo antioksidante, ki so kot nekakšni čistilci v telesu in varujejo možgane pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa. Prehrana, ki je polna rafiniranih sladkorjev, škoduje možganom. Poslabša telesno uravnavanje inzulina, obenem pa spodbuja vnetje in povečuje oksidacijski stres. Vsi ti procesi pa povzročajo kronične bolezni in poslabšanje bolnikovega stanja, kar velja tudi za depresijo. Če možgani nimajo kakovostne hrane, škodljive snovi krožijo po njih in posledice se prej ko slej pokažejo s poškodbami

Koristi rednega uživanja probiotikov vključujejo koristne učinke na imunski sistem, izboljšuje se neoporečnost črevesne sluznice, zmanjša pogostost in trajanje črevesne okužbe, blagodejno vplivajo na alergijske reakcije in na prebavo.

tako imenovanih dobrih bakterij, ki so naseljene v prebavilih. Te bakterije so za zdravje izjemno pomembne. Varujejo sluznico v črevesju in zagotavljajo močno obrambo pred toksini in slabimi bakterijami, zmanjšujejo vnetne procese, izboljšajo absorpcijo hranil in aktivirajo nevrone, da potujejo od črevesja v možgane.

Utrip Srca 21

PROBIOTIKI TUDI ZA BOLJŠE RAZPOLOŽENJE

Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki jemljejo probiotike, se pravi prehranska dopolnila, ki vsebujejo dobre bakterije, manj težav s stresom, niso tako vznemirjeni in zaskrbljeni, izboljša se jim razpoloženje.

Druge raziskave, ki so, na primer, primerjale sredozemsko ali pa japonsko prehrano s tipično zahodnjaško (ki jo v dobršni meri uživajo tudi naši prebivalci), so pokazale, da so ljudje, ki jedo tradicionalno, veliko boljše volje, niso depresivni. Japonci pa za razliko od zahodnjakov pojedo tudi veliko fermentirane hrane, kar je dodatna korist za zdravje, saj deluje kot naravni probiotik.

Vsak človek sam najbolj čuti, kako določene vrste hrana vpliva nanj. Kdor pa bi želel svoje zdravje še izboljšati in dati možganom možnost, da delajo optimalno, naj se posveti svoji hrani. Spremembe je mogoče čutiti že, če teden ali dva s svojega jedilnika črtate vso predelano hrano, torej vse mesne ter izdelke iz bele moke, slaščice in podobno. Tudi spomladi se mnogo ljudi “pase” po travnikih. Regrat je namreč je idealen za razstrupljanje kakor tudi za boljše delovanje telesa v celoti skorajda ne bi mogli najti popolnejše hrane.

Poletje je tu - kaj predstavlja UV index?

Indeks UV je merilo za velikost učinka ultravijočnega sevanja na človeško kožo.

Običajno je to sevanje, ki prihaja s Sonca. Indeks UV se praviloma vedno podaja za določen kraj in čas. Skupaj s tipom kože predstavlja merilo za zaščito med izpostavljanjem ljudi Sončnim žarkom. Uporablja se v glavnem za napovedovanje moči sevanja za široko uporabo. Namen napovedovanja je boljša zaščita ljudi pred prevelikim izpostavljanjem sončnim žarkom, kar lahko povzroča različne poškodbe...

Razvrstitev stopenj UV indeksa najnižja stopnja – indeks 0, 1, 2 minimalna nevarnost s strani UV žarkov sončenje mogoče tudi več kot eno uro brez posledic priporočena uporaba sončnih očal ljudje z zelo občutljivo kožo (tip 1) in novorojenčki morajo biti pred sončnimi žarki vedno zaščiteni s sončnimi očali in z zaščitno kremo pozor v hribih (smučarji in planinci) in na morju (plavalci, jadralci) – zaščititi področja pod brado in nosom!

nizka stopnja – indeks 3 in 4 majhna nevarnost s strani UV žarkov priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala in zaščitna krema občutljivi ljudje naj nosijo tudi oblačila z dolgimi rokavi

srednja stopnja – indeks 5 in 6 znatna nevarnost s strani UV žarkov priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitna krema in oblačila z dolgimi rokavi občutljivi ljudje lahko dobijo opekline prej kot v 20 minutah potrebno je zaščititi zelo občutljiva področja, kot so nos, vrhovi ušes in ustnice

visoka stopnja – indeks 7, 8 in 9 velika nevarnost s strani UV žarkov zadrževanja na soncu je potrebno zmanjšati v času med 10. in 16. uro, obenem pa uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 10 minutah tudi v senci je potrebna zaščita priporočljiva je obleka iz gosto tkanega materiala, saj UV žarki lahko prodrejo skozi redko tkanino

zelo visoka in nevarna stopnja – indeks 10 in več zelo velika nevarnost s strani UV žarkov bivanje na neposrednem soncu med 10. in 16. uro je potrebno zmanjšati na minimum tudi sicer je priporočljivo na odprtem soncu bivati čim manj novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 5 minutah potrebno je uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi iz goste tkanine.

www.drustvo-nsos.si

22 UtripSrca

Adaptogene rastline

MOST PREKO STRESA Tekst: Milka Krapež

Mnogo ljudi redno uživa vitamine, minerale in druge snovi, ki pomagajo ohranjati zdravje.

Vsak zase najbolje ve, kaj potrebuje oziroma, zakaj mu je zdravnik priporočil nek prehranski dodatek. Novost pri nas pa so adaptogeni, snovi, ki pomagajo telesu, da ohrani ali znova pridobi ravnovesje.

G

re torej za ravnovesje vseh telesnih funkcij, od tistega na ravni hormonov do tistega, ki uravnava delovanje ščitnice, predvsem pa stresa, psihičnega ali fizičnega. To tudi ime samo pove: adaptogen je snov, ki pomaga telesu, da se prilagaja (v angleškem jeziku to adapt pomeni prilagoditi se). Tudi znanost v zadnjem času ugotavlja, da veliko bolezni www.drustvo-nsos.si

povzroča oziroma jih poslabša prav stres. Znano je tudi, kaj ga poslabšuje, od nespečnosti do slabe prehrane, pomanjkanja gibanja in slabih navad (alkohol, kajenje). Adaptogene rastline pomagajo, da se telo na stres prilagodi in s tem zagotavljajo, da naredi čim manj škode.

Da je rastlina adaptogen, mora ustrezati nekaterim zahtevam: mora

Utrip Srca 23

biti za telo popolnopma netoksična; ne sme biti specifična, kar pomeni, usmerjena le v eno stvar, pač pa mora sprožiti nespecifični odgovor telesa in povečati moč za obvladovanje vseh vrst stresa, kar vključuje fizične, kemične ali pa biološke stresorje. Adaptogen na človeški organizem vpliva tako, da normalizira fiziološke procese, ne glede na to, kakšne spremembe povzroča posamezni stresor. Drugače povedano, adaptogena rastlina mora biti varna, poskrbeti, da telo zmanjša sicer viharni odgovor na stres in podpreti splošno zdravje tako, da pomaga telesu doseči ravnovesje, znano kot homeostaza.

V času, ko informacije potujejo izjemno hitro, se je veliko ljudi vsaj na teoretični ravni srečalo z adaptogenimi rastlinami.

Mediji poročamo o njih, vendar največkrat o posamezni adaptogeni rastlini, kar je morda krivo, da jih začno ljudje uživati, ne da bi vedeli, katera od adaptogenih rastlin je zanje primerna.

Ker niso vse za vsakogar. Zato se lahko zgodi, da je odgovor telesa v nasprotju s pričakovanji, človeku ne da tistega, kar obljublja nek zapis. Potem pa sledi razočaranje in odpor. Pa še nekaj je pomembno: količina. Vedno je treba začeti z manjšimi odmerki, ki jih postopoma povečujete, dokler čutite blagodejni vpliv. Ko pa ta postane moteč, količino spet zmanjšajte do tiste, pri kateri se telo odzove optimalno. Dostikrat je treba odmerek kasneje zmanjšati. Skratka, spremljati je treba odziv telesa upoštevaje, kako hudemu stresu ste bili izpostavljeni.

POMAGAJO ČLOVEKU OBVLADATI STRES

Adaptogene rastline so se morale najprej same privaditi življenju v stresnih okoliščinah, s čimer so si pridobile posebno moč. Prav to moč in prilagodljivost dajejo človekovemu organizmu. Na primer, nekatere rastejo v zahtevnih klimatskih pogojih,

visoko v gorah, kar je za veliko rastlin zelo stresno. Toda adaptogene so se razmeram prilagodile in to prilagodljivost prenašajo na nas, da se lahko tudi mi spopademo s stresnimi razmerami oziroma, da smo nanje manj občutljivi. Herbalist David Hoffmann v svoji knjigi Herbal

medicina.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da adaptogeni niso univerzalno sredstvo, vse za vse. Vsak mora poiskati tistega, ki je zanj najbolj primeren, ker imamo ljudje tudi različne težave, ki nam povzročajo stres. Na primer, rodiola oziroma rožni koren deluje stimulativno, spodbuja budnost,

David Hoffmann

Handbook adaptogene opisuje takole: » Človekovemu telesu omogočijo, da se izogne točki, po kateri bi sledil samo še kolaps ali izjemno hud stres; to storijo tako, da dajo telesu sposobnost prilagoditve za izjmeno hude okoliščione. Bistvo njihovega delovanja je, da pomagajo človeku pri spopadu s stresom«. Biološka razlaga pa je, da so adaptogeni povezani z uravnavenjem homeostaze s pomočjo številnih mehanizmov, ki so spet povezani z osjo hipotalamus-češerikanadledvični žlezi in nadzorom bistvenih mediatorjev za odgovor na stres.

David Winston, herbalist, entobotanik in soavtor knjige Adaptogeni: zelišča za moč, vzdržljivost in lajšanje stresa, je adaptogene opisal kot most, ki nam omogoča prehod skozi stresne situacije, ne da bi bilo prizadeto naše zdravje.

Adaptogeni, čeprav jih zahodna civilizacija šele spoznava, so ljudstva uporabljala že tisočletja v starodavnih zdravilnih praksah kot sta indijska ajurveda in tradicionalna kitajska

David Winston

zaradi tega pa lahko poslabša težave kot so nespečnost in vznemirjenost.

Sveta bazilika pa je posebej učinkovita pri ljudeh s povišanim sladkorjem v krvi, kar je dobrodošlo za diabetike in ljudi z metabolnim sindromom. Strokovnjaki pravijo, da je pomembno povezati značilnosti rastline z značilnostmi ljudi.

NAJBOLJ ZNANE ADAPTOGENE RASTLINE

Rodiola oziroma rožni koren ima različne učinke od izboljšanja delovanja imunskega sistema (podpora tega sistema, če je oslabljen), uravnavanje krvnega sladkorja, izboljšanje plodnosti.

Spodbuja budnost, osredotočenost, zmanjšuje utrujenost in depresijo. Herbalist Winston jo priporoča ljudem, ki se počutijo izžete in utrujene zaradi stresnega www.drustvo-nsos.si

24 UtripSrca

načina življenja ali pa napornega fizičnega dela. Uporablja se lahko tudi za bolnike z rakom, fibromialgijo, sindromom kronične utrujenosti, diabetike (diabetes tipa 2) in srčne bolnike. Lahko pa, kot rečeno, pri občutljivih ljudeh povzroči ali poslabša nespečnost. Deluje izsuševalno, zato lahko povzroči suha usta in zaprtje.

Odmerek: v obliki tinkture 40 do 60 kapljic do trikrat dnevno; količina učinkovin v kapsulah je različna, zato je treba upoštevati priložena navodila.

ELEUTERO

Je iz iste družine, čeprav oddaljen sorodnik ginsenga, eleutero sprošča arterije, okrepi delovanje imunskega sistema ter poveča vzdržljivost in zmogljivost. Ta adaptogen je idealen za ljudi v 20. in zgodnjih 30. letih. Winston priporoča eleutero ljudem, ki so zaradi stresa izčrpani, ki dolgo delajo in zaradi tega premalo spijo. Uporabijo naj ga v času, ko so kar naprej v stresu (zaključni izpiti, priprava zahtevnega projekta in podobno). Eleutero je izjemno varen in zelo redko preveč stimulirajoč. Priporočen odmerek je 60 do 100 kapljic do štirikrat dnevno ( če je v obliki tinkture), če pa je v drugačnih oblikah, je treba upoštevati priložena navodila.

GINSENG (PANAX)

Imenujejo ga tudi ameriški in se od azijskega razlikuje po tem, da ni tako močan, ne deluje tako zelo stimulativno. Popravlja neravnovesje v delovanju žlez z notranjim izločanjem vključno z nadledvičnimi žlezami. www.drustvo-nsos.si

Njegova posebnost je vpliv na izboljšanje delovanja trebušne slinavke.

Zato je posebej priporočljiv za ljudi z metabolnim sindromom in bolnike z diabetesom tipa 2. Na splošno je idealen za ljudi v 40. in 50. letih, ki so še vedno zdravi, a bi radi uporabili hranilno rastlino, ki bo povečala njihovo moč in vitalnost, ne da bi delovala preveč stimulativno. Ameriški ginseng je koristen tudi za bolnike z astmo in za zmanjšavanje oziroma preprečevanje vnetnega procesa. Odmerjanje: v obliki tinkture 60 do 100 kapljic do trikrat dnevno. V obliki kapsul: dve kapsuli po 500 miligramov dnevno.

BELI AZIJSKI GINSENG

Zanj pravijo, da je eden najmočnejših stimulansov med adaptogeni.

Sposoben je uravnovestiti tekočine v telesu, da so tam, kjer jih organizem potrebuje in da jih ni tam, kjer je bolje, da niso. Posebej je primeren za ljudi, ki imajo veliko suhosti v telesu, na

primer pogosto suha usta, suh kašelj, suho astmo, suhe oči. Na splošno velja, da je najbolj primeren za ljudi v 50. in 60. letih, vendar to ni omejitev, lahko ga uživajo tako maljši kot starejši. Dobro bo deloval na ljudi, ki so sicer vitalni in imajo dovolj energije.

Primeren je tudi za popotnike, ki se po prihodu domov (ali v nek tuji kraj) spopadajo s težavami zaradi časovne razlike. Spodbuja delovanje imunskega sistema. Odmerjanje: v obliki tinkture 20 do 40 kapljic največ trikrat na dan; kapsule: dve 400 do 500 miligramske dnevno.

