Revija utrip srca, št.13, december 2012

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

Naše društvo praznuje

ŠT.13 DECEMBER 2012

Srebrni jubilej

M.C. Medicor

Odlična klinična praksa

Uženite podivjani krvni tlak

Da bi dolgo in zdravo živeli

Naj vam božična noč pokloni mir, upanje, ljubezen, zdravje in veselje.

Vse to pa naj vas spremlja v letu, ki nam prihaja naproti.

Vodstvo Društva na srcu operiranih Slovenije

uvodnik Drage članice in člani!

Prvič, odkar izhaja naša revija, vam uvodnih besed ne piše Vlado Petek, naš predsednik, ki je preminil v torek, 27. novembra zgodaj zjutraj. Od njega smo se poslovili v petek, 30. novembra v njegovem rodnem Laškem. Vendar pa v tej številki naše revije Vlado še vedno nastopa kot urednik, ker je to do svoje prezgodnje smrti tudi bil. Samo prispevkov, ki so namenjeni spominu nanj, ni videl. Ne dvomim, da bi kakšnega vrgel ven ali pa prečrtal kakšen stavek.

Z izgubo v naših vrstah, saj nas je mesec pred Vladom zapustil tudi Branko Noč, zelo aktivni dolgoletni član upravnega odbora našega društva, bomo zajadrali v novo leto. Kljub temu naj vam, drage članice in člani v imenu vodstva društva in v svojem imenu zaželim, da vam bo božič prinesel sreče, miru in zdravja, novo leto pa poleg tega še obilo veselja, zadovoljstva in lepih doživetij. Ker bomo z delom nadaljevali tako, kot smo začrtali, nam veselih in zanimivih druženj ne bo manjkalo. Samo voljo in željo je treba imeti, pa je mogoče skoraj vse.

Najprej pa je treba imeti zdravje. Vsi smo skusili, kako je, če nenadoma zboliš. Prej se ljudje niti ne ukvarjamo z zdravjem, zdravstvom, medicino, farmacijo in podobnimi pojmi, ker jih preprosto ne potrebujemo. Ko pa smo potisnjeni v to, ker smo bolni in potrebujemo strokovno pomoč, se vse spremeni. Tudi naš pogled na svet. Če sta nam bili še nedavno nazaj najbolj pomembni stvari v življenju zaslužek in blaginja, se kaj hitro zavemo, da nista najpomembnejši. Življenja ne moreš uživati v polni meri, če nisi zdrav.

V iskanju najboljše možne pomoči so se mnogi med nami znašli v hudi stiski. Od vsepovsod prihajajo najrazličnejše informacije in bolnik je zmeden, komu ali čemu naj verjame. Po zgodbah vseh nas vemo,

da ljudje še najbolj verjamejo izkušnjam tistih, ki so po tej poti že šli. Vendar so te izkušnje lahko tako zelo različne, kot smo si različni ljudje. Tudi isti človek ni dva dni enako razpoložen, enako prijazen do sočloveka, enako voljan bolniku pomagati. Prav zaradi tega nam bodo tudi v bodoče svetovanja ljudi iz naših vrst eden najpomembnejših virov informacij.

Ne obotavljajmo se, če nas bo kdo prosil za pomoč ali nasvet. Tisto, kar smo dobili, lahko damo naprej. Sami zaradi tega ne bomo imeli nič manj. Prostovoljstvo je tisto, kar nam manjka. Saj smo pripravljeni pomagati drugim, toda poskrbeti moramo, da bodo pomoči potrebni izvedeli za to.

Leto, ki prihaja, nosi »nesrečno« številko 13. O tej številki kroži mnogo zgodb in niso vse negativne.

Verjetno je še najbolj res, da bo leto nesrečno, če bomo to pričakovali. In dosti bolj srečno in veselo, če bomo pričakovali to. Pravijo namreč, da moraš paziti, kaj si želiš, ker se ti lahko želje izpolnijo. Skoraj vedno se izpolnijo, le da ljudje tega pogosto ne znamo prepoznati. V duhu energije in ljubezni, ki sta jo med nami zapustila naša nedavno preminula člana in tudi vse tiste neskončne energije in ljubezni, ki so ju pustili že mnogi pred njima, lahko verjamemo in pričakujemo dobro, zdravo in uspešno leto. Izkopali se bomo iz krize, postavili na noge in bili hvaležni za vse, kar nam je dano. Najbolj zadovoljni in zdravi so hvaležni ljudje. In mi imamo mnogo razlogov za hvaležnost. Še enkrat: veliko zdravja, veselja, zadovoljstva in sreče vsem!

Milka Krapež, članica upravnega in uredniškega odbora Društva

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino.

Uredništvo: Vladimir Petek, Milka Krapež , člani: prof. dr. Metka Zorc, Jožef Ocvirk, Miroslav Lesjak, Marjan Lužnik. Fotografija: Arhiv uredništva, iStock Photos, Jupiter Images, arhiv in člani društva Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech, Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna T-Tisk, Rimske Toplice Naklada: 2500 izvodov.

Utrip Srca 3

iz vsebine ODLIČNA KLINIČNA PRAKSA Uvedba novega zdravljena prirojenih srčnih napak v Slovensko kardiologijo Več na strani 11

Društvo na srcu operiranih Slovenije praznuje Utrinki iz proslave ob praznovanju 25. letnice društva Srčni bolniki in njihovi svojci so bili to, člani društva, ki so se odločili, da bodo s svojo prisotnostjo pozdravili in počastili petindvajsetletno zavzeto delo...

Več na strani 13

Z nevrofizioterapijo do boljšega življenja

16

Fizioterapevtska dejavnost je v Sloveniji zelo razširjena.

Fizioterapevti so zaposleni v zdravstveni, rehabilitacijski, pa tudi raziskovalni dejavnosti.

Ohranimo vitalnost srca

18

Hujšanje brez kur in diet

16

Močni lahko premagajo artritis

22

Uradna medicina še vedno pri marsikateri bolezni trdi, da si s spremenjenim načinom prehranjevanja ni mogoče izboljšati stanja. Hkrati pa nutricionisti zatrjujejo ravno obratno: da smo si z napačno hrano (in še čem) bolezen nakopali, torej jo lahko tudi odpravimo ali vsaj omilimo.

Brez novosti bomo umirali prej V zadnjih petnajstih letih se je življenjska doba ljudi v razvitem svetu (podatek je ameriški) povprečno podaljšala za deset let.

Tudi v Evropi je vse več ljudi, ki so dočakali sto let in jih bo v naslednjih dveh, treh desetletjih še neprimerno več.

4

Utrip Srca

27

Da bi živeli dolgo in zdravo

28

Delež starejšega prebivalstva zelo hitro narašča tako v Sloveniji, kot skoraj povsod po svetu.

V časih našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, je bila povprečna življenjska doba na slovenskem približno 40 let. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo po statističnih podatkih v Sloveniji že 10% prebivalstva starejšega od 65 let, leta 2004 pa je delež starejših znašal že 15%..

SCIO in bioresonanca

32

O bioresonanci oziroma kvantnih metodah ste zagotovo že slišali. V zadnjih letih so se med številnimi alternativnimi metodami zdravljenja močno uveljavili.

Uženite podivjani krvni tlak

Vzroki za nastanek ustnega zadaha

34

36

Ob vtipkanju pojma slab zadah ali strokovno halitoza v spletni brskalnik vam bo postreženo z več kot devet milijoni zadetkov – številčnosti se ni čuditi, saj gre za pojav, ki občasno prizadene več kot polovico človeštva.

Zakaj nas sladkor ubija

40

Nedolžen pojem sladkosnednosti s sabo nosi vse kaj drugega, kot se zdi na prvi pogled.

Srčni center M.C. Medicor

42

št.13-december-2012

www.drustvo-nsos.si

G L A S I L O D R U Š T VA N A S R C U O P E R I R A N I H S L O V E N I J E

Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo. Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek komentarjev, so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije.

Utrip Srca 5

V SPOMIN

Gospod Vladimir Petek Predsednik Društva na srcu operiranih 1940 – 2012 Bilo je na pragu pomladi pred 25 leti .....

Ponovno in ponovno so se zbirali bolniki operirani na srcu - z istimi težavami. Takrat okrog dr.

Marka Prepeluha, znanega Slovenskega odvetnika in prof.dr. Radivoja Ozvalda, predstojnika Inštituta za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oba neverjetna človeka, vsak na svojem področju, sta zaznala stiske ljudi, pa tudi sama sta preživela srčno operacijo.

T

akratna družba ni bila naklonjena druženju ljudi. Ustanavljanje društev je bilo nepopularno. Bolniki pa so se zbirali okrog nas z raznimi težavami. Družili smo se, pomagali eden drugemu ......

V tej skupini se je pojavil tudi Vladimir Petek, zelo mlad je preživel srčni infarkt in kasneje bil uspešno operiran. Čutil je dodatno energijo in prav gotovo posebno željo, da se je pridružil skupini in začel aktivno delovati.

Bilo je na pragu pomladi pred 25 leti, na vhodu Inštituta za histologijo in embriologijo, kjer smo skupaj s študenti zaključili vaje. Vladimir Petek se je pojavil na vratih z besedami: »Prišel sem, da se bolje spoznava. Prišel sem, ker me zanima vaše delo in študenti in raziskave in histologija, in kardiologija in pomoč bolnikom. Veste, jaz sem tudi inovator, sicer na drugem področju, vendar me vse zanima«.

Segla sva si v roke in takrat to ni bil več odnos bolnik – zdravnik, postala sva prijatelja.

6

Utrip Srca

Gospod Petek je z neverjetnim entuziazmom in energijo, ki jo je razdajal povsod začutil izziv takratnega časa. Dolge čakalne dobe na invazivne diagnostične posege in kirurške operacije so bile nerazumljive. Okrog sebe je zbral ljudi, ki so čutili enako. Na temeljih razklanega Društva na srcu operiranih bolnikov Slovenije ki so ga pestile politične razprtije je strnil vso pozitivno energijo, entuziazem in popeljal Društvo na novo pot. Pred dvajsetimi leti pa je sam postal predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije.

Začutil je posebno poslanstvo pomagati ljudem in to mu je tudi v celoti uspelo.

Pod njegovim vodstvom je nastala ena najuspešnejših organizacij civilne družbe v Slovenskem prostoru, iz Društva na srcu operiranih Slovenije je izšlo tudi Društvo za srce Republike Slovenije, ki ima vrsto let izjemno pomembno vlogo v preprečevanju bolezni srca in ožilja. V začetku svojega delovanja je gospod Petek strnil vse svoje

sile, energijo, prijateljske povezave v borbi za uresničitev ideje klinike MEDICOR, centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ustanove, ki je omogočila, da čakalnih dob v Slovenskem prostoru za srčne bolnike ni več.

Z zbiranjem podpisov širom Slovenije je prepričal politike in vodstvo države, da je klinika nujna, da mora postati realnost.

Ob pomanjkanju finančnih možnosti je pri nastanku projekta aktivno sodeloval, ne samo sam, pač pa organiziral Društvo na srcu operiranih Slovenije, ki je postalo lastnik ustanove.

Skupno z nami je gradil idejo, skupno z nami je ustvarjal ekipo in povezoval vse, ki so hoteli pomagati. Bil je ambasador, ki je znal vedno uporabiti pravo pot in tudi razmisliti, tudi s kritično besedo opozarjati na težave.

Z neverjetnim spoštovanjem do svojega kirurga, prof. dr. Ninoslava Radovanovića je gojil idejo doma, centra Slovenskih srčnih bolnikov, ki je nastal v posebnem okolju Primorja, kjer mine strah pred boleznijo, kjer

ima bolnik občutek, da je to resnično njegov dom.

Vladimir Petek je resnično imel rad svojo – našo ustanovo. Kot nadzornik je budno in dobrohotno spremljal naše delo in se veselil uspehov, ob številnih mesečnih obiskih je prinašal dobro voljo in spodbudo, da nebi omagali kot je večkrat dejal.

Ko se je končala borba za kliniko, kot je imenoval vse svoje aktivnosti, se je posvetil drugemu področju. Posvetil se je skrbi za člane Društva na srcu operiranih Slovenije, za vsakega posebej, usmeril se je v borbo

Začutil je posebno poslanstvo pomagati ljudem in to mu je tudi v celoti uspelo. Pod njegovim vodstvom je nastala ena najuspešnejših organizacij civilne družbe v Slovenskem prostoru. Iz Društva na srcu operiranih Slovenije je izšlo tudi Društvo za srce Republike Slovenije, ki ima vrsto let izjemno pomembno vlogo v preprečevanju bolezni srca in ožilja.

za preprečevanje bolezni. Pred 10 leti je prvič izdal revijo Utrip srca, bil je glavni in odgovorni urednik. Revija je presegla pričakovanja. Mnogi kolegi v tujini, nekateri so bili naši profesorji, niso mogli verjeti, da revijo izdaja človek, ki je pravzaprav spoznal medicinsko znanost skozi svojo bolezen.

Vladimir Petek je brez dvoma s svojim delom presegel okvire naše dežele.

V uvodniku prve revije je zapisal: »Dolgo časa si želimo, da vam novoletno čestitko pošljemo v nekoliko bogatejši obliki. To smo sedaj storili in upam, da vam bo naš prvenec, naše glasilo, kljub začetni skromnosti všeč. O čem bomo v njem prebirali se ve. O naši usodi na srcu operiranih državljank in državljanov Slovenije, ki si kot del civilne družbe, združene v našem Društvu, prizadevamo za

boljše in lažje življenje z boleznijo.

Ustanovitev Društva sega leta nazaj, naše vodilo, tako tistih že operiranih, kot tistih ki na operacijo še čakajo, pa je učenje pravilnega dela in življenja, prehranjevanja in izogibanja nepotrebnim stresom in pretiranim naporom. Kot vemo, pa tudi to še zdaleč ni vse.....

Zelo pomemben je tudi reden stik z zdravnikom kardiologom in spoštovanje njegovih navodil, ki nas usmerjajo pri uživanju zdravil in drugih terapij. Vse to strnjeno zajema glavne naloge Društva v skupni skrbi, da bi delovali kot vezni člen trdne verige, kjer prav vsi znamo drug drugemu sočutno prisluhniti in učinkovito pomagati.

Spoštovani bralci revije Utrip Srca, člani društva na srcu operiranih Slovenije, spoštovani gospod predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije Vladimir Petek, spoštovani član upravnega odbora gospod Branko Noč!

Na koncu je zapisal: »Naj bo ta, otvoritveni izvod glasila še en korak k našemu zbliževanju. Prepričan sem, da bomo skozi to in vse bodoče številke še močnejši v izpolnjevanju začrtanih programov kot tudi bolj splošno prisotni in dosegljivi. Tik pred nami so prazniki, čas veselja in dobrih želja. Pridružimo se veličastnemu vzdušju, saj se prav tedaj lahko kakšna omejitev tudi zavestno spregleda in tudi kakšni majhni grehi so dovoljeni. Vse bomo nadoknadili v začetku prihodnjega leta. Iz srca vam želim kar najprijetnejše praznovanje v krogu tistih, ki jih imate radi. V Novem letu 2002 pa vam želim obilo zdravja, privoščljivo srečo, dobrodušno zadovoljstvo ter mnogo delovnih uspehov. Vaš predsednik Vlado Petek«.

Vsi člani društva in tudi širša slovenska javnost se želimo tudi po tej poti posloviti od vaju, ki sta se v tako kratkem obdobju, skoraj hkrati, za vedno poslovila od nas. Želimo se vama zahvaliti za neumorno dolgoletno delo v društvu. Brez vaju društvo ne bi bilo na taki razvojni stopnji kot je danes.

V zahvalo in spomin na vaju, vama posvečamo prve strani v tej številki revije.

Besede, ki še danes veljajo, tudi ko je odšel tako tiho, skoraj brez slovesa, brez stiska roke, ki sva si jo podala pred 25 leti ob začetku najinega prijateljevanja, ko to ni bil več odnos zdravnik – bolnik.

Hvala za vse kar sta dobrega storila za društvo in slovenske srčno žilne bolnike. Počivajta v miru!

Do konca življenja mi bo ostal grenak priokus, saj Vlada ni izdalo srce, pač pa druga zahrbtna bolezen za katero je morda mislil, če ni srce ni nič resnega.

Zapustil je neprecenljiv spomin in vzgled...

Za upravni odbor podpredsednik društva na srcu operiranih Slovenije Jožef Ivan Ocvirk

Prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

Utrip Srca 7

V SPOMIN

izjemno kirurško znanje, ki ga je pridobil doma in neverjetni entuziazem postati torakalni kirurg.

Prof. dr. Rene Favaloro 1923-2000 Sredi poletja leta 2000 smo nemi obstali ob kruti novici, da se je nenadoma in povsem nepričakovano poslovil oče koronarne srčne kirurgije, izjemen kirurg, znanstvenik, neverjetni dobrotnik in humanist prof. dr.

Rene Favaloro.

Z

a vse nas, ki smo imeli to srečo v življenju, da smo lahko delali z njim, sledili njegovim idejam in ga dobro poznali, je žalostna resnica boleča in nerazumljiva.

Kakor je s svojo dramatično smrtjo želel opozoriti na številne probleme današnjega sveta in družbe, tako je tudi živel.

Njegova

življenjska

pot

je

bila

nenavadna, saj je pred njim po uspešnem študiju medicine in končani specializaciji iz kirurgije, stala akademska kariera. Ali odločil se je drugače. Klic prostrane pampe in ljudi, ki so živeli v revščini, ga je premamil. Želel je pomagati prav njim in tako postal splošni podeželski zdravnik.

Z izjemno požrtvovalnostjo in energijo, z izobrazbo kirurga je ustanovil prvo deželno bolnišnico v pustinji »La Pampe« z malo operacijsko dvorano, laboratoriji in rentgenom. Že takrat si je skupaj z bratom kirurgom s trdim in težaškim delom pridobil izjemno naklonjenost in zaupanje ljudi, ki jim je posvetil prvo tretjino življenja.

Neumorni duh raziskovalca ga je kljub uspehom pri delu in ljubezni do revnih deželanov gnal naprej. Leta 1962 je brez velikih razmišljanj nenadoma sprejel odločitev in odšel v ZDA, v Cleveland Clinic Foundation.

Spremljalo ga je

8

Utrip Srca

Usodno srečanje z očetom koronarne angiodiagnostike dr.

Masonom Sonsom je usmerilo njegovo energijo v raziskovanje koronarne bolezni.

Sodelovanje in prijateljstvo s takratnim predstojnikom srčne kirurgije dr.