RDEČI AZIJSKI GINSENG

Pravzaprav je to isti kot prejšnji, le da nastane, ko belega izpostavijo sopari; tak tudi deluje bolj stimulativno.

Primeren je za ljudi, ki jim primanjkuje vitalnosti.

Uravnava delovanje imunskega sistema; močno ga spodbuja pri ljudeh, ki se borijo z rakom, zavirajo pa ga pri ljudeh, ki jim imunski sistem pobezlja, kar se dogaja pri avtoimunih boleznih in alergijah. Vendar pa lahko poslabša zaskrbljenost in nespečnost. Torej za ljudi s tema težavama ni primeren.

Odmerjanje: v obliki tinkture 20 do 40 kapljic do trikrat dnevno; kapsule: dve od 400 do 500 miligramske dvakrat do največ trikrat na dan.

SVETA BAZILIKA - TULSI

Je med najblažjimi adaptogeni glede na stimulativni učinek, vendar pa ima zato velik doseg. Raziskave so pokazale, da koristi zdravju s svojim antioksidacijskim protivnetnim delovanjem. Poleg tega izboljša

Utrip Srca 25

kapsula dvakrat na dan.

Pri nas je naštete adaptogene mogoče dobiti tudi v prahu. V tej obliki naj bi jih jemali po polovico zravnane čajne žličke dvakrat do trikrat na dan.

premalo, naj se ji ženske v tem času raje izogibajo. ŠISANDRA

MACA

spomin in sposobnost koncentracije.

Izboljša pa tudi prebavo in odpravlja napihnjenost in pline iz črevesja.

Sveta bazilika spodbudi organizmu lastne sposobnosti za nadzor krvnega sladkorja, zato je odlična za sladkorne bolnike (sladkorna bolezen tipa 2) in za tiste, ki so v preddiabetični fazi, na meji. Odmerjanje: 40 do 60 kapljic, če je v obliki tinkture, do trikrat na dan.

Vsebnost v kapsulah je od izdelka do izdelka različna, zato je treba upoštevati priložena navodila.

AŠVAGANDA

Je adaptogen, ki pomirja, zato je posebej priporočljiva ljudem, ki trpijo zaradi vznemirjenosti, nespečnosti in živčne napetosti. Lahko olajša mišične krče, zato je primerna za bolnike s fibromialgijo. Rastlina tudi stimulira ščitnico, zato je priporočljiva za vse, ki jim ščitnica preslabo deluje.

Odmerjanje: 30 do 40 kapljic tinkture, v kapsulah (običajno so 400 do 500 miligramske) pa je odmerek ena

Sodi med križnice, izvira pa z območja Andov v Peruju. Na prvi pogled je podobna manjši rumeni kolerabi.

Znana je kot vir zdravih hranil iz skupine adaptogenov. Človeku zagotavlja več energije, izboljša razpoloženje in spomin, izboljša zdravje reproduktivnih organov pri ženskah, uravnava raven estrogenov in izboljša plodnost pri moških. Deluje kot naraven antioksidant s tem, da zagotavlja več glutationa in super kisika dismutaze (encima) v človekovem telesu.

Odmerjanje: priporočljiva količina je ena jušna žlica mace na dan, kar lahko postopoma povečate do tri žlice dnevno. Večina ljudi zaužije od enega do 20 gramov mace dnevno.

Za večino ljudi je maca varno hranilo in ga lahko jemljejo brez skrbi zaradi možnih stranskih učinkov. Je pa nekaj skupin ljudi, ki morajo biti pri uživanju mace previdni. To velja za tiste, ki imajo težave z delovanjem ščitnice; maco morajo uživati v zmernih količinah in to ne surove. Vzrok za to so snovi (goitrogeni), ki lahko vplivajo na delovanje ščitnice. Tudi ljudje z visokim krvnim tlakom morajo biti previdni. Najbolje je, da mace ne uživajo. Ker je raziskav, kako maca vpliva na nosečnice in doječe matere,

Zagotavlja več energije, boljšo prebavo, in lepšo kožo tudi pri starejših ljudeh. Nekateri jo uvrščajo med tako imenovane medicinske jagode; najbolj znana je po tem, da spodbuja delovanje jeter in preprečuje izčrpanost nadledvičnih žlez, izboljša libido, zaznavno funkcijo, zmanjša vnetje in škodljive posledice stresa ne glede na to, ali gre za fizičnega ali psihičnega.

Testirali so jo na hormone, ki jih telo sprošča zaradi stresa (kortizol, testosteron, pa tudi prostaglandine, ogljikove okside, levkotriene). Pokazalo se je, da po sedmih dneh uživanja šisandre, vse te snovi ostajajo na umirjeni, normalni ravni. Zaradi tega jo uvrščajo med adaptogene. Odmerjanje: če je v tinkturi, zadostuje 20 do 30 kapljic dnevno. Kapsule vsebujejo različne količine šisandre, zato je treba upoštevati priložena navodila. Če pa je šisandra v prahu, je priporočljiv dnevni odmerek do tri grame.

Naštete so najbolj znane adaptogene rastline. V naravi jih je še veliko več.

Verjetno za mnoge človeštvo sploh še ne ve. Znano pa je, da so med adaptogeni tudi mnoge zdravilne gobe (na primer Ganoderma lucidum, svetlikava pološčenka). www.drustvo-nsos.si

26 UtripSrca

UTRINKI IZ INTERVJUJA NOVINARJA BORISA ŠULIGOJA

FRANC SEVER FRANTA MEDNARODNI CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI SRCA IN ŽILJA MC MEDICOR SLOVENIJA

Franc Sever Franta med sejo nadzornega sveta MC MEDICOR Slovenija

Franc Sever Franta med sejo nadzornega sveta MC MEDICOR Slovenija Medicorju želim to, kar sebi: dolgo življenje, napredek, da še veliko Slovencev ozdravi in da bo naš narod zdrav!«

F

ranc Sever Franta je eden od ustanoviteljev Društva na srcu operiranih Slovenije in Klinike Medicor, vsestransko zanimiv mož, vizionar, predvsem pa človek, z veliko začetnico, pilot, ekonomist in intelektualec. Življenje je posvetil domovini kot partizanski komandant v drugi svetovni vojni in kasneje kot uspešni direktor www.drustvo-nsos.si

ustanov kot so Adria Airways in Letališče Brnik.

Vedno je stopal na stran šibkejših.

Veliko ljudem je rešil življenje, drugi so reševali njegovo. Čudežno je preživel številne bitke v partizanskih bojih. Še v najtežjih trenutkih je zaupal, da se bo našla rešitev. Tega je vajen in se zato kljub letom drži optimizma. Ta ga je

vedno pripeljal na pravo pot. Tudi, ko se je odločil pomagati svoji nečakinji Metki Zorc. Bil ji je v veliko oporo, ko so postavljali temelje in odpirali kardiološki in kardiokirurški center v Izoli.

Fascinira ga napredek medicine Po uspešni srčni operaciji pri prof. dr. Ninoslavu Radovanoviču je z

Utrip Srca 27

»Kar zvedeli smo, da si zdrav in živ, vsa hiša je na novo zaživela, še češnja je na vrtu lepše zacvetela…

(Veselje doma po uspešni operaciji) vsem entuziazmom leta 1987 pomagal pri ustanavljanju Društva na srcu operiranih.

Sam se teh dni spominja takole: »V začetku 80-tih je zdravstvo eksplodiralo z novimi odkritji in metodami zdravljenja, predvsem na področju kardiologije in srčne kirurgije. Začeli se je reševanje življenj z operacijami srca, z aorto-koronarnimi obvodi neverjetne tehnike prof. dr. Reneja Favalora, nove operacije srčnih zaklopk in vstavljanje žilnih opornic.

Stare bolnišnice v deželah sistema, ki je obvladoval bivšo skupno državo so zadržale star sistem zdravljenja.

Posamezni strokovnjaki so se skušali na vsak način lototi novih metod. Tako sta v Evropi postala pionirja razvoja prof. dr. Charles Hahn in njegov mladi asistent dr. Ninoslav Radovanovič, rojen v Jugoslaviji, izšolan v tujini a v srcu

Franc Sever Franta med bolniki in osebjem MC MEDICOR Slovenija ob 95. rojstnem dnevu

velik domoljub.

Tako so v tistem času začeli odhajati po zdravje v Švico jugoslovanski bolniki. Tudi Slovenski.

Liste čakajočih so se daljšale, pogosto je bilo operativno zdravljenje v Švici zaradi velikih stroškov za mnoge naše državljane nedosegljivo.

Tako je nastala ideja razviti poseben center za kardiologijo in srčno kirurgijo v takratni Jugoslaviji.

Radovanović je razmišljal, kako bi odprl kardiokirurško kliniko v Srbiji, Metka Zorc pa v Sloveniji. Imel sem težave z njo, saj večkrat nisva soglašala o posameznih rečeh .

Imela je svojo vizijo zdravstva in neverjetno upornost v ukrepanju. Na vsak način je hotela doseči vse, kar si je

zadala.

Ninoslav Radovanović je odprl oddelek v Vojni bolnici in kasneje v Sremski Kamenici. Metka je že pred tem sodelovala z njim, zdravila je bolnike, ki so bili operirani v Švici in kasneje v Sremski Kamenici. Kakih 1200 srčnih bolnikov je iz Slovenije potovalo dol in samo 1,8 odstotka je bilo smrtnih primerov.

V ambulanti Medicor s sestro Branko

Potem smo iskali po Sloveniji. Posodili so nam helikopter in iskali smo primeren prostor za kliniko na Seči, v Ankaranu, na Bledu... Povsod je bilo skoraj nemogoče, predvsem zaradi zadrtih nasprotnikov, ki so se bali konkurence.

V tej težki igri in ob pritiskih z vseh strani, smo že leta 1985 ocenili, da sama doktorica Zorc in kirurg dr. Radovanović ne moreta nič narediti. Da moramo ustanoviti odbor, ki bo politično in družbeno podpiral projekt za bolnike. Prva leta smo precej časa »pacali«. Leta 1985 smo začeli pisati pravilnik in ga šele leta 1987 sprejeli. Tega leta smo tudi ustanovili Društvo srcu operiranih Slovenije na občnem zboru v Ljubljani. Bilo je veliko spletk in zakulisnih igric, veliko dvomov. V tistem času je Metka odšla na študij v ZDA, Švico in Argentino. Ko je prihajala domov je norela zaradi groze kako je nemogoče uspešno zdraviti srčne bolnike v Sloveniji in Jugoslaviji. Ljudje so umirali na čakalnih listah, mnogo operacij v domačih centrih je bilo neuspešnih predvsem zaradi neuspešne tehnologije in slabega znanja.

Potem se je izkazalo, da je na koncu v veliko stvareh Metka imela prav.

Prvi predsednik društva je bil v tistih časih dr. Marko Prepeluh, ugledni odvetnik in politik, sorodnik lastnikov Šumija v Ljubljani. Bil je neuspešno operiran v UKC Ljubljana in kasneje umirajoč prepeljan v Švico na drugo operacijo, ki mu je rešila življenje, pa ne samo življenje, operativno zdravljenje ga je vrnilo med ljudi, ponovno je začel z advokaturo in se z veliko vnemo lotil organizacije Društva na srcu operiranih. Želel je pomagati tudi drugim bolnikom, predvsem pa www.drustvo-nsos.si

28 UtripSrca

pomagati uresničiti idejo svoje rešiteljice Metke, da tudi Slovenci dobimo nov, sodoben kardiokirurški center.

Tudi sam sem bil drugič operiran leta 1999. Sedel sem v sanatoriju v Švici, pa mi je Radovanović takole svetoval: 'Najdi si dobrega prijatelja, pojdita v kavarno, lepo jejta, ne preveč. Popijta deci ali dva, se za roke primita. Če vidita, da hiša gori, pustita, naj gori. To je recept za tvojo bolezen.' Ne se sekirat. Ne sme biti stresa.

V centru se človek počuti res mirnega, zaupa, da se lahko zdravi, vidi, da skrbijo zanj. To je velik dosežek.

Metka in vsi, ki smo delali ob taki nevoščljivosti, si lahko čestitamo, da je to uspelo in da je lahko uresničila načrt. Še posebej sem vesel zdaj, ko mi je rekla, da bo dokončala še postoperativni rehabilitacijski center v Piranu.

Franc Sever je zadovoljen predvsem zaradi odprave čakalnih vrst v preteklih letih, kar je posebna zahvala Medicorju.

Ne razume pa dejstva, da aktualno Ministrstvo dopušča ponovno nastajanje čakalnih dob in da Medicorju ne dodeli ene same samcate sobice dodatno na sosednjem oddelku.

To bi rešilo naše čakalne dobe, saj bi lahko operirali več.

Tu sem že kar nekaj časa in vidim, da je sosednja soba s petimi posteljami vedno prazna.

Kar nekaj bolnikov prihaja na zdravljenje iz tujine. Na ta način center tudi ostaja funkcionalen, saj še vedno dobivajo mnogo manjše plačilo, kot za iste storitve UKC Maribor in UKC LJubljana, kar je nedopustno.

V centru pogosto gostujejo tudi veliki tuji strokovnjaki, ker je

in z nečakinjo Metko

Ko je število bolnikov iz Slovenije operiranih v Švici in Kamenici doseglo enormno številko, je prišel čas, da tudi v Sloveniji uresničimo kardiokirurški center. Odbor je pritisnil, operiranci so dvignili glas. Tako so razmere nekoliko popustile in stvar je začela dihati. Če bi povedal, kaj vse so nam počeli, kako so rovarili in nam nagajali! Ko so praznovali obletnico v amfiteatru medicinske fakultete, je bil tam tudi prof. dr. Ninoslav Radovanović. In je prišel k njemu profesor Miro Košak in mu spoštljivo dal roko rekoč: Čestitam. To se mi je zdelo pošteno.

Ko se je začelo urejati center v Izoli, pa je bilo huje kot v džungli. Res sem soustanovitelj Medicorja, prispeval sem kar nekaj denarja in vesel sem tega, saj se vedno lahko zatečem tja in vedno mi pomagajo tako kot vsem znanim in neznanim, bogatim in revnim, brez razlik.

In zakaj je Medicor še danes mnogim trn v peti? »Samo zaradi zavisti. Konkurenca z novo tehniko je bila neverjetno močna. Javnost se je čudila neprimerno manjšemu številu umrlih. Tudi tokrat sem bil optimist. Ta pozitivna naravnanost me je v življenju skozi gor držala.

Medicor žanje uspehe, tako strokovno, človeško in organizacijsko, vsi so posvečeni bolniku, in mu nudijo najboljše zdravljenje s posebno človeško toplino. www.drustvo-nsos.si

Nečakinja Metka, nečak Maj in Franci Sever na izletu, januar 2018.

vodstvo centra odprto do tujih specialistov, kar je izjemnega pomena pri prenosu medicinskega znanja. »Metka Zorc ima veliko povezav, zato je Medicor tudi veliko križišče in center tujega znanja, kjer se hitro pretakajo informacije.

Te so izjemno pomembne za uspešno medicinsko delo.« Medicor je po svoje tudi žrtev slovenske razdeljenosti.

Franto razkol med Slovenci še posebej boli, saj vse to zavira napredek v družbi, medicinski stroki in onemogoča, da bi Slovenija postala prava Švica.

STRESNI POKLICI UNIČUJEJO SRCE

Utrip Srca 29

Kar precej je ljudi, ki pravijo, da najbolje delajo, ko so pod pritiskom.

Največkrat gre za časovni pritisk, a tudi za zahtevnost, morda celo nevarnost.

Delo je že morda zelo dobro opravljeno, vendar pa pusti posledice na zdravju. Že nekaj let je znano, da lahko stresno delo poveča nevarnost za razvoj srčno žilnih bolezni, posebej pa povišan krvni tlak in nevarne bolezni srca. Ena od raziskav je pokazala, da je stresno delo povezano z večjo nevarnostjo za kap, kar posebej velja za ženske.

Nadaljevanje na strani 26 > www.drustvo-nsos.si

30 UtripSrca

K

itajci so pregledali in analizirali podatke iz šestih raziskav, v katerih je sodelovalo 138.782 ljudi. Ocenjevali so povezavo med stresnim delom in nevarnostjo za kap. Ocena je temeljila na dveh dimenzijah dela: psihološko zahtevnostjo in nadzorom nad delom.

Psihološka zahtevnost pomeni časovni pritisk, psihično obremenjenost in odgovornost. Nadzor nad delom pa pomeni, koliko nadzora ima nek delavec nad odločitvami v zvezi s svojo nalogo. Ugotovili so, da so močno obremenjeni uslužbenci, ki imajo hkrati malo nadzora nad odločitvami v zvezi z njihovim delom, v za 22 odstotkov večji nevarnosti za kap kot tisti, ki so manj obremenjeni in imajo večji nadzor nad odločitvami. V prvi skupini so natakarji, medicinske sestre in negovalke, v drugi pa arhitekti in znanstveniki. Gre le za primere poklicev, saj je v obeh skupinah še precej drugih. Rezultati so pokazali tudi, da stresno delo povzroča ishemično možgansko kap, kar pomeni, da jo povzroča krvni strdek. Ženske so v večji nevarnosti kot moški.

Stres lahko povzroči vnetni proces Strokovnjaki pravijo, da je povsem možno, da stres povzroča vnetni proces v telesu, kar pa poleg možganske kapi lahko sproži tudi srčni infarkt. Žal je za mnoge ljudi stres pri delu neizogiben.

Vsak pa si lahko pomaga sam, da ga omeji, da je škoda čim manjša.

Najbolj pomembno je imeti zdrave prehranjevalne navade in redno telesno aktivnost. Ljudje s stresnimi službami bi se morali zavedati svojega krvnega tlaka (ga opazovati v mislih), jesti čim bolj zdravo hrano in redno telovaditi.

Na začetku letošnjega junija so raziskovalci s švedske univerze na evropskem kardiološkemn kongresu predstavili raziskavo o tem, kako stresne službe vplivajo na srce. Rezultate bodo objavili tudi v strokovni reviji Evropskega združenja za kardiuologijo (European Society of Carduology). Tudi Švedi so www.drustvo-nsos.si

Med za srce škodljivimi poklici so tudi reševalci, gasilci, vozniki avtobusov, novinarji, uslužbenci, ki delajo v izmenah (zdravniki, kirurgi in drugi zdravstveni delavci), natakarji...

upoštevali podobna merila kot Kitajci: koliko dela ljudje opravijo pod pritiskom in kakšna je raven odločanja v zvezi z njihovim delom. Dr.Eleonor Fransson, avtorica raziskave pravi, da je nekaj služb oziroma delovnih mest izrazito stresnih z zelo malo možnosti za odločanje v zvezi z delom. To je, na primer, delo za tekočim trakom (kjer običajno delodajalci postavljajo norme), voznik avtobusa, tajnice, medicinske sestre in negovalke. To delo nekdo seveda mora opraviti, vendar pa bi delodajalci morali poskrbeti, da je stres čim manjši.

Drugače povedano, opravljali naj bi ga tisti, ki delo obvladajo in so zaradi tega pod manjšim pritiskom. Delavci morajo imeti dovolj odmora med službo, delodajalci pa naj bi jih poslušali, če imajo v zvezi z delom kakšne predloge, ideje, kako bi delo olajšali.

STRES POVZROČA ATRIJSKO FIBRILACIJO

Stalni stres vodi v atrijsko fibrilacijo, najbolj pogosto motnjo srčnega ritma, ki ima zelo tipične znake: srce podivja (nekaj trenutkov bije hitreje in močneje, čemur pravimo palpitacije), človek se počuti oslabelega, utrujenega,

omotičnega, ima kratko sapo, težje diha. Atrijska fibrilacija povzroči 20 do 30 odstotkov vseh kapi in precej poveča nevarnost za prezgodnjo smrt. Po oceni naj bi bilo do leta 2030 na svetu med 14 in 17 milijonov ljudi, ki bodo imeli atrijsko fibrilacijo. To pa je bolezen, ki ima zelo resne posledice in je ne gre jemati zlahka. Zato se strokovnjaki s področja kardiologije trudijo, da bi našli načine, kako jo preprečiti.

JAHAČI ZA MIZO

Med poklici, ki najbolj škodijo zdravju srca, so »jahači za mizo«, se pravi ljudje, ki pri svojem delu presedijo dolge ure. Število teh poklicev se povečuje, saj mora marsikdo ure in ure preživeti pred računalnikom, kar poveča nevarnost, da se razvijejo bolezni srca, pravi dr.Martha Grogan, kardiologinja na kliniki Mayo v ZDA. Ni še jasno, zakaj, vendar lahko dolgotrajno sedenje povzroči zmanjšanje občutljivosti na inzulin in encime, ki običajno razgrajujejo maščobe.

Med za srce škodljivimi poklici so tudi reševalci, gasilci, vozniki avtobusov, novinarji, uslužbenci, ki delajo v izmenah (zdravniki, kirurgi in drugi zdravstveni delavci), natakarji, ki delajo za šankom

Utrip Srca 31

(strežejo v glavnem pijače, koktajle in podobno). Zanje so se razmere nekoliko izboljšale s prepovedjo kajenja v takih lokalih. Nevarni poklic imajo delavci na mostovih in v predorih (vdihujejo veliko plinov, predvsem ogljikovega monoksida).

Raziskovalci na univerzi Harvard pa so objavili, da je povezava med stresno službo pri ženskah in srčno žilnimi boleznimi zelo močna. Raziskava se imenuje Women's Health Study (Zdravje žensk) in je zajela več kot 17.000 zaposlenih. Ugotovili pa so, da so tiste z napornimi in bolj stresnimi službami v za 40 odstotkov večji nevarnosti za srčne bolezni (kar vključuje infarkt oziroma potrebo za operacijo z obvodom). Ženske, ki se bojijo, da bi izgubile službo, imajo pogosto povišan krvni tlak in maščobe v krvi. Mnoge med njimi imajo tudi preveliko telesno težo.

ZNAKI, DA STE PRI DELU V STRESU Vaše srce divja, dlani se vam poptijo, krvni tlak se vam močno poveča.

Počutite se utrujene in »zmačkane«, kot po »prekrokani« noči. Na prijatelje in družinske člane renčite kot razdražen pes. Težko zaspite, težko se koncentrirate. Prehladi in viroze vseh vrst se vam kar naprej ponavljajo, trajajo pa dlje kot običajno. »Samozdravljenje« vključuje posodico sladoleda ali pa dodaten kozarec vina, kar si namreč zaželite in kar ni priporočljivo. To je lahko le občasno in traja le nekaj dni. Drugače je, če ste v stresu kar naprej. Telo sprošča stresne hormone kot sta adrenalin in kortizol, da bi vam pomagala opraviti nalogo.

V primeru, da se to dogaja dan za dnem dlje časa, je telo preplavljeno s temi hormoni in jih začne spreminjati v holesterol, to pa je nevarnost za bolezni srca. Če vam služba povzroča

tak hud stres, bo najbolje, če razmislite o drugih možnostih ali pa se naučite, kako stres čim bolj obvladati.

OCENA NEVARNOSTI S KRVNIM TESTOM Napoved je možna s preprosto krvno preiskavo, imanovano PLAC test. V okviru te preiskave se izmeri količina encima, imenovanega Lp-PLA 2, ki se tvori, kadar so arterije vnete in lahko maščobne obloge (plak) počijo. Ko nastane razpoka, se nad njo naredi krvni strdek, ki lahko arterijo zamaši, kar povzroči večino srčnih infarktov in nekatere vrste možganskih kapi. Človek sam ne more zaznati vnetja v arterijah, ta krvni test pa ga zazna.

Več ko imate encima Lp-PLA2, večja je nevarnost za infarkt ali kap. Na spletnih straneh Cleveland Clinic, ene najbolj znanih klinik za preprečevanje in zdravljenje bolezni ožilja in srca, je zapisano, da te teste delajo rutinsko. To posebej velja za bolnike, ki so v srednje veliki nevarnosti za kap oziroma infarkt, pa jim še niso predpisali bolj agresivnih terapij za zmanjševanje tveganja. Če imajo bolniki povišano raven tega encima v krvi, okrepijo preventivne ukrepe. Dr. Stanley Hazen, vodja oddelka za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo na Cleveland Clinic pravi, da je še vedno visok krvni tlak največja nevarnost za kap, vendar zgolj merjenje krvnega tlaka ne zadostuje za prepoznavo, kdo je v večji nevarnosti.

Pa tudi to ni dovolj, saj je pomembno tudi merjenje količine maščob v krvi, pa tudi sladkorja (ocenjevanje za sladkorno bolezen) in drugih običajnih pokazateljev za nevarnost bolezni srca in ožilja. Dr.Hazen pravi, da če vedo, kateri bolnik je v večji nevarnosti, da doživi kap ali infarkt, so korak bliže temu, da to preprečijo.

Pri nas, kakor smo izvedeli, takega

testa rutinsko ne delajo.

KAKO SI POMAGATI, ČE STE POD PRITISKOM Dihajte globoko, da možgani dobijo čim več kisika. Med delom večkrat vstanite in se sprehodite. Svoje delovno mesto poživite z rastlinami in svetlimi barvami, če je to seveda možno. Osredotočajte se na eno stvar v trenutku. Priznajte si uspešnost, ko nalogo opravite.

Dr.Redford Williams, vodja oddelka behavioralne medicine na znani ameriški univerzi Duke, svetuje, da si najprej zastavite nekaj vprašanj: ali vam težave s stresom povzročajo probleme pri opravljanju nalog v službi? Se težko osredotočate? Se tudi vaši sodelavci počutijo enako? Ali stres vpliva na vaše družinsko življenje?

Se zadirate na družinske člane? Se izogibate prijateljem ali pa se prepirate zaradi malenkosti? Ali vse to vpliva tudi na vaše telesno zdravje? Se počutite utrujene? Vam prijatelji in družinski člani govorijo, da niste več tisti pravi?

Dr. Williams pravi, da je največ od vas odvisno, kako boste rešili ta problem.

Včasih sta zaskrbljenost in jeza posledici tega, da nosite v sebi nerešen problem. Nikar se ne zadržujte, spregovorite o njem, povejte to tistemu, ki ga najbolj zadeva. Največkrat je to vaš predpostavljeni. Poskušajte se čim bolj mirno pogovoriti z njim. Kadar so zaposleni sposobni take mirne komunikacije, lahko težave hitro rešijo.

To se potem pozna: zaskrbljenost se zmanjša, tudi depresivnost, zniža se krvni tlak. Dr.Williams svetuje tudi, da se v času, ko ste prosti, pozabavate.

Počnite tisto, kar vas veseli, pojdite na sprehod v naravo, lovit ribe, ukvarjajte se s športom, ki ga imate radi. Skratka, delajte tisto, kar vas veseli in sprošča.

To je daleč najboljše zdravilo zoper stras in njegove posledice. www.drustvo-nsos.si

32 UtripSrca

Že od nekdaj je bilo srce simbol naših čustev. Lahko je zlomljeno zaradi neuslišane ljubezni, lahko je tudi odpovedalo zaradi nje. Tako kot se je zgodilo Meti iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni, ko jo je doktor Janez zaprosil za roko. Samo še dahnila je mož in žena za vse življenje, potem pa se je zgrudila nesrečnemu izbrancu v roke. Umrla je od sreče, so menda govorili ljudje.

SRCE JE ZIBELKA ČUSTEV KAKO SE ČLOVEK ODZIVA NA STRES

V

se to je tragična romantika, vendar pa je vseeno dokazano dejstvo, da so naša čustva precej povezana s srcem.

Znanost namreč dokazuje povezanost med stresom, depresijo in srčno boleznijo. Raziskave kažejo, da kar nekaj psiholoških stanj kot so žalovanje, depresija, izguba službe močno prispevajop k srčnim infarktom in odpovedi srca. Stres lahko povzroči povišan krvni tlak, kar srcu precej škoduje. Poleg tega pa je stres tisti, ki človeka zavede v škodljivo obnašanje kot so kajenje, prenajedanje, pitje preveč alkohola in telesna nedejavnost. Vse to je treba imeti temeljito pod nadzorom, če naj bi preprečevali tako nastanek srčnih bolezni kot tudi njihove najhujše posledice.