Donaldom Efflerjem je ob trdem in entuziastičnem delu, ki ni poznalo dneva in noči, rodilo eno najuspešnejših kirurških metod zadnjega stoletja aortokoronarni by-pass. S tem je Rene Favaloro pred 45 leti postavil temeljni kamen sodobne koronarne srčne kirurgije. Njegova operacija je rešila milijone življenj!

Sam osebno je poleg dela kirurga v skrbi za bolnika opravil izjemno delo učitelja. Izšolal je generacije srčnih kirurgov, postavil temelj kirurške in kardiološke šole v Cleveland Clinic Foundation in svoje znanje preselil v Evropo. Le malo ljudi ve, da je na povabilo dr. Donalda Rossa obiskal London in v National Heart Hospital izvršil prvi »Evropski« aortokoronarni by-pass. Tu je spoznal »očeta« evropske srčne kirurške šole dr. Charlesa Hahna.

Prijateljstvo je rodilo nove uspehe.

Skupno sta promovirala metodo in izboljšala kirurško tehniko, učila sta, predavala in predvsem operirala.

Nemiri duh je vse življenje spremljal dr. Reneja Favalora. Usoda, kot je sam dejal v svojih spominih, mu je naložila še zadnje težko breme.

Odločil je se, da se na vrhuncu uspeha in slave vrne nazaj v rodno deželo, v Buenos Aires med ljudi, ki jih je ljubil. Prijatelju Hahnu je napisal: »As you know there is no real cardiovascular surgery in Buenos Aires.

Destiny has put on my shoulders once more a difficult task. I am going to dedicate the last one third of my life to build a thoracic and cardiovascular center in Buenos Aires. At the particular time the circumstances indicate that I am the only one with the possibility of doing it. The department will be dedicated beside the medical care to

postgraduate education with residents and fellows, postgraduates courses in Buenos Aires and the major cities inside the country and clinical research. As you can see we will follow Cleveland Clinic Foundation principles…« 27 let kasneje je zapisal: »I believe my decision was correct: more than 350 fellows have graduated from Favaloro Foundation in cardiology and cardiovascular surgery. Today they are spread all over Latin America.«

Odvetnik dr. MARKO PREPELUH ustanovitelj in prvi predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije

1921 – 1998

V zgodnjih osemdesetih letih se je v Slovenski medicinski prostor neizbrisno zapisalo ime dr. Marka Prepeluha – odvetnika, publicista, humanista in politika tiste dobe.

Avgusta leta 1998 nam je v pismu zapisal:

»The principles I learned from my father that would guide me for the rest of my life: only by persistent efforts, with passion and honesty will our dreams come true.

In medicine the advances are always the result of many efforts accumulated over the years«.

Dr. Rene Favaloro je imel veliko srce, razdajal je neizmerno dobroto, kjerkoli se je pojavil. Imel je neizmerno energijo in neverjetni raziskovalni duh.

Mladostni spomini so ga vezali na slovenske prijatelje. Zaradi tega ni slučaj, da je z veseljem privolil, da organiziramo proslavo 30. obletnice njegove prve koronarne operacije v Ljubljani. Z neverjetnim entuziazmom se je udeležil 29. Memorialnega sestanka prof. dr. Janeza Plečnika in ganjen sprejel častno članstvo Združenja kardiologov Slovenije.

Ob slovesu je navdušen dejal: V Slovenijo se bom še vračal, pomagal vam bom na poti novega razvoja vaše kardiologije«.

Za njim z nami ostajajo ideje, ki nam jih je povedal na pragu poletja, ob zadnjem obisku leta 2000. Nadaljevali jih bomo.

Njegov pepel je veter raznesel po Pampi, ali njegove ideje bodo živele naprej.

Hvala prof. dr. Favaloro!

Metka Zorc

V zgodnjih osemdesetih letih je sam po težki srčni operaciji in kasneje po ponovni še težji srčni operaciji v kliniki Genolier v Švici občutil stisko bolnika, predvsem stisko pred in po operaciji na srcu. Z neverjetno vnemo in entuziazmom je po dobrotljivi usodi, ki mu je namenila še dolgo življenjsko pot začutil neizbrisni izziv pomagati srčnim bolnikom.

Prijateljske vezi z takratnimi vodilnimi Slovenskimi kardiologi: prof.dr.

Josipom Turkom, prof.dr. Miranom F. Kendo in prof.dr. Matijo Horvatom, ki še danes v Slovenski medicini predstavljajo vzornike mlajšim generacijam, je uspel prenesti idejo v strogo strokovni krog ljudi, ki so se takrat posvečali razvoju kardiologije na Slovenskem in zdravljenju bolnikov.

Sam je zaznal težave takratnega trenutka časa, ki nikakor ni bil naklonjen ne Slovenski medicini, še manj Slovenski kardiologiji. V njegovi odvetniški pisarni je sistematično in

počasi okrog sebe začel zbirati mlajše zdravnike, bolnike, ki so tako kot on imeli podobno usodo, študente medicine in profesorje. Ključna osebnost v centru takratnega dogajanja je bil prav gotovo prof. dr. Radivoj Ozvald, ugledni učitelj Medicinske fakultete, predstojnik Inštituta za histologijo in embriologijo, aktivni politik, ki je bil tesno vpet v mnoge tokove razvoja zdravstva v takratni skupni državi Jugoslaviji.

Razmišljanja in težnja ustvariti v Slovenskem medicinskem prostoru nekaj novega, se je oblikovala okrog strokovnega dela in uspehov enega najboljših Evropskih srčnih kirurgov prof.dr. Ninoslava Radovanoviča.

Hotenja in pozitivna združena energija okrog dr. Marka Prepeluha je pomagala razviti idejo o organizaciji novega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja v Sremski Kamenici pri Novem Sadu, kjer si je prof. Radovanovič postavil trajni življenjski spomenik.

Dr. Marko Prepeluh je v tistem času

Utrip Srca 9

kot publicist opravil izjemno delo pri promociji centra, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi Jugoslovanskem medicinskem prostoru. Še danes nam je pred očmi impresivni uvodni govor dr. Marka Prepeluha na otvoritvi Inštituta v Sremski Kamenici, kjer je poiskalo zdravje v kasnejših letih več kot 1000 Slovenskih bolnikov.

Kot je govoril dr. Marko Prepeluh: »Prišla je nova doba razvoja Jugoslovanske srčne kirurgije in kardiologije, prišlo je novo upanje tudi za Slovenske srčne bolnike, na ta grič, na to kliniko, Sremsko Kamenico nad Novim Sadom……« Po uspešni pomoči ideji in realizaciji centra v Sremski Kamenici je dr.

Marko Prepeluh nadaljeval vizijo skupno z nami, ki smo bili takrat mladi zdravniki. Obstajajo zapisi, obstajajo misli in spomini na ta dolga leta, ko smo z vsem žarom in hotenji ustvarjali boljše in prijaznejše zdravljenje tudi za Slovenski srčne bolnike.

Na temelju teh misli in hotenj je prvi v Slovenskem prostoru ustanovil izjemno uspešno organizacijo, ki je združila bolnike in zdravnike – »Društvo na srcu operiranih«. Kljub nasprotovanju takratnega družbenega sistema, ki je onemogočal združevanje ljudi in sta dr. Marko Prepeluh in prof. dr.

Radivoj Ozvald uspela. Organizacija je prerasla pričakovanja, postala je zatočišče Slovenskim srčnim bolnikom v okviru odvetniške pisarne dr. Marka Prepeluha.

Nikoli ne bomo pozabili prijetnih večerov, ki jih je organiziral v krogi svoje pisarne, v spodbudo bolnikom, v viziji preprečevanja bolezni in z vizijo spremembe načina življenjskega sloga.

Tu mu je bil v veliko pomoč prijatelj in priznani Slovenski kardiolog prof. dr.

Josip Turk.

V tej pisarni, čeprav odvetniški, so nastale prve ideje o preventivi v takratni Jugoslovanski in Slovenski medicini.

10 Utrip Srca

Kasneje je iz Društva na srcu operiranih zraslo Društvo za srce pod vodstvom prof.dr. Josipa Turka, ki še danes vodi vizijo preventive na področju bolezni srca in ožilja v Slovenski medicini.

Ob razpadu Jugoslavije kot celotne države in po osamosvojitvi Slovenije so postopoma začele dr. Prepeluhu pešati moči. Vodenje Društva je prepustil naslednikom. Med samimi dogodki osamosvojitve Slovenije in oblikovanja nove Slovenske države so se čutila nasprotja med vodstvom Društva in posameznimi grupami članov, tako da je zamrla bistvena ideja o pomoči bolniku, o graditvi boljšega in prijaznejšega zdravljenja za Slovenske srčne bolnike. Nastajale so dolge čakalne dobe na srčne operacije in invazivne diagnostične posege. Stanje je postopoma postajalo kritično, kljub opozarjanju stroke in javnosti.

Dr. Marko Prepeluh je zbral še zadnje moči in energijo. Pisal je prof. Reneju Favaloru, kot vzorniku in prijatelju Slovenije, pisal je obsežno analizo stanja v Slovenski medicini in s klicem na pomoč povabil profesorja na srečanje s takratnimi Slovenskimi politiki in predsednikom države.

Trdno verjamem, da so ti dogodki pomagali postaviti temeljni kamen Centra MC MEDICOR s katerim smo omogočili uspešno in učinkovito zdravljenje bolezni srca in ožilja. Čakalnih dob na invazivne diagnostične preiskave in srčne operacije danes ni več……

V tem času in ob teh dogodkih je predsedovanje društva prevzel človek s podobno vizijo pomagati srčnim bolnikom in ustvarjati lepšo bodočnost za razvoj kardiologije v Slovenskem prostoru – gospod Vladimir Petek.