STRES IN SRCE

Čustveni stres povzroči verigo negativnih reakcij v telesu. Če ste jezni, vznemirjeni, napeti, razdraženi, prestrašeni ali pa depresivni, je naravni odziv vašega telesa sproščanje stresnih hormonov. To sta predvsem kortizol in adrenalin. Vaše telo pripravita na to, da se spopade s stresom. Povzročita, da začne srce hitrje utripati, krvne žile se zožijo, da pošljejo kri v center telesa. Ti hormoni tudi povišajo krvni tlak. Ta odziv, ki mu rečemo beži ali pa se bori, izvira iz pradavnine, ko je človek potreboval hitro sproščanje veliko adrenalina, da se je lahko spopadel z napadalci. Ko stres mine, bi se morala krvni tlak in hitrost utripa srca vrniti v normalo. Če pa ste v stalnem stresu, vaše telo nima možnosti, da si opomore. To pa lahko povzroči poškodbe žilnih sten. Čeprav ni jasno, da lahko stres sam po sebi povzroči povišanje krvnega tlaka ali srčno bolezen, vseeno predstavlja indirektno nevarnost in ima tudi negativni učinek na splošno počutje. www.drustvo-nsos.si

To lahko stori na dva načina: eden je zdrav, drugi pa ne. Žal si mnogi »pomagajo« s kajenjem cigaret (elektronske cigarete niso čisto nič manj škodljive od običajnih), pitjem večjih količin alkohola ali pa s prenajedanjem. Vse to lahko spet spodbudi nastanek srčnih bolezni. Z zdravim načinom obvladovanja posledic stresa in stresa samega lahko to preprečite. Strokovnjaki priporočajo: telovadbo, seveda. Kadar ste vznemirjeni in napeti, je pač telovadba najboljši način, da se tega znebite. S tem boste pokurili odvečno energijo in odpravili stres. Izredno koristen je sprehod, hitra hoja. Tako ali tako vam zdravniki priporočajo redno telovadbo štiri do pet dni v tednu, od pol ure do 40 minut na dan, s čimer boste tudi izboljšali zdravje srca.

Drugi nasvet je globoko in zavestno dihanje. Poskusite se osredotočiti na zrak, ki ga vdihnete v pljuča, malo zadržite in potem počasi izdihujte, nekoliko dlje, kot ste vdihovali. Odlična je tudi joga, da o meditaciji sploh ne govorimo. Vse to vas bo pomirilo in odpravilo stres, kar še posebej velja, če boste to redno počeli.

Vzemite si nekaj trenutkov odmora. Ko začutite vznemirjenost ali druga zgoraj našteta občutja, se umaknite iz okolja, v katerem ste, preživite nekaj minut sami s sabo, preberite kakšno pozitivno zgodbo, poslušajte glasbo, ki dokazano pomirja. Navadite se izražati hvaležnost za vse. Za družino, prijatelje, za dober dan, za delo, ki ga opravljate, za naravo, ki vas obkroža. Hvaležnost daje duševni mir. Zelo dobro je tudi, če se v stresnem trenutku srečate s prijatelji. Koristna navada je, da to redno počnete, enkrat na teden. Angleži, na primer, se srečujejo v svojih točilnicah (pubih) vsak petek, ko končajo delo. No, ja, to se navadno razvije v popivanje. Privoščite si toplo limonado, alkoholu pa se raje izogibajte, ker stres samo povečuje. Da ne govorimo o počutju naslednjega dne.

Znanost se še vedno ukvarja z raziskovanjem, kako je stres povezan z zdravjem srca. Mehanizem namreč ni jasen. Vendar pa je že tako dovolj empiričnih dokazov, da lahko kar trdno verjamemo, da stres srcu škoduje. Dodatno škodo si naredi človek še s tem, če se nanj ne odzove na zdrav način (dj).

Utrip Srca 33

VROČINA JE LAHKO ZA STAREJŠE NEVARNA V

vročih dneh, je organizem pod velikim stresom. Gre za hudo obremenitev telesa in duha.

Pomanjkanje tekočine in prekomerna izpostavljenost vročini lahko povzročita vročinske krče, toplotno izčrpanost in vročinsko kap. Najbolj občutljivi za vročinske bolezni pa so majhni otroci, še posebej dojenčki, in starejši ljudje.

Telo se običajno samo ohlaja s potenjem. V tej hudi vročini pa samo potenje ni dovolj. Ko je telo preveč pregreto, se samo od sebe namreč ne more več ohladiti, to pa lahko privede do vročinskih krčev, toplotne izčrpanosti in vročinskega udara.

VROČINSKI KRČI

Ljudje, ki se veliko znojijo med aktivnostjo, so veliko bolj nagnjeni k vročinskim krčem, saj prekomerno potenje povzroči preveliko izgubo vode, soli in mineralov. Za vročinske krče so značilne bolečine v mišicah, pojavljajo pa se tudi krči v trebuhu, rokah ali nogah, predvsem takrat, ko ste fizično aktivni. Tisti, ki imaje težave s srcem, ali tisti, ki ste na dieti z nizkim vnosom soli, morajo ob pojavu teh znakov nemudoma poklicati zdravnika ali pa se osebno zglasiti pri njem.

TOPLOTNA IZČRPANOST

Toplotna izčrpanost je običajno posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam. Takrat telo izgublja natrij, kalij in vse ostale minerale, ki uravnavajo tekočino v naših celicah. Velike izgube mineralov in vode ne moremo povsem nadomestiti s tekočinam, je pa priporočljivo uživati izotonične napitke, bogate s temi snovmi.

ZNAKI TOPLOTNE IZČRPANOSTI:

Močno potenje, bledica, mišični krči, utrujenost, omotica, glavobol, slabost ali bruhanje, omedlevica, hladna, vlažna koža, šibek pulz, hitro, plitvo dihanje.

Znakov izčrpanosti zaradi toplote ne smete zanemarjati. Ti lahko vodijo do vročinskega udara. Eden od znakov možganske kapi je zmedenost, takrat je treba takoj poklicati zdravniško pomoč.

VROČINSKI UDAR

Toplotni udar nastane, ko telo ne more več samo uravnavati temperature. To je lahko usodno stanje, saj se telesna

temperatura lahko tako dvigne, da povzroči poškodbe glavnih organov. Na vročinski udar kažejo naslednji znaki: -visoka telesna temperatura; -rdeča, vroča in suha koža, brez potenja; -hiter srčni utrip; -utripajoč glavobol; -zmedenost ali omotica; -izguba zavesti.

-Ob pojavu teh znakov morate nujno poklicati reševalce.

PREPREČEVANJE UČINKOV VROČINE

1. Pijte veliko tekočine, najbolje vode ali mlačne čaje. Nič alkohola!

2. Omejite pitje kave, ker povzroča še dodatno dehidracijo.

3. Zadržujte se v ohlajenih prostorih.

4. Privoščite si mlačen tuš.

5. Omejite telesne aktivnosti na prostem.

6. Izogibajte se aktivnosti v času, ko je sonce najmočnejše, zato na sprehode odpravite raje v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. www.drustvo-nsos.si

34 UtripSrca

Nevarnost za žile in srce

MAŠČOBE SPREMINJAJO IMUNSKE CELICE Znanstveniki z La Jolla Institute so ugotovili, kako se celice imunskega sistema, ki varujejo arterije pred vnetjem, reprogramirajo v celice, ki spodbujajo vnetje pod vplivom velikih količin maščob in holesterola. Nastajanje oblog v žilah je torej posledica sprememb celic imunskega sistema, kar se zgodi pod vplivom mastne hrane.

N

ova raziskava s tega kalifornijskega inštituta kaže, kako hrana, ki vsebuje veliko maščob in holesterola, zmanjšuje količino imunskih celic, ki varujejo arterije. Spremenijo jih v pravo nasprotje tako, da potem te celice pospešujejo in razvijajo vnetni proces, ki povečuje tvorbo škodljivih oblog na stenah žil, kar povzroči nastanek ali pa poslabšanje srčno žilnih bolezni.

Znanstveniki so ugotovili tudi, da lipoproteini visoke gostote (bolj znani www.drustvo-nsos.si

kot dobri holesterol, HDL), preprečujejo ta proces tako, da pomagajo imunskim celicam, da se ne reprogramirajo, da torej ostanejo take kot so, v funkciji, da varujejo stene žil. Raziskava je bila nedavno objavljena v strokovni reviji Nature Communications, vodili pa sta jo znanstvenici prof. Dalia Gaddis in prof.Catherine Hedrick.

Vnetje je glavni povzročitelj otrdelih in zožanih arterij, kar povzroča aterosklerozo, stanje, ki lahko pripelje

do srčnega infarkta in možganske kapi.

Laboratorij v La Jolli je raziskoval vlogo imunskih celic v tem procesu, kako delujejo različne celice imunskega sistema in kako lahko spremenijo proces ateroskleroze. » Ljudje mislijo, da je ateroskleroza samo problem holesterola, prehrane in telovadbe, v resnici pa je to bolezen obrambnega sistema,« je pojasnila prof. Dalia Gaddis.«Blokada v arterijah je v veliki meri posledica delovanja imunskega

Utrip Srca 35

Večina strokovnjakov se strinja, da je uživanje živil, ki vsebujejo sterole in stenole, najlažji način za zniževanje slabega LDL holesterola in zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni.

N

ova raziskava s tega kalifornijskega inštituta kaže, kako hrana, ki vsebuje veliko maščob in holesterola, zmanjšuje količino imunskih celic, ki varujejo arterije. Spremenijo jih v pravo nasprotje tako, da potem te celice pospešujejo in razvijajo vnetni proces, ki povečuje tvorbo škodljivih oblog na stenah žil, kar povzroči nastanek ali pa poslabšanje srčno žilnih bolezni.

Znanstveniki so ugotovili tudi, da lipoproteini visoke gostote (bolj znani kot dobri holesterol, HDL), preprečujejo ta proces tako, da pomagajo imunskim celicam, da se ne reprogramirajo, da torej ostanejo take kot so, v funkciji, da varujejo stene žil. Raziskava je bila nedavno objavljena v strokovni reviji Nature Communications, vodili pa sta jo znanstvenici prof. Dalia Gaddis in prof.Catherine Hedrick.

Vnetje je glavni povzročitelj otrdelih in zožanih arterij, kar povzroča aterosklerozo, stanje, ki lahko pripelje do srčnega infarkta in možganske kapi.

Laboratorij v La Jolli je raziskoval vlogo imunskih celic v tem procesu, kako delujejo različne celice imunskega sistema in kako lahko spremenijo proces ateroskleroze. » Ljudje mislijo, da je ateroskleroza samo problem

holesterola, prehrane in telovadbe, v resnici pa je to bolezen obrambnega sistema,« je pojasnila prof. Dalia Gaddis.«Blokada v arterijah je v veliki meri posledica delovanja imunskega

preprečujejo razvoj ateroskleroze.

Toda raziskovalci so v poskusih z laboratorijskimi živalmi ugotovili, da če jih hranijo z maščobnimi živili, kakršna so značilna za tako imenovano zahodnjaško prehrano (način prehranjevanja razvitega sveta, kamor predvsem sodijo ZDA in tudi mnoge evropske države), se začne število varovalnih T celic zmanjševati.

Prof.Gaddis je želela slediti T celicam v miših med tem procesom, da bi videla, kaj se z njimi dogaja. Iskala je beljakovino, imenovano Foxp3, ki identificira T celice, toda ta marker so izgubili, ko se je celica spremenila (reprogramirala) v drug tip celice.

Zato so T celice posebej označili s fluorescentnimi markerji, s katerimi so T celice zlahka prepoznali, kar velja za varovolne T celice, ki so svetile rumeno, kot tudi za tiste, ki so se spremenile in

Kar 70 odstotkov Slovencev med 25. in 64. letom ima povišan nivo slabega holesterola. Ta maščobi podobna snov je sicer v nizki meri izjemno pomembna za naše zdravje, saj igra ključno vlogo pri nastajanju nekaterih hormonov, vitaminov, žolčnih kislin in drugih snovi, a v večji meri škodi organizmu in povzroča bolezni srca in ožilja. Pri holesterolu je treba ločiti tudi med dvema vrstama holesterola – slab LDL holesterol in dober HDL holesterol. LDL je za naš organizem škodljiv holesterol, ki se lahko začne kopičiti na stenah žil in posledično vodi v njihovo poapnenje ter predstavlja nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja, kot so angina pektoris, srčna ali možganska kap. Druga vrsta holesterola pa se imenuje HDL holesterol – gre za koristen holesterol, saj je njegova naloga pravzaprav odstranjevanje slabega holesterola iz žil.

sistema, ki reagira na odvečni holesterol in lipide v stenah krvnih žil.« Različne celice imunskega sistema imajo različno vlogo v procesu ateroskleroze. Nekatere prispevajo k nalaganju oblog, druge spet delujejo proti temu. V omenjeni raziskavi sta se obe strokovnjakinji osredotočili na varovalne T celice. Te namreč

so se svetile rdeče.

Po 15 tednih uživanja zahodnjaške hrane, so pregledali celice imunskega sistema in ugotovili, da je razlika zelo jasna. Pri miših, ki so jih hranili z zahodnjaško hrano, so našli bistveno več spremenjenih T celic, ki so stenam žil škodile. Našli so jih v bezgavkah in v aorti (ena glavnih arterij, ki prenaša kri www.drustvo-nsos.si

36 UtripSrca

iz srca po vsem telesu). Molekularna analiza je pokazala, da so se nekatere T celice spremenile v drug tip. Te celice pa so eden pomembnejših delov imunskega sistema. Do zdaj se je zelo malo vedelo, kako učinkujejo na aterosklerozo. V nadaljevanju poskusa so strokovnjaki ugotovili, da spremenjene T celice spodbujajo razvoj ateroskleroze. Če pa bi zaustavili spremenjene T celice, bi lahko preprečili kopičenje škodljivih oblog v stenah žil. Izvedeti so želeli tudi, ali lahko dobri (HDL) holesterol, ki odnaša odvečni holesterol iz celic, varuje pred nastankom in napredovanjem ateroskleroze tako, da bi preprečili izgubo T celic. Pokazalo se je, da so se na ta način T celice lahko uprle spremembam, ki jih povzroča zahodnjaška prehrana.

Za zdaj še ni znano, ali se T celice enako vedejo v človeškem telesu. Pomembno pa je, da znanost lahko razume, kako prehrana vpliva na imunski sistem in na ta način na nevarnost za razvoj srčno žilnih bolezni. Zaščitne celice se spremenijo v škodljive, kar povzroča vedno več vnetja, pravijo raziskovalci.

Pomembno odkritje je tudi, da lahko dober holesterol pomaga zavarovati imunske celice pred spreminjanjem v škodljive, da se plak na stenah žil ne nabira več. Seveda pa lahko to preprečite tudi tako, da izbirate zdrava živila in s tem varujete svoje žile.

acije GESLO rezerv A C R S P I R UT

V THERMANI VAS RAZVAJAMO od 2. 9. do 23. 12. 2018

3 dni/2 noči že od 99,60 € na osebo V terminu 26. 10.-4. 11. 2018 je 1 otrok do dopolnjenega 10. leta GRATIS v hotelu Zdravilišče Laško.

Preverite ponudbo na www.thermana.si | 080 81 19 | 03 423 2100

www.drustvo-nsos.si

Kurkuma zmanjšuje vnetje

Zdravilo iz kuhinjske omarice Kurkuma se je v zadnjih letih znašla skoraj na vseh seznamih snovi, ki lajšajo težave pri različnih boleznih. Predvsem pri tistih, ki jim botruje vnetje.

Znanost zadnja leta dobiva nove in nove dokaze, da je vnetje precej pogost povzročitelj bolezni pri ljudeh.

Snovi iz kurkume pa se vmešajo v vnetni proces in ga zmanjšajo, ugotavljajo raziskovalci.

Azijci (predvsem Indijci in Kitajci) že stoletja za lajšanje bolečin zaradi revmatoidnega artritisa uporabljajo kurkumo, začimbo, ki jo zadnja leta poznamo tudi pri nas. Zahodna medicina še vedno gleda zviška na zdravila iz kuhinjske omarice, češ, da ni mogoče trditi, da kurkuma oziroma njene snovi kurkumini pomagajo proti vnetju in bolečinam, ki so njegova posledica.

Vendar pa je bilo v zadnjih letih narejenih kar nekaj raziskav, ki so učinkovanje vendarle potrdile. Leta 2012 so naredili raziskavo s 45 bolniki, ki so imeli v tistem času aktivni revmatoidni artritis.

Dali so jim kapsule kurkume in čez čas po mednarodno določeni lestvici ocenjevali, ali je kurkuma bolnikom pomagala ali ne.

Ugotovili so, da se je aktivnost bolezni zmanjšala (revmatoidni artritis se pojavlja v tako imenovanih zagonih, temu pravijo aktivna bolezen), prav tako so bili sklepi manj otečeni kot pri bolnikih, ki kurkume niso dobili.

Več nedavnih raziskav je tudi pokazalo, da ima kurkumin v kurkumi protivnetne lastnosti in da spreminja delovanje imunskega sistema tako, da deluje optimalno: ne le, da ga spodbuja, pač pa tudi zavira, kadar je preveč dejaven. To pa se dogaja pri avto imunih boleznih kot je na primer revmatoidni artritis. V eni od kliničnih raziskav, ki so jo naredili pri sto bolnikih z osteoartritisom kolena, se je pokazalo, da kurkumin (bolniki so ga dobivali v obliki kapsul) močno izboljša stanje, zmanjša bolečino in poveča gibljivost sklepov za dlje časa.

Tisto, kar je še posebej pomembno, pa je, da ni bilo neželenih stranskih učinkov. Bolniki z revmatoidnim artritisom namreč zaradi bolečin zaužijejo veliko zdravil, ki pa imajo stranske učinke. Eden od najnevarnejših je, da prizadenejo črevesno sluznico. Lahko se naredijo razjede, ki krvavijo, zato morajo tem bolnikom stalno preverjati kri. Zaradi takih krvavitev, ki jih bolnik sam ne zazna (edini znak je slabokrvnost), je umrlo že precej ljudi. Zato so učinkovine, ki pomagajo, a hkrati ne škodijo, toliko bolj dobrodošle. Seveda pa tudi s kurkumo ne gre pretiravati.

Kurkumo se dobi v skoraj vsaki malo bolje založeni trgovini.

Res pa je, da nismo vajeni njenega okusa. Nekaterim je všeč, drugim ne. Toda zaradi bolečin je marsikdo pripravljen pojesti tudi kakšno njemu neokusno jed. Le da bi jo moral pojesti zelo veliko, če bi hotel doseči zaželeni učinek. Zato pa je mogoče dobiti kapsule ali tablete, ki vsebujejo dovolj delujočih snovi, da pomagajo bolniku.

Utrip Srca 37

Najnovejše odkritje indijskih kardiologov PLEŠA IN SIVI LASJE NAPOVEDUJEJO SRČNO BOLEZEN? Vzorec moške plešavosti in zgodnje sivenje las sta povezana s prav tako zgodnjim nastankom srčne bolezni.

Znanstveniki ugotavljajo, da sta močnejša dejavnika tveganja kot je na primer debelost. Plešavost in sivenje nakazujeta na petkrat večjo nevarnost za srčno bolezen pri moških pred 40. letom starosti. Izsledke te raziskave so predstavili zadnjega novembra na indijskem kardiološkem kongresu v Kalkuti. Debelost pa je nevarnost povečala za štirikrat.

Zbolevanje za koronarno boleznijo pri maljših moških narašča, vendar tega z do zdaj znanimi dejavniki tveganja ni mogoče pojasniti, je rekel avtor raziskave dr.Sachin Patil z U.N.Mehta

SAMO ŠE ENA ZGODBA Starejša gospa vesele narave, zelo aktivna in prav nič zapečkarska, me je lansko poletje prosila, če jo lahko spremim v klinični center. Na urgenco.

Imela je hude bolečine v trebuhu.

Bila je že naročena na operacijo kile, ki je bila določena za čez nekaj dni.

Mlajšemu zdravniku je to povedala, a se mu, tako je bilo videti, to ni zdelo pomembno. Pretipal ji je trebuh, pogledal krvne izvide in ji rekel, naj uživa malo več kalija, ki ga dobi v krompirju in bananah. In to je bilo vse.

Samo nekaj ur kasneje so jo sprejeli v istem kliničnem centru (vendar na drugem oddelku) zaradi urgentnega

inštituta za kardiologijo v Indiji.

Prezgodnje sivenje in androgena alopecia (moški vzorec plešavosti) sta očitno povezana z vaskularno starostjo (starost žil) ne glede na to, koliko je moški dejansko star in kažeta na nevarnost za bolezen koronarnih arterij. V okviru te raziskave so preverjali mlajše moške z boleznijo koronarnih arterij in ugotavljali, koliko med njimi jih je tudi začelo siveti zelo zgodaj oziroma so jim izpadli lasje.

Vključenih je bilo 790 moških, starih manj kot 40 let z boleznijo koronarnih arterij, primerjalno pa še 1270 zdravih moških iste starostne skupine. Pri vseh so naredili ustrezne preiskave (klinična slika, EKG, ultra zvok, krvni testi in drugo). Plešavost so ocenjevali od nič (moški ni bil plešast), blago plešast in plešast na 24 različnih mestih na glavi. Sivenje pa so ocenjevali glede na odstotke sivih oziroma belih las: čisto črni lasje, več črnih kot sivih, enaka količina obojih in več sivih kot črnih.

Pri Indijcih je to razmeroma lahko, saj imajo večinoma vsi črne lase. Potem

pa so rezultate primerjali.

Plešavost in sivi lasje so bili najmočnejši napovedovalci bolezni koronarnih arterij pri mladih moških.

Sledili so debelost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, družinska zgodovina bolezni koronarnih arterij, trebušna debelost, povišan indeks telesne mase, dislipidemija in kajenje. Glavni raziskovalec dr.Kamal Sharma je povedal:« Plešavost in zgodnje sivenje bi morali upoštevati kot dejavnika tveganja za bolezen koronarnih arterij.

Ta dva dejavnika lahko kažeta biološko in ne toliko časovno starost, ki bi bila lahko pomembna za oceno nevarnosti za srčno žilne bolezni.« Trenutno kardiologi pri ocenjevanju biološke starosti bolnika uporabljajo zdravo pamet. Moške s tema dvema znakoma, ki sicer za zdravje nista nevarna, bi morali bolj budno spremljati, pravijo indijski kardiologi. (mk)

stanja. Kila je bila namreč ukleščena.

In so jo tudi takoj operirali. Ko se je vrnila v domačo oskrbo, ni rekla nobene žal besede zoper kogarkoli v bolnišnici.

Zdravnike in medicinske sestre je samo hvalila. Nič ni dramatizirala okrog tega, kaj ji je rekel tisti prvi zdravnik, ki jo je z nasvetom, naj je krompir in banane, poslal domov. Najbrž se to zgodi večkrat, kot si mislimo.

Od takrat je minilo dobro leto dni. Pred nekaj dnevi sem gospo spet obiskala, da bi videla, kako ji gre. Bila je še malo bolj vesela kot ponavadi. Zanimalo me je, kaj ji je prikradlo tisti rahlo nagajivi nasmeh na obraz. Povedala mi je, da je prejšnji dan dobila žilno opornico.

Debelo sem jo gledala, ko mi je razložila,

da je imela napotnico za pregled in da se je posega, koronarografije grozno bala. Potem pa je videla, da je bil strah popolnoma odveč. Vse je potekalo kot po maslu in brez bolečin. Zdravil jo je mlad zdravnik. Seveda me je zanimalo, kdo je to bil. Predvsem pa, kje se je to dogajalo, saj sem veliko bolj vajena kritik, ki jih bolniki uperijo v zdravnike in v ustanove, kjer iščejo pomoč. Pa mi je povedala, da je bila v Medicorju v Izoli. In da jo je zdravil »krasen« mlad zdravnik, ki se piše dr.Pleskovič.

K temu najbrž ni kaj dodati. Morda le to, da bi bilo treba v to ustanovo v uk poslati čim več mladih zdravnikov začetnikov, da bi se naučili ravnanja z bolniki. (mm) www.drustvo-nsos.si

38 UtripSrca

Rešeno življenje petletne deklice

VELIKA SRCA PRINCESE IN KIRURGA

Njihova kraljeva visokost Prestolonaslednik Aleksander in Princesa Katarina, Dejana Krajačić, Dr. Natalija Kalangos, Prof. Afksendiyos Kalangos. Dejana Krajačić je danes stara 16 let. (foto: royalfamily.org)

P

etletna Dejana je božične praznike preživljala na univerzitetni pediatrični kliniki v Beogradu. Zaradi hude bolezni srca so zdravniki samo zmajevali z glavami, češ, da ji ni rešitve. Dali so ji le nekaj dni življenja. Njena mati, zdravnica po poklicu, je stala na hodniku in jokala, ko je prišla mimo princesa Katarina Karađorđević, ki je prišla obdarovat male bolnike za božić. To je hudo bolni deklici spremenilo usodo. www.drustvo-nsos.si

Jokajoča mati je vzbudila pozornost znano sočutne princese, ki ni mogla mimo brez besed. Hotela je vedeti, zakaj je gospa tako obupana. Prizadeta mati je med jokom izjecljala zgodbo, da je srce njene hčere okuženo in da je okužba prizadela aortno srčno zaklopko in se nezadržno širi ne glede na to, da otrok dobiva vsa možna zdravila. Zato so pričakovali konec v nekaj dneh.

Princesa je materi obljubila pomoč.

Poznala je grškega oziroma bolje rečeno evropskega srčnega kirurga dr.

Afksendiosa Kalangosa, ki je operiral že na tisoče otrok in ima sloves enega najboljših otroških srčnih kirurgov na svetu. Toda dr.Kalangosa ni našla v

Ženevi ali v Atenah, kjer se je navadno mudil, pač pa je bil na kongresu v Los Angelesu. Princesa Katarina je povedala (njena pripoved je opisana v knjigi Linde Rendleman in Sally Brown Bassett »Women Like Us: Illuminating the World«), da je njeno življenjsko vodilo: čeprav se ti na pot postavijo mnoge ovire, vseeno naredi, kar si se namenila! Skladno s tem je poiskala dr.Kalangosa in mu zaupala Dejanino zgodbo.

LETALO, HOMOGRAF IN OPERACIJA, VSE BREZPLAČNO!

Dr.Kalangos je bil takoj pripravljen pomagati. V nekaj dneh naj bi odpotoval na Poljsko, kjer je imel

Utrip Srca 39

Kraljevski dvor na Dedinju v Beogradu. (foto: royalfamily.org)

napovedanih nekaj operacij, takoj za tem pa bi lahko prišel v Beograd.

Princesa se je morala s tem zadovoljiti.

Toda niti dan kasneje so jo zdravniki beograjske klinike obvestili, da zmanjkuje časa, da deklica ne bo zdržala tako dolgo. Dr.Kalangos je bil med tem že na Poljskem. Princesa Katarina pa je kljub temu organizirala zasebno letalo, ki ga je s Poljske pripeljal v Beograd. Ker je bilo dekličino stanje tako resno, je operacije poljskih bolnikov za nekaj dni preložil. Vmes

našel takega, ki je ustrezalo Dejani, in ga fundaciji tudi sam plačal. Takoj, ko je s homografom v posebni posodi, v kateri je temperatura 83 stopinj Celzija pod ničlo, prispel v Beograd, se je operacija začela. Asistiral mu je boegrajski kolega dr.Slobodan Ilić.

Pet ur kasneje je bilo posega konec in samo dve uri poznaje je dekličino srce spet normalno utripalo. Dva tedna za tem pa je mala Dejana že lahko zapustila bolnišnico.

Dr. Kalangos je znan po posebni metodi popravljanja srčnih zaklopk, ki je pri otrocih drugačna, saj otroci rastejo, anatomija pa se glede na to spreminja. mu je uspelo tudi iz svoje fundacije »Srce za vse« nabaviti homograf, ki ga je otrok nujno potreboval. To je namreč nadomestno tkivo, ki naj bi ga všil v dekličino srce. Ker pa Srbija ni vključena v Eurotransplant, ga v okviru te organizacije ni bilo mogoče dobiti. Lahko bi sicer zanj zaporosili, toda birokracija bi vzela preveč časa, ki pa ga deklica ni imela. Na srečo je dr.Kalangos v okviru svoje fundacije

KRITIČNO BOLAN OTROK JE VELIK ČUDTSVENI IZZIV

Dr. Kalangos je beograjskim novinarjem povedal, da je bil prepričan v uspeh operacije, ker na njegovi kliniki to delajo rutinsko, zanj pa je bil to tudi čustveni izziv. Ves čas je razmišljal samo o tem, ali bo prišel pravočasno. V takih primerih je zelo občutljiv, posebej, ker gre za kritično bolnega otroka. Rekel je tudi, da se v Srbiji počuti kot doma, da sta Srbi in Grki bratska naroda. »Imam srečo in privilegij, da je medicina tradicija moje družine. Oče me je učil, da je smisel, bistvo medicine, da daješ. Ko sem imel sedem let, je dr.Christian Barnard (eden najslavnejših srčnih kirurgov vseh časov, preminil septembra 2001)

kot prvi na svetu pacientu presadil srce. O tem sem bral v časopisu in se odločil, kaj bom počel v svojem življenju. Danes s svojo fundacijo »Srce za vse« skušam pomagati, kjerkoli morem,« je za srbski časopis Politika povedal dr.Kalangos. Beograjska televizija Studio B mu je za to podelila nagrado Naj Beograjčan. Leta 2010 pa je dobil najvišje priznanje srbske pravoslavne cerkve red Sv.Save, ki mu ga je podelil patriarh Irinej srbski za nesebično pomoč in predano delo v Univerzitetni pediatrični kliniki v Beogradu.