Prišel bo čas, ko bom lahko objavila zgodovino razvoja Društva na srcu operiranih, ko bom lahko predstavila veličino misli, dela in hotenj vseh tistih, ki so sooblikovali mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR Slovenija.

25. let Društva na srcu operiranih Slovenije Društvo na srcu operiranih Slovenije je humanitarno in socialno orientirano.

Izvajamo programe za lajšanje zdravstvenih, socialnih in drugih stisk članov, pomagamo pri enakopravnem in enakovrednem vključevanju na vsa področja družbenega življenja. www.drustvo-nsos.si

Prof. dr. Metka Zorc, prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Roberto Favaloro, izvršna direktorica centra Jasmina Grahovac, ter ing. rtg. Robert Brečko

Odlična klinična praksa - uvedba novega zdravljenja prirojenih srčnih napak v slovensko kardiologijo Ustanova MC MEDICOR že vrsto let sledi razvoju svetovne medicinske stroke in v Slovenski medicinski prostor prinaša nove tehnologije, ki omogočajo kar najučinkovitejše zdravljenje. Delo tima ustanove je usmerjeno v bolnika, v individualno zdravljenje, ki nudi najboljšo zdravstveno oskrbo in okolje v katerem se bolnik počuti prijetno, okolje, kjer mine strah pred boleznijo in neprijetnosti, ki so povezane z zahtevnim zdravljenjem.

V letu 2005 se je oblikoval poseben oddelek v okviru Ustanove za perkutano zdravljenje prirojenih srčnih hib, ki danes predstavlja v Slovenskem prostoru prav gotovo poseben primer dobre klinične prakse. Skupino sestavljajo: Prof. dr. Marko Noč, dr. med., Prof. dr. Saibal Kar, dr. med., Prim. Nataša Černič Šuligoj, dr. med., Prof. dr. Metka Zorc, dr. med., Prof. dr.

Bojana Žvan, dr. med. in Prof. dr. Anton Grad, dr.med ob sodelovanju prof. dr.

Saibla Kara iz Cedars Sinai Medical Center, Los Angeles, ki je v svetu eden od vodilnih strokovnjakov na tem področju, smo uspeli oblikovati ekipo strokovnjakov ter tudi prvo Slovensko klinično pot na tem področju.

V Slovenski medicinski prostor smo prenesli novo tehnologijo hitrega, učinkovitega zapiranja odprtega ovalnega okna (PFO) z uporabo novih zapiral (Starflex, Biostar, FlatStent), ki omogočajo uspešen poseg in tudi odličen dolgoročni rezultat. V slovenski prostor smo tudi vpeljali zapiranje medpreddvornega defekta septuma (ASD) z dvema ali več defekti, ki zahteva 2 zapirali pod kontrolo intrakardialenga ultrazvoka. PFO smo uspešno zaprli tudi pri bolniku

z Epsteinovo anomalijo kar je tudi v mednarodnem merilu redkost. Naše kratkoročne in dolgoročne rezultate smo predstavili kot posterje ali krajše prispevke na mednarodnih strokovnih srečanjih, rezultate pa smo objavili tudi v naši strokovni kardiološki reviji (Slovenska Kardiologija). V pripravi je tudi mednarodni članek z zapiranjem tunela PFO s pomočjo FlatStent, ki pomeni povsem nov koncept zapiranja in kjer imamo eno največjih serij bolnikov v svetu (21 bolnikov).

Uspešno smo obravnavali tudi bolnike s hipertrofično obstruktivno kardiomiopatijo, kjer smo dokazali tudi ugoden dolgoročni rezultat alkoholne ablacije. Tudi ta članek je že v tisku v Slovenski kardiologiji in predstavlja prvo objavljeno serijo teh bolnikov s dolgoročnim spremljanjem v slovenskem prostoru.

Utrip Srca 11

V ustanovi smo tako uspešno, brez zapletov zdravili 101bolnika s PFO, 17 bolnikov z ASD, pri 5 bolnikih pa smo uspešno opravili alkoholno septalno ablacijo pri hipertrofični obstruktivni kardiomiopatiji. V letošnjem letu smo na novo uvedli perkutano zapiranje ušesa levega preddvora (LAA) in uspešno obravnavali 5 bolnikov. To je trenutno največja številka v slovenskem prostoru.

Pred načrtovanimi posegi smo vedno obravnavali v okviru zgoraj navedenega tima celokupno medicinsko dokumentacijo. Ob upoštevanju vseh kriterijev in natančni analizi opravljanih neinvazivnih diagnostičnih preiskav smo za vsakega bolnika natančno načrtovali postopek zdravljenja in izbor posebnih zapiral, s katerimi zdravimo prirojene srčne hibe. Pred posegom vsakega bolnika natančno informiramo o vseh

aspektih posega. Zaradi lažje predstave laika uporabljamo tudi slikovno gradivo in posebne kratke filme, s katerim bolniku lahko nazorno pokažemo kaj je njegov problem in kako ga bomo zdravili.

Perkutano intervencijo opravimo v kateterskem laboratoriju pod sočasno ultrazvočno (TEE) in rentgensko kontrolo. Ključno za uspeh je dobro sodelovanje med interventnim kardiologom in ehokardiografistom, ki je vešč interventne ehokardiografije.

Samo zapiralo in uspeh zapiranja namreč sočasno spremljamo z obema metodama, saj le to zagotavlja pravilno lego in učinek zapirala.

Ehokardiografist je prav tako ključen pri alkoholni septalni ablaciji, kjer preveri, če bomo zmanjšali del septuma, ki je odgovoren za obstrukcijo, neposredno

pa tudi oceni rezultat ablacije. Ob odpusti iz MC medicor, ki je praviloma dan po intervenciji, bolnik prejme pisna in ustna navodila o nadaljnjem zdravljenju, planiranih kontrolnih pregledih in tudi telefonsko številko, na katero lahko vedno pokliče v priemru enjasnosti ali komplikacij.

Posebna dodana vrednost strukturnega programa za prirojene srčne bolezni v MC Medicor pa je spremljanje bolnikov. Tako pri vseh bolnikih po 6-9 mesecih isti ehokardiografist, ki je prisoten med posegom, preveri dolgoročni uspeh zapiranja in to s transezofagealno ehokardiografijo, ki je najbolj točna. To je redkost tudi v mednarodnem merilu, a le na ta način lahko dobimo prepričljive podatke o naših bolnikih, ki smo jih zdravili.

Zadovoljstvo bolnikov, ki so se zdravili v naši ustanovi nam daje vzpodbudo in posebno priznanje, da je naše delo dobro in da smo z organizacijo oddelka za zdravljenje strukturnih bolezni srca MC MEDICOR Slovenija omogočili posebno dobro in uspešno klinično prakso Slovenskim srčnim bolnikom.

Posebno dodano vrednost našega programa predstavlja neprestano sodelovanje z enim izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov na tem področju, dr. Saiblom Karom iz znane Hollywoodske bolnišnice Cedars Sinai Medical Center v Los Angelesu, ki je tudi naš stalni „Visiting professor“.

V Evropski in Slovenski medicini je skupina objavila tri članke, kar je izjemen doprinos znanosti. Poleg tega so sodelovali na pomembnih domačih in strokovnih kardioloških kongresih z dvema posterjema in štirimi vabljenimi predavanji.

Na osnovi obsežnega opravljenega dela, ob navdušenju bolnikov so dobili v Evropi tudi posebno priznanje in postali referenčni center, kar predstavlja posebno vrednoto v napredku znanosti na področju zdravljenja bolezni srca in ožilja v Slovenski Medicini.

Prof. dr. Marko Noč

12 Utrip Srca

Utrinki iz proslave ob praznovanju 25 letnice Društva na srcu operiranih Slovenije Bil je petek 16. novembra 2012, in ura se je bližala popoldnevu, ko so se zbirali člani društva na različnih krajih SLOVENIJE na svojih zbirnih mestih..

Srčni bolniki in njihovi svojci so bili to, člani društva, ki so se odločili, da bodo s svojo prisotnostjo pozdravili in počastili petindvajsetletno zavzeto delo številnih svojih predstavnikov in sobolnikov, ki so vsa ta leta skrbeli, da je Društvo uspešno premagovalo organizacijske in finančne težave v korist nas vseh.

Ž

e malo pred napovedano 14. uro so prispeli avtobusi iz Gorenjske in Ljubljane pred zdraviliško zgradbo v Laškem. Pozdravi znancev, veselih, da se ponovno vidijo so se vrstili vse povprek. Pred zdraviliščem sta dobrodošlica s kozarcem vinskega mošta in sendvičem pomagali pričakati še preostali avtobus z udeleženci iz Celja in okolice.

Dvorana velike jedilnice hotela se je hitro napolnila s številnimi udeleženci.

Menda se je zbralo največ doslej, več kot 170 članov društva in njihovih svojcev je prišlo.

Praznovanje se je lahko pričelo. Pihalna godba »Vrh nad Laškim« je zaigrala slovensko himno in tako poudarila slovesnost dogodka praznovanja 25 obletnice društva.

Predsednik društva g. Vlado Petek je v svojem slavnostnem nagovoru pozdravil vse navzoče ter jih popeljal skozi leta vzponov in padcev delovanja društva. Zagotovil je nadaljnjo skrb društva o zaveščanju članov v smislu zdravega življenja, s pomočjo zdravstvenih delavnic in druženja članov.