Dr. Kalangos je znan po posebni metodi popravljanja srčnih zaklopk, ki je pri otrocih drugačna, saj otroci rastejo, anatomija pa se glede na to spreminja. Zato je dr.Kalangos precej let izpopolnjeval svojo metodo, po kateri je na mesto okvarjene srčne zaklopke všil tako imenovani gradibilni prstan, ki se postopno resorbira, na mestu brazgotine, ki ostane od tega prstana, se postopno naredi naravni prstan, ki omogoča normalno rast zaklopke in srca. Metodo ves čas izpopolnjuje. ŠE ENA OPERACIJA PO 11. LETIH

Dejana Krajačić je danes stara 16 let. V tem času je potrebovala še eno operacijo srca, ki jo je v atenski bolnišnici Mitera prav tako opravil dr.Kalangos. Ob tej priložnosti sta dekle obiskala prestolonaslednik Aleksander in njegova soproga princesa Katarina, ki sta se lahko prepričala, da si je Dejana po ponovni operaciji lepo opomogla. Kakor po prvi operaciji ju je tudi tokrat kraljevski par povabil na obisk v kraljevski dvor. www.drustvo-nsos.si

40 UtripSrca

Na ljubljanski univerzi so nedavno podelili naziv častnega doktorja nemškemu raziskovalcu prof. Hansu- Uweju Simonu, dekanu medicinske fakultete v švicarskem Bernu in direktoju inštituta za farmakologijo v okviru te univerze.

prof. Hans - Uwe Simon

SLOVENSKI ŠTUDENTJE SE UČIJO PRECIZNE MEDICINE Častni naziv je posledica dolgoletnega sodelovanja z ljubljansko fakulteto za farmacijo. Naši študentje namreč že nekaj časa hodijo v Bern, da se ob prof.

Simonu izobražujejo, raziskujejo in so del najnovejših spoznanj bio medicine.

V

pogovoru je profesor razkril, kaj njegove raziskave pomenijo za bolnike.

Prof.Simon pravi, da je napredek v znanosti mogoče doseči samo s trdim delom, okrog sebe zbrati prave ljudi in pridobiti njihovo zaupanje, da lahko skupina zares dobro dela.

V Bernu je že od leta 2000, vendar je po rodu Nemec. »Študiral sem na medicinski fakulteti v Jeni, na območju nekdanje vzhodne Nemčije, kjer sem se tudi specializiral iz imunologije. Po političnih spremembah sem se najprej preselil v Kanado, od tam v Davos, pa v Jeruzalem v Izraelu, kjer sem naredil www.drustvo-nsos.si

doktorat. Sicer sem ostajal v Davosu, a sem večkrat na leto odšel za nekaj tednov v Jeruzalem, kjer sem delal v laboratoriju in obiskoval različna predavanja.« Glede na vse, kar počne, opravlja funkcijo vodje raziskovalne enote, je dekan in direktor inštituta, obenem pa predani učitelj, človek komaj verjame, da mu ostane kaj časa za zasebno življenje. Ko mu to omenimo, se zasmeje in pojasni, da ni tako hudo.« Pomembno je, da srečaš nekoga, ki razume tvoje delo. Tako je z mojo ženo, ki izhaja iz družine, kjer je bil oče profesor, zato ji takšno življenje

ni tuje. Vajena ga je, čeprav je vedno govorila, da noče imeti partnerja, kakršen je bil njen oče. No, pa je dobila ravno takega (smeh). Poročena sva že 35 let. Imava dva otroka, sina in hčer, ki sta oba poslovneža, študirala sta ekonomijo. Nista hotela v medicino kakor moja žena in jaz. Tudi žena Dagmar je namreč zdravnica, profesorica dermatologije. Spoznala sva se na medicinski fakulteti v Jeni,« pripoveduje prof. Simon.

Vedeti je treba, kako bolezen nastane.

Farmakološke raziskave naj bi bile pomembne za razvoj novih zdravil.

Toda to ni glavni namen njihovega

Utrip Srca 41

dela, čeprav je eden od ciljev. S kolegi, študenti in mladimi raziskovalci delajo bazične raziskave.

RADI BI VEDELI VEČ O PATOFIZIOLOGIJI NEKE BOLEZNI, KAKO SE RAZVIJE.

»To je osnova, na kateri lahko kasneje nastane zdravilo. Če veš, kako bolezen nastane, lahko vplivaš na to, da blokiraš to pot. Ali pa, da nek proces stimuliraš in s tem podpreš zdravje. Na primer pri vnetju, ko je lahko marsičesa preveč ali pa premalo, kar ovira ali kako drugače moti vnetni odgovor. Če se to zgodi, je morda to vzrok za kronično vnetje. Potem rabiš zdravilo, ne da bi nekaj blokiral, pač pa, da bi nek proces spodbudil. Precej sem se ukvarjal prav z vnetjem, vnetnim procesom. V svojih srednjih letih pa sem se vprašal, kaj sem naredil takega, da bo ostalo zanamcem. In sem si odgovoril, rak je velik problem, pa v zvezi z njim nisem nič naredil. Tako sem začel raziskovati raka, čeprav se velik del mojega dela še vedno nanaša na vnetje, na eozinofilce kot del imunskega sistema, kar je tudi neposredno povezano z vnetjem.

Na ta način lahko ugotoviš, ali gre za eozinofilno vnetje ali pa so vpletene neke druge celice. Ugotavljaš razlike in podobnosti. Pri razvoju zdravila ni tvoj namen, da popolnoma ustaviš imunski sistem, pač pa le nekaj specifičnega, morda prav eozinofilce. Drugih delov imunskega sistema pa se ne dotikaš, ker je to najbolje za pacienta. Vmešaš se le v tisto, kar dela težave. Danes temu pravimo precizna medicina.

CILJAŠ VEDNO NA POMEMBNO STVAR

Važno je tudi, da za neko zdravljenje izbereš pravega pacienta. Če ima, na primer, bolnik astmo, moraš vedeti, da se razvoj astme od bolnika do bolnika razlikuje. Vzrok težave je vedno

vnetje, nastanek vnetja pa se lahko od primera do primera razlikuje. Danes zato bolnike z astmo razporedimo v kategorije; vsaka skupina bolnikov potrebuje zanje najbolj primerno zdravljenje. Do zdaj smo z zdravljenjem poskušali samo odpreti dihalne poti, z vnetjem pa se nismo ukvarjali.

Vendar zdaj vemo, da to ni prava strategija,« je razložil prof. Simon.

VNETNI PROCES JE LAHKO TUDI VZROK ZA NASTANEK RAKA.

Kronično vnetje lahko pripelje do nastanka raka. Na primer: veliko ljudi ima zamaščena jetra; vzroki so nezdrava hrana, staranje in nezmerno pitje alkoholnih pijač. Zamaščena jetra so tudi vneta jetra, kar vodi v cirozo, zadnjo fazo vnetja, nekaj celic se lahko spremeni v rakave. Vnetje prispeva k razvoju raka. Vendar pa, če hočeš zdraviti raka, potrebuješ dobro delujoč imunski sistem. Aktivni imunski sistem ni vedno slaba stvar. Ko gre za raka, ga potrebuješ, da uniči rakave celice. Že leta nazaj so imunologi verjeli, da imunski sistem uničuje rakave celice, čeprav takrat še ni bilo dokazov za to.

Najnovejša zdravila, ki so bile pravkar razvita, vplivata na »checkpoint« inhibitorje, nekakšne nadzorne točke.

Zdravili imata oznaki anti CTLA-4 in anti PD1, ki na teh točkah odstranita ovire, da imunski sistem nemoteno deluje. Če te ovire odstranite, je imunski sistem veliko močnejši, aktivnejši, bolj učinkovit v uničevanju rakavih celic.

Vendar sta zdravili nespecifični, nista le proti raku, zato imajo lahko ljudje stranske učinke, drisko, lahko pride do vnetja črevesja. Vendar so to vseeno dobra zdravila. Velika stvar je, da se lahko določena skupina bolnikov s temi zdravili pozdravi. Na primer bolniki z metastatskim melanomom.Ti bolniki prej niso imeli ravno dolgega življenja,« pripoveduje prof. Simon.

VENDAR TUDI NOVA ZDRAVILA NISO PRIMERNA ZA VSE

«Imamo nekaj idej, kaj bi še lahko storili.

Na primer s procesom, ki mu pravimo avtofagija, ko se celice obnavljajo, stare odpadne snovi znotraj njih prebavijo, celice pa so s tem prenovljene. Če ta proces ne deluje dobro, lahko to prav tako vodi v nastanek raka. To je mehanizem, ki ga raziskujemo. Če torej to ne deluje, potem tudi celica ne more delovati pravilno,« pove prof. Simon. Na bernskem inštitutu raziskujejo avtofagijo posebej pri melanomu in s tem v povezavi delovanje eozinofilcev. To je razmeroma težko, ker je teh belih krvničk bolj malo in jih je zato težko izolirati.

NOVA ZDRAVILA SO REVOLUCIJA NA TEM PODROČJU.

Rakavemu bolniku je treba okrepiti imunski sistem. Strokovnjaki lahko določijo, kateri bolnik bo dobil eno zdravilo in kateri drugo, kar je zelo pomembno, namreč da izberejo pravega bolnika, ker zdravila niso primerna za vse. Za izbiro imajo na voljo velikansko tehnološko podporo.

Odkriti morajo nove markerje, ki jih lahko povežejo z določeno boleznijo Le tako lahko pričakujejo dober odziv na zdravljenje. To pomaga, da bolnik nima stranskih učinkov, obenem pa tudi dobrih ne, skratka, da jih dobiva nesmiselno in celo v škodo. S tem se tudi stroški zmanjšujejo. »V prihodnosti se bomo še naprej učili o biologiji raka in interakcijah z imunskim sistemom.

Tako bomo lahko razvijali nova zdravila in bolje uporabili tista, ki jih že imamo,« pravi prof. Simon.

DOBRI REZULTATI RAZISKAV

Raziskave so pokazale dobre rezultate pri zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom s pomočjo imuno onkologije.

Omenjena protitelesa lahko uporabijo www.drustvo-nsos.si

42 UtripSrca

Srčnožilnih bolezni ni malo. Sem lahko prištejemo tudi možgansko žilne bolezni (možganska kap), ki so prav tako med vodilnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v svetu in v Sloveniji ter tudi glavni vzrok invalidnosti.

Univerzitetna klinika v Jeni, Nemčija

tudi pri drugih vrstah raka, na primer raku pljuč. Ta način je lažje uporabiti tudi v hematologiji, ker je dostop do rakavih celic boljši (so v krvi); lažje je prepoznati markerje, na primer pri kronični limfatični levkemiji pa tudi pri drugih rakih. Težje je, ko gre za tkivo in ne za kri. Solidne tumorje je tudi težje zdraviti s protitelesi. Prva taka protitelesa so bila razvita prav za zdravljenje krvnih rakov. Vendar pa lahko zdaj tudi solidne tumorje zdravijo s proti telesi, kar je močno izboljšalo rezultate zdravljenja. »Povedal vam bom zgodbo: izbrali so nekaj stoletnikov brez sledi kakršnega koli nevrodegenerativnega procesa.

Vzeli so jim kri, očistili vsa protitelesa, intravenske imuno globuline in jih vbrizgali bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo, ki se jim je stanje popravilo.

Ta raziskava trenutno še poteka. Gre seveda za zelo drago zdravilo. Bistveno vprašanje je, kdo in kdaj naj bi dobil taka protitelesa. Tudi zaradi tega je tako zdravljenje drago, ker je potrebnih zelo veliko preiskav. A govorim vam o nečem, kar se bo dogajalo v naslednjih desetih letih,« je povedal prof. Simon.

Za slovenske strokovnjake je priložnost, da sodelujejo pri teh raziskavah, izjemna. Zato se ni mogoče izogniti vprašanju,kako se je to sodelovanje začelo. »Spoznal sem vašo sedanjo dekanjo www.drustvo-nsos.si

fakultete za farmacijo prof.Ireno Mlinarič Raščan, ko sva se skupaj izpopolnjevala v Kanadi že precej let nazaj. Potem se nisva videla kakih deset let, ker je vaša dekanja hodila po svetu. Ko pa se je vrnila v Slovenijo, je ugotovila, da sem profesor v Bernu.

Napisala mi je elektronsko sporočilo, da sva se srečala in začela sodelovati.

Trenutno z nami delajo trije slovenski študentje. V preteklosti jih je bilo 13, za prihodnost pa ne morem napovedati,« je pojasnil prof. Simon. (mk)

MED NAJBOLJ RAZŠIRJENE SRČNO - MOŽGANSKO ŽILNE BOLEZNI ŠTEJEMO:

Kaj so eozinofilci

VISOK KRVNI TLAK je eden glav-

Eozinofilci so vrsta belih krvnih celic, sestavni del imunskega sistema, ki se bojujejo proti večceličnim parazitom in nekaterim okužbam. Z drugimi celicami nadzorujejo mehanizme, povezane z alergijami in astmo.

Pri zdravem odraslem človeku je v krvi od enega do tri odstotke eozinofilcev med belimi krvničkami. Ko se sprostijo v krvni obtok, se naselijo v tkivih.

Zaslediti jih je mogoče v predelu možganov in v spodnjem delu črevesja, v jajčnikih, maternici, vranici, bezgavkah, vendar pa ne tudi v pljučih, koži, požiralniku in nekaterih notranjih organih, če je človek zdrav. Če pa se nahajajo v drugih organih, je to znak za bolezen.

nih in najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno žilno obolevnost in umrljivost v razvitem svetu. Razširjenost narašča s starostjo prebivalstva.

Ker se le ta zvišuje je visok krvni tlak, kot dejavnik tveganja, ki ga je mogoče nadzorovati, vse pomembnejši.

ATEROSKLEROZA je kronična, napredujoča vnetna bolezen arterijske stene, ki povzroča zožitev ali zamašitev arterij, kar ovira pretok krvi. V vnetno območje se nato vztrajno odlagajo holesterol in druge škodljive snovi, kar povzroča nastanek izboklin v žilni steni (maščobni plaki), ki začnejo ožiti svetlino žile. Bolna žila se ne odziva več ustrezno s širjenjem in krčenjem.