Nagovoril nas je tudi župan občine Laško gospod Franc Zdolšek in izrekel čestitke in priznanje društvu za visoko obletnico. Vsem je zaželel prijetno druženje v Zdravilišču Laško.

Sledila je recitacija pranečaka našega pesnika Antona Aškerca. Izvajal je njegovo pesem, ki nekako odkriva

življenjske značilnosti Slovencev skozi stoletja . V zaključki izvajanja recitacije, pa je dodal še eno svojih pesmi.

Pihalna godba »Vrh nad Laškim«je zaigrala nekaj skladb iz svojega repertoarja in nato še skupno z »Ženskim upokojenskim pevskim zborom« nekaj narodnih pesmi.

V prijetnem razpoloženju sta predsednik društva g. Petek in podpredsednik društva g. Ocvirk podelila Priznanja in Zahvale članom društva, ki so s svojim dolgoletnim in požrtvovalnim delom in podporo društvu največ prispevali k temu, da društvo uspešno uresničuje svoje poslanstvo.

Zahvalo in Priznanje za svoje delo in podporo so prejeli : Prof, dr. Metka Zorc, za nesebično skrb bolnikov in dolgoletno podporo ter svetovanje pri delu društva; gospod Vladimir Petek za dolgoletno in uspešno vodenje društva; gospod Jože Smrekar za delo pri ustanavljanju Društva in dolgoletnem vodenju UO društva; Posthumno je bila podeljena Zahvala in Priznanje tudi gospodu Branku Noču za njegovo dolgoletno delo v UO Društva.

Prof. dr, Metka Zorc je prevzela še »Priznanje in Zahvalo« MC Medicor, za odlično obravnavo srčnih bolnikov in za pooperativno skrb teh bolnikov ter »Priznanje in Zahvalo« za uspešno

Utrip Srca 13

delo Rehabilitacijskega centra« v Portorožu in za njihove uspešne rezultate pri oskrbi operirancev na srcu in pacientov obolelih za multiplo sklerozo.

Po podelitvi zahval in priznanj je sledil nastop harmonikarja in citrarke, oba mlada gojenca Glasbene šole Laško. Še enkrat pa so nastopile tudi pevke Upokojenskega ženskega pevskega zbora.

Predsednik društva gospod Petek je nato našega najstarejšega člana in soustanovitelja društva gospoda Franca Severja imenoval za »Častnega člana Društva na srcu operiranih Slovenije«.

Ob zaključku se je gospod Petek z lepim šopkom še enkrat zahvalil prof. dr. Metki Zorc za njen nesebični trud pri delu z bolniki našega društva ter za vso njeno dolgoletno skrb pri razvoju in širjenju MC Medicor.

14 Utrip Srca

Prof dr. Metka Zorc se je za izkazano pozornost zahvalila vsem prisotnim in nato v krajšem predavanju opisala vso dolgo pot ustanavljanja in razvoja tretjega kirurškega centra v Sloveniji, spomnila na vse svoje strokovne podpornike iz vsega sveta in na člane Društva, ki so s svojo nesebično pomočjo pripomogli k premagovanju številnih ovir pri gradnji srčnega centra, ki tudi v evropskem merilu posega povsem v vrh medicinske stroke.

Prisotne je razveselila z novico, da upa, da bodo prostori v Piranu končno uspešno prevzeli funkcijo zdravljenja srčnih bolnikov v letu 2014.

Sledil je še razrez slavnostne torte. Za to sta poskrbela naša »Metka in Vlado«.

Po okusnem kosilu se je košček torte vsem udeležencem prijetno prilegel .

Z hudomušno predstavitvijo »Krsta mladega vina« je »Sv. Martin«s svojim

spremstvom zaključil našo proslavo.

Do odhoda avtobusov je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel »Trio Kozorog«, obiskovalci pa so se ob zvokih njihove glasbe zavrteli v veselem plesu in tako pokazali, da še vedno niso za odmet.

Ob 21. uri smo se poslovili od prijaznih gostiteljev zdravilišča in se z avtobusi vrnili na svoje domove.

Po rezultatih iz ankete,na katero so člani društva odzvali med proslavo je videti, da so zadovoljni z delom vodstva društva kar seveda zavezuje odgovorne da še bolj zavzeto nadaljujejo svoje delo.

Hvala vsem, ki ste prispevali k uspehu proslave in druženja.

Zabeležil: Marjan Lužnik

Svetovni dan srca 2012 Kako smo člani Društva operiranih na srcu praznovali letošnji svetovni Dan srca

Č

lani Društva operiranih na srcu smo 29. septembra praznovali letošnji svetovni praznik dan srca na prekrasnem sobotnem izletu v Celju, z zdravstveno delavnico »Družina in odnosi med mladimi in starejšimi«.

Zbralo se nas je približno 70 članov iz različnih krajev, največ iz Celja in Ljubljane. Dobili smo se v Celju, na letnem vrtu Caffee Gallus, kjer se je celodnevno druženje začelo s tradicionalno »malico iz prtljažnika«.

Okusni sendviči in domači jabolčni sok so prav vsem teknili. Dan je bil kot naročen za srečanje.

Program smo začeli s sprehodom ob Savinji, nadaljevali z ogledom starega mestnega jedra in pokrajinskega muzeja, kjer so nas presenetili z izjemno razstavo ostankov antične Celeie iz 1. stoletja, ki ga zelo posrečeno imenujejo »Mesto pod mestom«. V njem smo občudovali ostanke rimske Celeie “in situ”, sprehodili smo se med starodavnimi zidovi in poslušali o bogati zgodovini mesta.

Ogled smo zaključili na Celjskem grad, nekdanjem gradu in sedežu grofov Celjskih. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Danes so tu le še ostanki oziroma ruševine, saj je bil dokončno zapuščen že v 18. stoletju.

Po končanem ogledu smo se peš odpravili k sosednjemu hribu, kjer

ponosno stoji grajska gostilna »Tlačan«.

Tu nas je zelo toplo in dnevu primerno, pozdravil g. Vladimir Petek, predsednik društva. V uvodu je pozdravil prisotne in nas spomnil na pomen današnjega dne. Bolezni srca in ožilja so eden največjih zdravstvenih problemov v državah Evropske unije in so glavni krivec za prezgodnjo umrljivost, pregled razširjenosti teh bolezni v Sloveniji pa kaže, da so v Pomurju v samem vrhu.

Med ostalim je podal nekaj zanimivih informacij., kot na primer, da je še ne tako dolgo nazaj veljalo, da so srčne bolezni usodne skoraj izključno za moške. Danes strokovnjaki odkrivajo drugačno podobo: bolezni srca in žilja so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti žensk – pogostejši kot osteoporoza in rak skupaj. Tveganje se z menopavzo še stopnjuje. Ženska, ki živi zdravo, je v svoji rodni dobi nekoliko »zaščitena« pred angino pektoris, srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi srca in žilja.

Zaščito ji zagotavljajo učinki spolnih hormonov estrogena in progesterona.

Estrogen s svojim delovanjem namreč ugodno vpliva na krvne žile in srce, saj upočasnjuje nastanek ateroskleroze, zmanjšuje količino slabega in povečuje količino dobrega holesterola. Zaščitni učinek estrogena pa se zmanjšuje po menopavzi in po 65. letu starosti naravne zaščite zaradi estrogena ni več. Nezdrav življenjski slog precej

poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki jih povzroča ateroskleroza, pogosto pa se povečajo tudi vrednosti holesterola in maščob v krvi. Zato sta toliko bolj pomembna preventiva in ozaveščenost. »Ženske bi morale paziti na svoje srce, zlasti pa bi morale pravočasno obiskati zdravnika - takoj, ko začutijo, da je nekaj narobe.« Zadnjih nekaj let poteka mednarodna, svetovna kampanja za zdravje srca žensk (Go Red for Women), ki je posvečena preventivi in boljšemu ter hitrejšemu prepoznavanju že obstoječe bolezni in dejavnikov tveganja, kateri se je pridružila tudi Slovenija.

Po več urni hoji smo se okrepčali s slastnim kosilom in v nadaljevanju poslušali še predavanje dr. Cvetka Gradišarja na temo »Družina in odnosi med mladimi in starejšimi«.

Slišali smo veliko o pomenu in podobi današnje družine, poudarek pa je bil na komunikaciji, izmenjavi informacij med člani družine, ipd. Z njo se kreirajo temeljni družinski in človeški odnosi. Z ustrezno komunikacijo so družinski člani sposobni za sodelovanje pri opravljanju družinskih nalog. Na ta način se tudi bolj uspešno utrjujejo zdravi medčloveški ter produktivni družinski odnosi.

Tema je vsekakor bila zelo zanimiva, in kljub temu, da imamo vsi veliko izkušenj iz tega področja, so strokovni ‘namigi’ vedno dobrodošli.

Psihiater dr. Cvetko Gradišar nam je svoje predavanje o odnosih med mladimi in starejšimi v družini, popestril z aforizmi. Gospodu Gradišarju hvala za zelo dobro »ilustriran« prispevek.

Sledila je zabava, ples in pogovori med člani društva o znanih pa kljub temu vedno zanimivih temah.

Odprtih je bilo tudi nekaj novih tem, o katerih se bomo pogovarjali ob naslednjem srečanju.

Pripravila: Borislava in Stjepan Ričković

Utrip Srca 15

Rehabilitacija

Z nevrofizioterapijo do boljšega življenja Fizioterapevtska dejavnost je v Sloveniji zelo razširjena.