Utrip Srca 43

ANGINA PEKTORIS je posledica koronarne bolezni.

Nastane zaradi pomanjkanja krvi in kisika (ishemije) srčne mišice. Do tega po navadi pride, ker je ena ali več koronarnih arterij (žil, ki dovajajo kri v srčno mišico) zoženih ali zamašenih. V srčni mišici se začnejo pojavljati prsne bolečine (stenokardije).

MIOKARDNI INFARKT. Med boleznimi srca in ožilja je delež koronarne bolezni največji. Vzrok za koronarno bolezen je ateroskleroza. Akutni miokardni infarkt (AMI) je le ena od njenih pojavnih oblik in je posledica zapore venčne (koronarne) arterije s strdkom.

PERIFERNA ARTERIJSKA BOLEZEN. Kadar so prizadete arterije spodnjih (ali zgornjih) okončin, govorimo o periferni arterijski bolezni. Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku sprva ne povzroča težav. Šele v napredovalnem

obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi občasno šepanje. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnih, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku.

SRČNO POPUŠČANJE se pojavi, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj hitro in učinkovito in tako zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Sčasoma zastajanje krvi prizadene pljuča in oteži dihanje. Zaradi slabšega pretoka krvi skozi ledvice le-te zadržujejo tekočino v telesu, kar opisane težave še poslabša. Hkrati začno zatekati noge in gležnji ter drugi organi v telesu.

MOŽGANSKA KAP je bolezen možganov, ki je posledica žilne okvare. Že kratkotrajna prekinitev dotoka krvi v možgane ali razpok majhne žilice povzroči hude posledice.

www.drustvo-nsos.si

44 UtripSrca

Hrana nekoč in danes

ZA NEKATERE ZDRAVILO, ZA DRUGE STRUP Marko Bohinc

Znanstveniki s področja prehrane in medicine nam ves čas priporočajo ali odsvetujejo nekatere vrste živil. Dostikrat se zgodi, da so ti nasveti zelo nasprotujoči si. Če je bilo še nekaj let nazaj priporočeno, da ne bi pojedli več kot dveh jajc na teden, je danes popolnoma drugače: vsak dan bi jih lahko jedli, celo priporočljivo je. V preteklosti je bilo tako: revni so jedli, kar so pač imeli, bogati pa, karkoli jim je srce (želodec) poželelo. Ne da bi kaj dosti premislili, kaj je zdravo in kaj ni.

Charles Darwin

P

ravzaprav tudi danes ni dosti drugače.Ljudje, ki komaj shajajo, gledajo na to, da bo hrana čim cenejša, medtem ko tisti, ki jim denar ni problem, na cene sploh ne gledajo in si privoščijo, kar imajo pač radi. Postaja pa vse bolj jasno, kako zelo je imel Hipokrat, oče medicine, prav, ko je rekel, da je hrana zdravilo. Lahko pa je tudi poguba.

Zanimivo je bilo pogledati, kaj so znani ljudje najraje jedli.

Winston Churchill, britanski ministrski predsednik je oboževal juhe; vendar so morale biti bistre, ne pa kremaste. Vsak večer pred spanjem je pojedel skodelico čiste goveje juhe.

Najljubša pa mu je bila želvja juha, ki je danes skoraj ni mogoče dobiti. Rad je jedel morskega lista, ki ga je zanj pripravljal njegov kuhar po posebnem receptu (z vinsko omako in rakci). Med njegovimi najljubšimi jedmi je bil tudi biftek z gosjimi jetri in črnimi tartufi.

Takemu okusu je bilo v času vojne, ko marsičesa ni bilo mogoče dobiti, težko www.drustvo-nsos.si

ustreči.

Za Napoleona Bonaparteja pa je vsesplošno znano, da je imel najraje piščanca Marengo. Jed se imenuje po kraju, kjer se je tedaj bojeval. Zgodovina pravi, da ves dan ni nič jedel, zato mu je hotel kuhar pripraviti nekaj, kar bi ga okrepilo. Vojake je poslal v vas in jim naročil, naj poiščejo živila, kar bodo pač našli. Vse, kar so lahko dobili, je bilo nekaj rakcev, piščancev, paradižnikov, česna in jajc. Iz tega je kuhar pripravil omenjeno jed, ki še danes velja za enega najboljših receptov za pripravo piščanca.

Abraham Lincoln, ameriški predsednik, je bil med najbolj skromnimi.

Najraje je jedel jabolka, pečeno slanino in občasno kakšno jajce, rad je tudi pil kavo. Imel se je zelo pod nadzorom, živel je špartansko. V nasprotju z njim pa je bil znanstvenik, oče teorije evolucije Charles Darwin v prehrani pravi avanturist. Jedel je namreč meso skoraj vseh živali, ki jih je odkril kot nove vrste.

Posebej mu je bilo všeč meso kuščarja amarila. Darwin je povedal, da ima okus kot raca, le da je veliko boljši.

Eden najbolj vplivnih vladarjev svetega rimnskega cesarstva Frederik II. pa se je najraje sladkal s kandiranimi cvetovi vijolic. Zgodovina pravi, da je bil tudi sicer zelo sladkosneden. Pisatelj Oscar Wilde je imel zelo rad dobro hrano in tudi vino; užival je v kaviarju, sočnih biftkih, najraje pa je jedel pečeno raco. Tudi Alfred Hitchock je bil ljubiteljj dobre hrane, kar se mu je poznalo tudi na teži. Predvsem je imel rad pite, vendar ne samo sladke, kakršne večinoma poznamo pri nas, pač pa tudi polnjene z mesom. Posebej rad je jedel pito s šunko.

Ameriški pisatelj Mark Twain je tudi sodil med dobre jedce. Napisal je seznam 60 svojih najljubših jedi, ki so jih pripravljali zanj, ko se je vrnil s kakšnega potovanja. Sicer je užival v mnogih ameriških jedeh, toda znano je bilo, da obožuje ostrige, pripravljene na

Utrip Srca 45

kakršen koli način. Za svetovno znanega očeta relativnostne teorije Alberta Einsteina pa je tudi splošno znano, da ni maral mesa in je pogosto rekel, da je uživanje mesa stvar morale. Najraje je jedel špagete in druge vrste testenin, seveda z zelenjavnimi polivkami.

Ludwig Van Beethoven je bil ljubitelj juh. Nekateri sicer pravijo, da zato, ker si dosti drugega ni mogel privoščiti; po drugi strani pa je zelo znan njegov rek, da lahko dobro juho skuha samo nekdo s čistim srcem. Charlie Chaplin, ki ga ni treba posebej predstavljati, je imel bolj preprost okus.

Rad je jedel jagnječjo obaro, indijski kari in vampe v omaki.

Poskušali smo ugotoviti, kaj so radi jedli nekateri najbolj znani Slovenci, a smo hitro obupali, ker ni zapisanih kaj dosti informacij. Naleteli smo le na to, da je France Prešeren menda rad jedel rumeno juho z brinovimi jagodami in petelinčki, angleško žemeljno pašteto z mesnim ragujem, mesne klobase z »zenfom«, rjavo dušeno goveje meso in podobne jedi. Za Ivana Cankarja pa iz dostopnih virov lahko izvemo le, da je rad jedel v gostilni Čad pod Rožnikom v Ljubljani. Tedaj seveda še ni ponujala mesnih jedi z žara, po katerih jo poznamo danes.

Ker torej o naših slavnih ni informacij, smo se spet obrnili v svet. Za operno pevko Mario Callas sicer nikjer ne piše, kaj je rada jedla. Je pa v nekem obdobju močno shujšala, ker je imela

trakuljo. Zlobneži so trdili, da jo je zaužila namenoma. V knjigi z naslovom What the Great Ate (Kaj so jedli veliki, s čimer so mišljeni slavni), so opisane prehranske navade kar nekaj znanih ljudi iz zgodovine in sedanjosti. Pisatelj Gabriel Garcia Marquez naj bi o svoji prehrani rekel, da si pol življenja ni mogel privoščiti tistega, kar bi rad jedel, drugo polovico pa tega ni smel jesti zaradi zdravja. Za Nelsona Mandelo, ki je v zaporu preživel 27 let, se je razvedelo, da je tam skoraj manično gojil sadje in zelenjavo. Tako naj bi v enem letu pridelal 2000 čilijev in 1000 paradižnikov.

Anna Frank je v svojem dnevniku napisala, da v skrivališču jedo v glavnem fižol in krompir, ki sta skoraj v vsakem obroku. Višek razkošja ji je bila rezina jetrne klobase in marmelada na kruhu.

A smo živi, je še zapisala. Amerška pevka jazza Aretha Franklin je svojim sodelavcem delala sive lase, ker so snemali pozno v noč. Rada je namreč kuhala in je snamanja prekinjala, da si je skuhala kosilo. To pa je lahko trajalo, saj je pogosto kuhala šunko, grah, špagete, cvrla piščanca; med njenimi najljubšimi jedmi sta bila doma narejen bananin sladoled in pečena svinjska rebrca. Če se vrnemo spet nazaj v zgodovino, naj bi Kleopatra posebej uživala v sočnih in sladkih figah, a tudi v nadevanem golobu in sezonski zelenjavi vseh vrst. Njen ljubimec Julij Cezar pa je imel rad svinjska plečka, kuhana z

jabolki, čebulo, medom, kisom, rdečim vinom, začimbami in sardelno omako namesto soli.

Veliko ljudi v daljni in tudi ne tako daljni preteklosti je imelo najraje slaščice.

Mednje sodita vladarica Katarina Medičejska in ameriški umetnik Andy Warhol, za katerega so pravili, da je lahko sam »zmazal« celo rojstnodnevno torto. Sloviti borec za pravice temnopoltih Martin Luther King je imel rad preproste jedi: ocvrtega piščanca, kuhano šunko, sladki krompir in sezonsko zelenjavo.

Nekaj sodobnikov pa ima pri izbiri hrane prav čudna pravila. Igralec Nicholas Cage namreč pravi, da je samo meso živali, ki se parijo dostojanstveno.

Mednje, na primer, ne sodijo prašiči ali katere koli vrsti ptiči, pač pa ribe.

Za Steva Jobsa, ki je umrl zaradi raka trebušne slinavke, pa velja, da je dostikrat tudi nekaj dni skupaj jedel samo eno vrsto jedi. Ko si je za tako jed izbral korenček, naj bi njegova koža po nekaj dneh uživanja postala rahlo oranžna.

Mladi bogataš Marzzk Zuckenberg pa je zapisal, da je skoraj postal vegetarijanec, ker se je odločil, da bo jedel samo meso živali, ki jih bo sam ubil. S tem je opozoril, da se je treba zavedati, od kod prihaja meso. Če ga hočeš jesti, mora neko živo bitje zato umreti. Nedavno preminuli šef in ustanovitelj Playboya Hugh Hefner je rad vodil svoje zajčice v najbolj znane restavracije, kjer so si lahko naročile, kar so želele. Sam pa si je dal vedno iz svojega doma dostaviti jed, ki jo je skuhal njegov kuhar. Največkrat je jedel jagnječje zarebrnice in pečen krompir.

Kot zanimivost: znani glasbenik, trobentač Louis Armstrong je vse življenje užival odvajala. Navada je ostala iz otroštva, ko je njegova mati vsem dajala odvajala, ker so dostikrat jedi, pripravljene iz pokvarjenih sestavin. www.drustvo-nsos.si

46 UtripSrca

Varni na internetu - zdravstvene spletne goljufije

NE NASEDAJTE LAŽNIM OBLJUBAM! Tekst: Marko Bohinc

Na spletu lahko najdete vse mogoče. Avtorji vam opisujejo čudesa, da bi vam na koncu nekaj prodali. Pri tem postajajo izredno spretni, da lahko nasedejo celo manj naivni ljudje. Dokler vam ponujajo posode, knjige, oblačila, razne napravice, večje škode ni.

Ko pa vam nudijo »čudežna zdravila«, pa heca ni več. Preberete lahko tako neverjetne stvari, da se postavlja vprašanje, ali tega res nihče ne nadzoruje.

Č

e se človek poklicno ukvarja z iskanjem informacij, je splet seveda najboljši pripomoček. Novinarjem se navadno vedno mudi, zato nam gre na živce, ko nam v besedilo, ki ga pravkar beremo, skačejo oglaševalske informacije in nas ovirajo pri delu.

Takih okenc navadno niti ne odpiramo.

A ko se zraven pojavi še slika s šopom gnusnih glist s pripisom, da je več kot 80 odstotkov prebivalcev okuženih s paraziti, te pač premaga radovednost www.drustvo-nsos.si

in klikneš. Že naslov šokira: 250 tisoč ljudi v Sloveniji vsako leto umre zaradi parazitov, ki jih najdemo v ribah, sadju in zelenjavi, kupljenih v trgovinah in na tržnicah! Ker nas je še vedno samo dva milijona, letno torej samo zaradi parazitov pobere četrt prebivalcev Slovenije.

Kar je popolnoma nemogoče, saj bi morali po tej logiki že izumreti. V resnici uradni demografski podatki pravijo, da letno iz katerega koli razloga povprečno umre okrog

19.000 naših prebivalcev.

Sledi pogovor s strokovnjakom parazitologije, kar naj bi bil nek doktor Klemenčič in naj bi imel 46 let delovnih izkušenj. Zraven je prisrčna slika gospoda v beli halji s stetoskopom okrog vratu. Ker postanejo naši zdravniki specialisti šele nekje po 30. letu starosti (pogosteje pa kasneje), bi moral biti možak na sliki star najmanj 76 let. Pa jih ne kaže. Morda pa je samo dobro ohranjen! Ta doktor

Utrip Srca 47

pripoveduje, da okoli 92 odstotkov človeških smrti povzročajo okužbe s paraziti. Sanitarno higienska služba pa naj bi ugotovila, da je 95 odstotkov vseh izdelkov (prehranskih?) okuženih z zajedavci, ki so nevarni za človeka.

Zastrašujoče informacije Nekatere trakulje naj bi povzročale raka, paraziti naj bi prišli v možgane, kar naj bi povzročilo smrt. Zraven lahko vidite fotografijo možganov (pri avtopsiji), po katerih mrgoli na stotine črvov. Paraziti naj bi se naseljevali v vseh organih, jih poškodovali in povzročali smrt. Morda je kaj od tega celo res, toda v luči vseh drugih navedb je vse skupaj videti kot velika potegavščina, ki naj bi človeka najprej na smrt prestrašila, na koncu pa mu ponudila rešitev: kupiti je treba samo njihov izdelek, pa boste rešeni. Vendar to takoj, zdaj, ker ugodna ponudba (50 odstotni popust) velja samo danes.