Fizioterapevti so zaposleni v zdravstveni, rehabilitacijski, pa tudi raziskovalni dejavnosti. Vedno več fizioterapevtov je zaposlenih tudi v zasebnih centrih, s čimer razširjajo ponudbo in kakovost fizioterapevtskih storitev.

D

iplomirani fizioterapevt dobi svoj naziv po končanem študiju na triletni Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, po devetmesečnem pripravništvu pa pod vodstvom mentorja opravlja strokovni izpit na ministrstvu za zdravje. Vsakih sedem let svoje strokovno usposabljanje dokazuje z licenčnimi točkami, ki jih pridobi z aktivno udeležbo na različnih tečajih, simpozijih in delavnicah. Do pridobitve licence torej ni lahka pot, vpogled v potrdilo pa uporabniku fizioterapevtskih storitev zagotavlja, da se prepuščajo rokam izkušenega strokovnjaka. V oktobru podjetje Zdrav splet začenja novo dejavnost, nevrofizioterapijo, o kateri smo se še pred otvoritvijo pogovarjali z vodjo diplomirano fizioterapevtko Tatjano Horvat in sodelavko Tatjano Jeglič, prav tako diplomantko fizioterapije, mednarodno inštruktorico za koncept Bobath.

Delo fizioterapevta “Fizioterapevtovo delo se začne že pri novorojenčkih, dojenčkih in malih otrocih in ni omejeno le na odrasle ljudi,” začneta razlago diplomirani fizioterapevtki. Dobra in uspešna fizioterapija gleda na človeka večplastno, in ne le kot na oslabelo mišico, poškodovan sklep ali bolečino v enem delu telesa. Ker je

16 Utrip Srca

vsakodnevno delovanje posameznika močno povezano tudi z možgani, spoznavanjem, spominom, učenjem in čustvi, je eden izmed elementov terapije vedno usmerjen tudi v možgane.

Fizioterapevt je strokovno usposobljen za ocenjevanje posameznikovega stanja na strukturnem nivoju (sklep, mišica, fascija, vezi, ligamenti, periferni živci), funkcionalnem (mišična moč, ravnotežje, propriocepcija, tonus mišic, obseg gibljivosti, hoja, bolečina, senzorika, spanje), nivoju aktivnosti (konkretna izvedba naloge, kot je vstajanje iz postelje, aktivnosti osebne higiene, prenašanje in rokovanje s predmeti, kuhanje in hranjenje, izvedba posamezne športne aktivnosti itn.) in nivoju udeležbe.

“Za ocenjevanje se uporabljajo standardizirani in uveljavljeni testi ter taki, ki so usmerjeni v posameznika.

To pomeni, da si jih fizioterapevt za posameznega pacienta izmisli sam,” pravita terapevtki. Glavno ocenjevanje se opravi pri prvem pregledu in na koncu terapevtskega odbobja, pred vsako terapijo ali po vsaki terapiji pa se opravi ponovno ocenjevanje, ki je hitro in kratko.

Ocenjevanje je skupek informacij, ki jih terapevt pridobi na podlagi pogovora, analize gibanja od trenutka, ko pacient stopi v sobo, palpacije, in senzornih informacij med gibanjem ter vidnih in

slušnih informacij. Vse to z namenom, da se prepozna pacientove potenciale za izboljšanje funkcionalnega gibanja brez bolečin in omejevanja.

Delovna hipoteza in terapija Na podlagi pridobljenih informacij se določi delovna hipoteza in izvede terapija. “Ta proces poimenujemo klinično razmišljanje, ki je holistični izraz in se začne s teoretičnim in praktičnim znanjem terapevta.

Klinično razmišljanje ni hierarhični, ampak krožni proces, ki se odvija v glavi posameznega terapevta in močno zaznamuje ter usmerja terapijo,” pravi Horvatova in nadaljuje: “Terapija je odvisna od posameznikovih nezmožnosti in okvar ter lahko vključuje tehnike za mobilizacijo sklepov, krepitev obsklepnih struktur, tehnik, usmerjenih v doseganje učinkovite mišične aktivacije, mobilizacije perifernega živčevja in fascij, relaksacijske tehnike in spodbujanja funkcionalne aktivnosti.

Pomemben moment terapije je prenos terapije iz terapevtskega v življenjsko okolje. Za spodbujanje lahko uporabimo manualne tehnike ter tudi elemente naloge in okolja. Naloga in okolje sta enakovredna terapevtska partnerja, ki bi jih moral vsak fizioterapevt upoštevati pri gradnji oziroma nadgradnji terapije.”

Nevrofizioterapija tudi pri nas Posebnost ponudbe v Zdravem spletu je nevrofizioterapija, pove Horvatova in doda, da je nevrofizioterapija veja fizioterapije v procesu rehabilitacije, ki zajema vso fizioterapevtsko obravnavo nevroloških bolnikov oziroma ljudi z okvaro živčno-mišičnega sistema po

Dnevi odprtih vrat v decembru

Tatjana Horvat dviguje nogo pacientki – učenje kontrole v kolenskem sklepu z namenom izboljšanja vzorca hoje, ki je pri nevroloških bolnikih večinoma okrnjen. možganski kapi, po poškodbi glave, pri prirojenih ali po porodu pridobljenih poškodbah možganov, pri multipli sklerozi, pri Parkinsonovi bolezni, boreliozi, po operativnih posegih na hrbtenjači ter posegih karpalnega kanala, pri težavah v ravnotežju, pa tudi pri drugih nevroloških in nevrokirurških stanjih.

Bobath – koncept obravnave za vsakodnevno življenje “Najpogosteje uporabljen koncept obravnave v fizioterapiji Zdrav splet je koncept Bobath, ki sodi v svetu med vodilne koncepte obravnave nevroloških bolnikov,” pravi Tatjana Jeglič, imetnica mednarodne licence IBITA (Mednarodno združenje inštruktorjev Bobath).

“Koncept Bobath sledi najnovejšim nevrofiziološkim in biomehanskim teorijam, sloni na pozitivnem pristopu do bolnika, prenosu terapije v vsakodnevno življenje, izkoriščanju bolnikovih sposobnosti za obnovitev oziroma okrepitev šibkejših delov telesa po poškodbah ali bolezenskih stanjih, ki prizadenejo delovanje živčno-mišičnega sistema,” podrobneje pojasni Jegličeva in doda, da je namen

terapije ponovno učenje ali izboljšanje izvajanja vsakodnevnih dnevnih aktivnosti v različnih okoliščinah s poudarkom na največji možni kakovosti in kontroli gibanja med izvajanjem funkcije. Za doseganje pacientovih ciljev si pomagajo tudi z drugimi koncepti obravnave, kot so motorično učenje, terapija z omejevanjem gibanja, manualna terapija, mobilizacija živčevja, s funkcionalnim tapingom, elektroterapijo in stimulacijo mišic oziroma perifernih živcev.

Želje in cilji “Ultimativni cilj intervencije, ki vključuje vse ravni posameznikovega delovanja, je izboljšanje okvare na strukturnem nivoju, zmanjševanje omejitev aktivnosti in izboljšanje vključevanja posameznika v njegovo okolje,” pravita sogovornici in dodata, da tako spodbujajo neodvisnost ter povečujejo kakovost in učinkovitost posameznikovih dnevnih aktivnosti brez omejitev in bolečine. Želja in cilj vsakega bolnika je ponovna vrnitev v prejšnji način življenja in prav fizioterapevti so nepogrešljivi na poti do ponovnega kakovostnega vsakdanjika.

V Zdravem spletu delujeta dve fizioterapevtski ambulanti, opremljeni s kakovostno opremo: mobilno stojko z računalniškim nadzorom, Sensamovo orodje za trening ravnotežja in koordinacije, aparatom HiTOP za elektroterapijo, ultrazvokom itn. Fizioterapijo izvajata visoko izobraženi nevrofizoterapevtki z dolgoletnimi izkušnjami.

Redno sodelujejo tudi z dr.

Janezom Ravnikom in s fiziatri iz UKC Maribor.

Neurejena rehabilitacija nevroloških bolnikov Čeprav je samo zaradi možganske kapi vsako leto prizadetih približno 4000 ljudi, ZZZS omogoča le deset fizioterapevtskih obravnav za posameznika letno, vse druge terapije si mora pacient plačati sam. Pri nas koncesije za obravnavo nevroloških bolnikov na primarni ravni zdravstvenih storitev, kot je praksa v tujini, ni, kar finančno izčrpava bolnike, ki potrebujejo stalno rehabilitacijo.

Utrip Srca 17

Diagnostika srčnožilnih bolezni

Ohranimo vitalnost srca Srce je tihi stroj, katerega pomena se, dokler dela brezhibno, le redko zavedamo.

Enako velja tudi za druge organe, od vitalnih, katerih odpoved pomeni zahteva nujno nadomestitev, seveda tam, kjer je to mogoče, pa do najmanjših delov, vse do celične ravni. In tako je tudi prav.

asist. Blaž Mrevlje

L

e ko celoten organizem deluje kot najboljša švicarska ura, se lahko življenju posvetimo v vsej njegovi lepoti. Da bo naše srce močno in enakomerno bilo čimdlje, pa je potrebno poznati osnove njegovega delovanja in načinov, kako ga ohraniti v dobri kondiciji.