Sicer izdelek stane 78 evrov, danes pa ga lahko kupite super ugodno, le za 39 evrov. Je pa popolnoma naraven, iz zelišč rmana, nageljnovih žbic in tavžentrože ter še nekaterih dodatkov.

Mimogrede, recept je zelo podoben protokolu, ki ga je iznašla znana, že pokojna alternativka Hulda Clark, ki je bila prav tako prepričana, da vse bolezni izvirajo iz okužb s paraziti. S to razliko, da so imela njena prepričanja znanstveno osnovo in tudi nekaj dokazov ozdravitev, pa so jo kljub temu v ZDA preganjali. Česar pa o na spletu oglaševanem izdelku ne moremo trditi, ker ni mogoče ničesar preveriti.

Lažne trditve, lažne rubrike To seveda še zdaleč ni edina taka potegavščina na spletu. Je pa posebej zanimiva, ker ima rubrike kot so ministrstvo, sprejemna pisarna, javne službe in novinarsko središče. Če kliknete na katero koli od teh rubrik,

se vam vedno odpre ista stran: naročilnica za izdelek. Tudi rubrike so torej potegavščina. Stran ima naslov Zdravstvene skrivnosti, spletni naslov pa je skoraj identičen drugemu, ki prav tako ponuja neke »čudežne« izdelke: www.jointosite2.info. Enak naslov (samo brez številke) ima stran, ki se imenuje Medical blog in na enak način oglašuje isti izdelek s pomočjo neke farmacevtke, ki je verjetno prav tako izmišljena. Napisano pa je, da se z uživanjem njihovih pripravkov 97 odstotkov bolnikov parazitov znebi v dveh tednih, kar velja tudi za hujše primere. Med 100 odstotnim odpravljanjem je med vrstami parazitov

po 39 evrov. Nič kaj poceni, a vseeno neprecenljiva, če bi dejansko odpravljala vse težave, ki jih besedila naštevajo.

Kje je tu nadzor nad takim oglaševanjem?

Nadzor nad prehranskimi dopolnili v okviru načrtovanega uradnega nadzora je delo zdravstvenega inšpektorata.

V primeru, da izdelek, ki ima sicer značilnosti prehranskega dopolnila, vendar se predstavlja kot zdravilo, je predmet farmacevtskega nadzorstva, ki deluje v okviru javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke v sodelovanju z zdravstveno inšpekcijo.

Inšpekcijski nadzor se izvaja v vseh

Pristojne službe ob spletnem nakupovanju svetujejo previdnost in preverjanje podatkov o prodajalcu. Nedostopnost teh podatkov je prvi znak za alarm, prav tako je lahko sumljivo to, da ima prodajalec sedež v tretji državi.

naštet tudi razvoj rakavih stanj, kar vsekakor na ta seznam ne sodi, poleg tega pa je taka trditev za ljudi nevarna.

Na popolnoma enak način je na drugih spletnih straneh opisano tudi, kako z naravnim izdelkom izboljšaš ali si povsem povrneš sluh, odpraviš glivice na stopalih, se znebiš luskavice in še kaj. Najcenejši izdelek (krema za luskavico oziroma skoraj vse težave s kožo) stane 24 evrov (ampak samo danes), vsa druga »zdravila« pa so

stopnjah proizvodnje in distribucije vključno s posredovanjem in oglaševanjem prehranskih dopolnil.

Tako pravi zakonodaja Prehranska dopolnila morajo izpolnjevati le zahtevo o varnosti, medtem ko morajo biti zdravila tudi (dokazano) učinkovita in kakovostna.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA, European Food Safety Authority) da strokovno in znanstveno www.drustvo-nsos.si

48 UtripSrca

mnenje o prehranskem dopolnilu.

Glede na znanstvene dokaze jim lahko dovoli zdravstvene trditve. Vendar to velja le za tiste proizvajalce oziroma prodajalce, ki dajo svoje izdelke na tržišče po uradni poti. To pa se ni

in izdelek dobite po povzetju. Tako vsaj piše. Vse skupaj dela prebivalstvu škodo tudi zato, ker je dejansko možno tako pri sladkorni kot pri previsokem tlaku narediti marsikaj, da ljudje jemljo manj zdravil.

Zdravstveni inšpektorat RS potrošnikom odsvetuje nakup izdelka Detoxic na tej spletni strani! (http://slovenia.detoxic.net/#init)

zgodilo v nobenem od primerov, ki smo jih našteli. Kot rečeno, na spletu se dnevno dogaja marsikaj. Zasledite lahko zgodbo moškega, ki je imel ogromno sladkorja v krvi in je bil na tem, da pade v komo, ko so ga pripeljali na urgenco. Tam so potrdili, da ima sladkorno bolezen in mu predpisali ustrezna zdravila. Ta pa so imela stranske učinke, ki so mu grenili življenje, da se je odločil, da bo zase našel ustreznejši način. In tako naprej.

Seveda ga je našel, to je bila knjiga, ki opisuje, kaj je treba početi, da se sladkorne znebiš. Knjiga pa stane 39,99 evra. Enako zgodbo vam ponujajo, da si uravnate krvni tlak brez zdravil, ki jih potem prenehate jemati. Tudi za to se prodaja knjiga. Ko pa hočete najti vir vseh teh informacij, se pa vsa vrata zapro. Naslova, na katerega bi se lahko obrnili za informacije, ni. Prav tako ni telefonske številke. Samo vi morate izpolniti okenca na obrazcu za naročilo www.drustvo-nsos.si

Ministrstvo in inšpekcija sta brez moči. Na ministrstvu za zdravje smo se pozanimali, kako je urejen nadzor spletnih oglasov, ki zadevajo zdravila in prehranske dodatke. Takole so odgovorili: »Pregledali smo spletni strani http://detoxic-original.com/ detoxic-slovenija/ in http://eu-sale. com/sl/krema-psorilax-psoriazaslovenija/# in ugotovili, da na teh straneh ni na voljo kontaktnih podatkov prodajalca, tudi podatkov o lastniku spletne domene ni možno pridobiti.

Poleg tega izdelkov sploh ni možno naročiti. Zasledimo veliko nepravilnosti pri uporabi slovenskega jezika, iz česar lahko sklepamo, da gre za avtomatične prevode. Vse navedeno nakazuje, da gre za lažne oziroma goljufive spletne strani.

Podjetje, ki oglašuje oziroma trži izdelke preko spleta, je po veljavnih predpisih dolžno navesti svoje kontaktne podatke.

Zdravstveni inšpektorat lahko izvede

inšpekcijski nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov pri podjetjih, ki imajo sedež v Sloveniji. Kadar pri obravnavi spletnih oglasov zavezanca za uradni nadzor ni možno identificirati, se odločimo za preventivni ukrep, to je obvestilo potrošnikom. Spletni strani, na katerih se oglašujeta izdelka Detoxic in Psorilax, bomo spremljali in v primeru, da bo možno izdelke tudi naročiti, bomo potrošnikom nakup odsvetovali.« Te dni so na spletnih straneh zdravstvenega inšpektorata objavili obvestilo, s katerim ljudem odsvetujejo nakup omenjenih izdelkov s sledečo vsebino: » Zdravstveni inšpektorat RS potrošnikom odsvetuje nakup izdelka Detoxic na spletni strani .

Izdelek je na omenjeni spletni strani predstavljen na zavajajoč način, saj se predstavlja kot zdravilo. Izdelek ustreza definiciji prehranskega dopolnila, le-teh pa ni dovoljeno predstavljati z učinki zdravljenja.

Spletna stran gostuje na strežniku, ki je lociran v ZDA, spletna domena pa je bila registrirana pri podjetju, ki ima sedež v Rusiji.

Ponudnika izdelka ni možno identificirati, zato Zdravstveni inšpektorat RS nima možnosti ukrepanja.

Potrošnikom priporočamo, da pred nakupom v spletnih trgovinah vedno preverijo informacije o ponudniku in da si ogledajo spletne strani SI-CERT www.varninainternetu.si. » Torej lahko ministrstvo s svojimi inšpekcijskimi službami naredi bolj malo. Približno toliko kot mi, ko vam svetujemo, da ne nasedate takim zgodbam.

Utrip Srca 49

LETOŠNJA POMLAD Z DRUŠTVOM

Konec maja smo obiskali Hrastovlje

Cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah

Znamenite freske v cerkvici. Na sliki upodobitev »Mrtvaškega plesa«

Zdravstvena delavnica Portorož. Dvorana v hotelih LiffeClass

Prim. dr. Janez Tasič predava na temo »Naravni statini«

Prim. dr. Janez Tasič predava na temo »Naravni statini«

www.drustvo-nsos.si

50 UtripSrca

KJE LAHKO UVELJAVLJAM POPUSTE Z ČLANSKO IZKAZNICO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE?

Obvestilo vsem članom društva:

Thermana Laško d.d., Zdraviliška 4, 3270 LAŠKO Zdravilišče Laško, Welnes center Laško 10 % popust na naslednje storitve: - bazen - bazen+savna - wellness storitve - fizioterapevtske storitve Akcijska ponudba 30% 30 % popust na celodnevne vstopnico za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic.

Akcijska ponudba 20% 20 % popust na celodnevne vstopnico v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic.

Pri akcijski ponudbi se na doplačilo za vstopnico za savno obračuna tudi 10% popust.

20 % popust na naslednje storitve: - za bazene in savne ob predložitvi izkaznice 10% popust za naslednje storitve - pregled pri kardiologu in za obremenilno testiranje (obe storitvi je potrebno opraviti skupaj) Terme Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 100 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 07/ 38 43 400, 07/ 38 43 500 Fax: 07/ 30 73 107 E-mail: booking.smarjeske@terme-krka.si

10% popust za naslednje storitve • zdravstvene in wellness storitve v Zdravilišču Radenci • na celodnevne kopalne karte Zdravilišče Radenci d.o.o.

Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci http://www.sava-hotels-resorts.com

Nujno sporočite društvu -vsako spremembo naslova -svojci obvestite društvo o smrti člana -izgubo članske izkaznice na e-mail: srce@drustvo-nsos.si ali po tel: 03 734 1310 Občasno se dogaja, da nekateri ne prejemate pošte z vabili na zdravstvene delavnice ali revije Utrip srca.

Vzrok je največkrat neplačilo članarine za tekoče leto, v izjemno redkih primerih pa izguba pošte...

ČE STE ŽE ČLAN NAŠEGA DRUŠTVA — PRIJAVNICE NE POŠILJAJTE! NAMENJENA JE SAMO NOVIM ČLANOM.

Čitljivo izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo prosimo vrnite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 51

VICOTEKA

ZANIMIVOSTI

Moški jemlje v roke različne predmete in sprašuje za ceno.

Vse mu je predrago. Končno vpraša prodajalko: “Kaj bi si želeli za rojstni dan, če bi bila moja žena?”

“Drugega moža!”

Kriminalist pride k kmetu, da bi preiskal njegovo posest. Kmet mu pravi, da lahko vse pregleda, razen tistega nasada tam.

Kriminalist mu pokaže značko in pravi: “Vidiš to značko? S to značko lahko počnem karkoli in ti ne moreš nič naredit za to!” Čez nekaj minut se kriminalist začne dreti, ko beži pred razjarjenim bikom.

Kmet odvrže orodje, steče k ograji in se zadere: “Potegni značko ven! Pokaži mu značko!”

Sosedi se pogovarjata: “Kmalu bomo stanovali v lepšem okolju!” se je pohvalila prva.

“In mi v mirnejšem okolju!” je rekla druga.

“Ah, torej se boste tudi vi preselili?”

“Ne, mi ostanemo tukaj!”

Dve blondinki v avtu. Poči jima guma. Stopita ven, prva se skloni k gumi in reče: “Ojej, guma je spustila.”

Druga blondinka: “A povsem?”

Prva odgvori: “Ne, samo pri tleh.”

Ameriški spletni velikan Google, ki od leta 2014 ponuja storitev Street View (Ulični pogled) tudi za Slovenijo, bo ulice in ceste tudi v Sloveniji fotografiral znova in tako posnetke posodobil.

Googlov Ulični pogled uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Storitev pokriva številne države, uporabnikom pa so na voljo tudi tematske vsebine zanimivih krajev.

Z namenom posodobitve posnetkov se bodo Googlovi snemalci tudi v Sloveniji znova odpravili na ceste.

Snemanje bo predvidoma potekalo od 15. junija do konca avgusta, je razvidno iz podatkov na Googlovih spletnih straneh.

Kot so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke, pravne podlage in varovalke, kot so denimo brisanje obrazov in registrskih tablic, ostajajo enake kot ob prvem snemanju. Določata jih zakon o varstvu osebnih podatkov in splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Posamezniki, ki želijo več informacij, se lahko po njihovih navedbah obrnejo neposredno na Google.

Društvo na srcu operiranih Slovenije PRIDRUŽITE SE NAM TUDI VI V Društvu na srcu operiranih bolnikov Slovenije nas je že več kot 2000. Postanite tudi vi naš član/ica! Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev.

V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost.

Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z različnih področij. Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli.

Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj vprašati. Postaja vse bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo.

Utrip Srca 33

Manj sedenja, več gibanja Naši otroci preveč sedijo, še posebno v prostem času, ko gledajo televizijo delajo na računalniku ali igrajo računalniške in druge igrice.

Priporočila za aktivnosti skozi ves dan:

Dopoldne v učilnici (2,5 ure)

Pot v šolo z avtom ali avtobusom (15 minut)

Fizične aktivnosti med odmori in kosilom (40 minut)

Gledanje TV (1 ura)

7,5 ur

... ..........

Spanje

SKUPNI ČAS SEDENJA

Popoldne v učilnici (2 uri)

Pot domov z avtom ali avtobusom (15 minut)

Igranje elektronskih igric ali gledanje TV (30 minut)

Domača naloga (30 minut)

Udeležba v organiziranih športnih aktivnosti (1 ura)

Manj sedenja pripomore k zniževanju tveganja za razvoj različnih bolezni in težav pri otrocih in mladostnikih, ki se lahko razvijejo v kasnejšem življenskem obdobju. Poskusite zmanjšati čas, ki ga otroci in mladostniki preživijo sede in jih spodbujajte k športnim aktivnostim in gibanju. www.drustvo-nsos.si