Kako se s prepoznavanjem napak v njegovem delovanju soočajo specialisti za zdravje srca in srčnih žil, kako jih diagnosticirajo in ne na koncu tudi zdravijo nam je razložil uveljavljeni

18 Utrip Srca

kardiolog asist. Blaž Mrevlje, dr. med., iz Kliničnega oddelka za kardiologijo na UKC Ljubljana.

Koronarna bolezen in kap Srce ima dve koronarni ali venčni arteriji, levo in desno. Ker se leva kmalu razdeli na dve veliki veji, v funkcionalnem smislu govorimo o treh koronarnih arterijah. Bolezni srčnih žil so lahko različne, daleč najpogostejša pa je t. i. aterosklerotična bolezen srčnih arterij. Pri aterosklerozi gre deloma za naravni proces staranja

žil, ki se kaže z odlaganjem maščob in kalcija v žilno steno, vnetnim procesom, razraščanjem veziva in z razpadom omenjenih tkiv, ki se začne že v mladosti, če poteka hitro in vodi v oženje svetline koronarnih arterij, pa to velja že za bolezenski proces. »Zožitve povzročajo t. i. aterosklerotični plaki, ki se hitro širijo in z oženjem arterij preprečujejo normalen tok krvi skoznje. Posledica tega je pomanjkanje kisika in hranljivih snovi, ki jih srčna mišica potrebuje za svoje delovanje, na kar bolnika opozori bolečina v prsnem košu. Od razmerja omenjenih

procesov in sestave aterosklerotične lehe je odvisna njena stabilnost. Če prevladujeta vezivo in kalcij, so zožitve stabilnejše, manjkrat počijo in počasi napredujejo. Govorimo o stabilni koronarni bolezni. Če prevladujejo vnetje, maščoba in odmrlo tkivo, so take zožitve manj stabilne ali nestabilne in govorimo o nestabilni koronarni bolezni. Lahko počijo, na mestu razpoka nastane strdek, ki žilo popolnoma zapre. Takrat nastane srčna kap ali – strokovno – miokardni infarkt,« je pojasnil razvoj bolezni asist. Blaž Mrevlje.

Osnovni pregledi pri kardiologu Ob sumu na koronarno bolezen vas bo osebni zdravnik napotil v kardiološko ambulanto za nadaljnjo obravnavo. Če sum na koronarno bolezen ni velik, se bolnika napoti na t. i. neinvazivne preiskave, torej take, pri katerih ne posegamo v telo a tudi manj zanesljive, saj samo posredno kažejo na možnost koronarne bolezni. Obremenitveno testiranje na kolesu ali cikloergometrija je daleč najpogostejša preiskava za ugotavljanje mogoče koronarne bolezni. Preiskovanec vozi sobno kolo, ob tem ima na prsnem košu nameščene EKG-elektrode, ki spremljajo srčno aktivnost.

Preiskovalec povečuje stopnjo obremenitve. Ob koronarni bolezni se na EKG-zapisu pri določeni stopnji obremenitve pokažejo spremembe, ki so značilne za stanje, ko ima srce pomanjkanje kisika za delovanje. Pri ljudeh, ki zaradi takšnega ali drugačnega vzroka ne bi mogli zadovoljivo sodelovati pri preiskavi s kolesom, se lahko poslužimo t. i. perfuzijske scintigrafije srčne mišice. V telo preiskovanca se vbrizga sredstvo, ki vsebuje radioaktivne delce, nato pa se doda še zdravilo, ki okrepi delovanje srčne mišice. Prsni koš preiskovanca se nato snema s posebno kamero, ki zazna radioaktivne delce, ki se kopičijo v srčni mišici. Preiskovalec iz posnetkov oceni, kakšna sta delovanje srčne mišice in zmanjšano delovanje posameznih regij; tako napove, kakšna je verjetnost, da gre za zožitev te ali one koronarne arterije. Podobno se lahko preiskuje izpad aktivnosti srčne mišice s pomočjo obremenitvenega ultrazvoka

srca ali pa opazuje srčne arterije in morebitne zožitve z računalniško tomografijo z uporabo kontrastnega sredstva (CT koronarnih arterij).

Invazivna srčna diagnostika Če katera koli izmed teh preiskav pokaže na dejansko možnost obstoja koronarne bolezni pri določenem bolniku ali če kardiolog že iz zgodbe bolnika postavi močen sum na koronarno bolezen, bolnika napoti na invazivno srčno diagnostiko. Že iz imena lahko razberemo, da gre za metode, kjer je potrebno na silo poseči v telo in da imajo lahko določene sicer redke, a potencialno nevarne posledice, je treba dobro pretehtati, ali jih bolnik potrebuje ali ne. Če zdravnik meni, da jih potrebuje, se mora s preiskavo seveda strinjati tudi bolnik. Novejši postopek je znotrajžilni pregled z ultrazvočno sondo, s katero lahko natančneje opazujemo stanje žil od znotraj, kar je zdravniku v veliko oporo ob izbiri žilnih opornic.

Najnovejši pristop znotraj žilnega pristopa z virtualno histologijo Asist. Mrevlje razloži, da gre za dodatno matematično analizo signala, ki ga zbere sonda v žili in ki omogoča prikaz posameznih tkiv v zožitvi s štirimi barvami: temno zeleno predstavlja vezivo, svetlo zeleno maščobo, belo kalcij in rdeče - odmrlo tkivo. Tako lahko med preiskavo opazujemo, kakšna je zgradba sprememb v žilni steni, iz razmerja posameznih tkiv v bolezenskem procesu pa lahko sklepamo, kako stabilna je zožitev. To nam predvsem pri bolniku s srčno kapjo omogoča natančnejšo in kakovostnejše vodenje posega.

vedno bolj tudi v vsakodnevni rabi za vodenje posega na koronarnem ožilju.

Ocena pomembnosti zožitve Pomembnost zožitve je potrebno tudi hemodinamsko oz. fizološko oceniti.

To naredimo z metodo ‘fractional flow reserve’. V koronarno arterijo za zožitev se bolniku vstavi posebno žico, ki ima senzor za merjenje tlaka. S pomočjo te meritve izmerimo, ali je zožitev, ki se nam na oko zdi srednje pomembna, tudi dejansko pomembna in ali zahteva poseg na arteriji, pove asist. Mrevlje.

Diagnostične metode v raziskovalni fazi Asist. Mrevljeta smo povprašali še o novostih in metodah, ki se še ne uporabljajo v vsakodnevni praksi.

Naštel je več metod, ki prinašajo velik napredek pri zdravljenju srčnih obolenj: Na oddelku za kardiologijo v katetrskem laboratoriju pod nadzorom prof. dr. Bojana Vrtovca izvajajo diagnostiko koronarne metode pri bolnikih pred presaditvijo srca in po njej ter vsajanje matičnih krvnih celic v srčno mišico pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem.

Pod vodstvom prof. dr. Matjaža Bunca se izvaja zdravljenje stenoze aortne zaklopke pri starejših bolnikih s hudo prizadetostjo te zaklopke, ki zaradi pridruženih bolezni niso kandidati za kirurško zdravljenje, z balonskim širjenjem zaklopk in vstavitvijo umetnih zaklopk s pristopom prek kože. Prof. dr. Igor Zupan vodi vstavljanje srčnih spodbujevalnikov. Potekajo pa še nekateri drugi, manjši programi, kot je npr. zapiranje defektov v interatrijskem septumu s posebnimi zapirali.

Optična koherenčna tomografija, metoda z infrardečo svetlobo Optična koherenčna tomografija je najnovejša metoda, pri kateri se v žilo uvede sonda, ki oddaja svetlobo infrardečega spektra. Svetloba se odbija od različnih struktur v žilni steni odbija različno. Svetloba omogoča veliko večjo ločljivost, zato lahko opazujemo bistveno manjše strukture kot z znotrajžilnim ultrazvokom.

Zaenkrat se uporablja v raziskovalne namene, v referenčnih centrih pa je

Utrip Srca 19

Hujšanje brez kur in diet Misel na dopust je morda še tisto edino, kar vas drži pokonci. Končno prihaja, a kaj, ko je marsikatera (ženske pač pogosteje kot moški) nezadovoljna s svojo postavo. Okrog pasu se je nabralo sala, »obesil« se je tudi na zadnjico, stegna in boke.

Kaj storiti? Shujšati na hitro, seveda.

tudi sobnega. V trgovinah s športno opremo ali pa ga naročite po internetu.

Poskakovanje na trampolinu ima veliko večje učinke, kot si sploh lahko mislite. Ker bo spodbudilo kroženje limfe, se pravi, da gre za neke vrste limfno drenažo, boste izgubili odvečno vodo, ki se nepovabljena zadržuje v vašem telesu. S tem pa bo šlo takoj ven tudi nekaj kilogramov (in tudi strupov). Vse, kar morate storiti, je, da ste redni. Vsak dan vsaj pet do deset minut poskakovanja. Pa še prijetno je.

Voda je zakon!

H

itro hujšanje ni nekaj, ker bi bilo priporočljivo ali zdravo.

Vedno si je za to treba vzeti čas. Pozimi se nam je odvečna maščoba nabirala nekaj mesecev, zdaj bi jo pa radi odpravili v nekaj dneh.

To ne bo šlo, lahko pa se učinkovito znebite vsaj tistih prvih pet kilogramov, če se lotite pametnega načina prehranjevanja. To, kar boste tukaj prebrali, ni dieta, niti kakšna »kura«. Je le nekaj nasvetov, kako jesti, da boste v najboljši formi. Kar pomeni, da boste izgubili kilograme, če ste pretežki.

Izogibajte se belim jedem!

Poskakovanje Brez telovadbe ne bo šlo. Nabavite si par uteži, kar ni drago in je vedno učinkovito. Lahko uporabite tudi kolebnico ali pa poskakujete brez nje, kakor vam drago. Če ste preobilni, poskakovanje ni najboljša možnost, ker lahko poškodujete sklepe. Bolje je, da si privoščite poskakovanje na trampolinu. Ni nujno, da imate velik trampolin, ki si ga lahko privoščijo le tisti z vrtom. Dobiti je mogoče

20 Utrip Srca

pretiravajte. Koristen bo tudi zeleni čaj oziroma rumeni (ki je v bistvu tudi zelen), ki je nova modna novost pri hujšanju. Zeleni čaj ima obilo dobrih lastnosti, koristi za človekovo telo, zato ga tako množično priporočajo. Če vam okus ni všeč, naredite tako, kot to delajo Arabci: čaju dodajte lističe sveže mete ali melise. Tega je mogoče v poletnih mesecih veliko dobiti skoraj v vsaki samopostrežni trgovini. Lahko pa si meto vzgojite (ali kupite sadiko) in jo imate vedno pri roki. Okus zelenega čaja s svežo meto je prijeten in osvežilen. Lahko ga pripravite malo več in spravite v hladilnik. Tako boste imeli svoj ledeni čaj. Vendar pa ga ne smete sladkati.

Druga pomembna stvar je, da ne greste nikamor brez steklenice vode.

Pijte jo ves čas, počasi, po požirkih.

Drugih pijač raje ne pijte. Posebej pa se izogibajte vsemu, kar vsebuje mehurčke in alkohol. Privoščite si lahko kakšno kavo, vendar pa ne

Sladkor, bela moka in vsi izdelki iz bele moke niso priporočljivi. Enako velja za mleko in mlečne izdelke. Od slednjih jejte samo manj mastne jogurte.

Predvsem pa raje jejte svežo zelenjavo.

Glede tega je pravilo samo eno: čim bolj sveža naj bo, ekološko pridelana in surova. S tem boste svojemu telesu zagotovili dovolj encimov, da jo bo brez težav prebavilo in tudi izrabilo vse koristne snovi, ki jih zelenjava vsebuje.

Marsikdaj se zgodi, da ljudje sicer jedo zdravo hrano, a je zaradi napačnih kombinacij telo ne more uporabiti tako,

brez mesa. Izogibajte se vsem mesnim izdelkom. Saj veste, zakaj: mastni so, vsebujejo precej skritih maščob, poleg tega pa tudi nezdravih dodatkov.

Solate in juhe

kot bi jo lahko. Zelenjava naj bo torej številka ena na vašem jedilniku. Vsak obrok naj jo vsebuje največ. K zelenjavi lahko dodajate škrobna živila, kot je, denimo, krompir. Najboljši bo pečen.

Nikar ga ne strgajte ali lupite, samo dobro ga operite. Potem pa ga prerežite, če je velik in ga specite. Dodajte mu čim manj soli. Pri soli bodite skopuški.

Nobena jed ne sme biti preslana.

Na svoj jedilnik uvrstite predvsem solate in juhe. Raziskave so pokazale, da jedci juh, s katerimi obrok navadno začnemo, pojedo manj kot tisti, ki takoj planejo po glavni jedi. Enako velja za ljubitelje solat. Francozi, na primer, ne jedo nikoli vseh jedi hkrati, pač pa eno za drugo. Če imajo na jedilniku solato, začno z njo. Nikoli solat ne zmešajte s kupljeno zmesjo ali dresingom, kakor temu pravijo. Poleg kemije, ki jo vsebuje, je vprašljiva tudi kakovost sestavin. Raje vzemite res dobro olje in ga odmerjajte po kapljicah. Najbolje je vse sestavine za zabelo zmešati posebej, da se tudi sol raztopi in se ne dogaja, da je solata v enem delu preslana, v drugem pa sploh neslana. Namesto kisa mnogi uporabljajo limonin sok.

Nekateri ljudje imajo namreč težave s kisom. Niso vsi želodci pripravljeni ne na vinski, ne na jabolčni kis, pa če je še tako ekološko pridelan. Če opazite, da vas napihuje, da vas peče v želodcu, da imate po solati neprijetne občutke, zamenjajte kis z limoninim sokom. Morda bo tudi vam pomagalo.

Meso? Da ali pa tudi ne!

Trije ali pet obrokov

Meso jejte, kakor vam pač ustreza. Če ga ne marate, v redu. Če ga imate radi, tudi v redu. Pravila glede tega poznate: ne sme biti mastno. Najbolje pa je, ga meso spečete s čim manj maščobe. Če le imate možnost, se raje odločite za meso z ekoloških kmetij.

Res je dražje, a ga boste zato pojedli manj. Pri mesu se namreč omejite.

Poskusite ga nadomestiti z ribami.

Ni treba, da je meso vsak dan na krožniku. Poskusite vsaj dan ali dva

Ko pride občutek sitosti, ste pojedli že preveč. Večinoma je to vsaj za 20 odstotkov hrane preveč. Potem pa izračunajte, kako gre teža brez težav navzgor.

Koliko obrokov naj bi človek pojedel?

To je odvisno od vaše aktivnosti, starosti, potreb telesa. Če ves dan fizično delate, lahko pojeste več. Če pa ves dan sedite, so primernejši manjši odmerki. Solate pa je lahko, kolikor je hočete. In juhe tudi, le da ne sme biti mastna. Mišljene so namreč predvsem zelenjavne juhe. Poleti so lahko tudi hladne. Obrokov naj bo pet, če je le mogoče, sicer pa trije. Posebna zgodba je sadje. Dokler se ne znebite prvih petih kilogramov, bodite pri sadju zmernejši. Vsako sadje namreč vsebuje sladkor, ta pa v času, ko se trudite, da bi težo zmanjšali, ni dobrodošel v nobeni obliki. Ker pa ga v sezoni največ in ker je na voljo najbolj okusno sadje, si ga dvakrat na dan (vendar v manjših količinah) vseeno privoščite. Posebej priporočljivo je jagodičevje vseh vrst, torej od češenj, višenj, borovnic,

malin pa vse do ribeza ali robid. Nikar pa sadju ne dodajajte sladkorja. S tem boste vse pokvarili. Poskusite se navaditi na naraven okus sadja in videli boste, da je samo najokusnejše.

Tako, kot ga je ustvarila narava.

Grizite, zato imate zobe!

Ko sedete za mizo, ne jejte iz ponev ali kozic, pa če ste še tako lačni. Vzemite lep krožnik in si nanj naložite malo hrane. Posebej pomembno je, da hrano zgrizete, da je utekočinjena, ko jo pošljete naprej v želodec. Pravijo, da je treba zagristi vsaj 30 krat. Ni treba, da štejete, upoštevajte le to, da hrano v ustih dobesedno utekočinite. S tem boste vsak grižljaj že v ustih prepojili s sokovi, ki pomagajo pri presnovi.

Skratka, tako hrano lahko telo hitro in dobro presnovi in prebavi, telo pa bo zlahka uporabilo vse koristne snovi.

Pri sveži zelenjavi bo torej grizenja kar veliko. Ena od nemških raziskav je nesporno dokazala učinek takšnega načina: vsi, ki so tako jedli, so pojedli manj in shujšali. Ker je dejstvo tudi, da občutek sitosti začutite, ko ste dejansko siti. Če hitite, se vam to ne zgodi. Ko pride občutek sitosti, ste pojedli že preveč. Večinoma je to vsaj za 20 odstotkov hrane preveč. Potem pa izračunajte, kako gre teža brez težav navzgor.

Jejte vedno ob isti uri, če je le mogoče. Ob koncih tedna je prijetno, če si družina omisli bogate skupne zajtrke. Na mizo lahko znosite vse, kar vam poželi srce (ali oči), potem pa upoštevajte vsa omenjena pravila.

Za vsako jed, ki si jo privoščite, se vprašajte, kaj menite, je ta hrana res dobra za vas ali pa z njo zgolj strežete nekemu drugemu nagonu. Ko boste dobili odgovor na to, boste vedeli, ali jo je primerno pojesti ali pa ne.

Vse to so pravila, ki naj bi jih upoštevali vsak dan vse življenje. Ob takem načinu prehranjevanja se bo posrečilo shujšati vsakemu, če le nima kakšne bolezni oziroma presnovne motnje. Če se vam zgodi, da se pregrešite, se nasmehnite in si recite, da smo pač vsi človeški in da se takšne stvari morajo dogajati. Le da si ne privoščite preveč takih grehov. Saj veste, kako hitro in grdo se kaznujejo.

Utrip Srca 21

Močni lahko premagajo artritis!

Uradna medicina še vedno pri marsikateri bolezni trdi, da si s spremenjenim načinom prehranjevanja ni mogoče izboljšati stanja. Hkrati pa nutricionisti zatrjujejo ravno obratno: da smo si z napačno hrano (in še čem) bolezen nakopali, torej jo lahko tudi odpravimo ali vsaj omilimo.

V

ZDA je skupina petih strokovnjakov raziskala vpliv hrane na artritis in potrdila, da lahko s prehrano spremenite bolezen.

Vodilna v skupini je bila prof. dr. Miriam E. Nelson z John Hancock Research Centre pri sloviti univerzi Tufts. S sodelavci je raziskovala, ali lahko hrana vpliva na bolnika z artritisom in tudi, kakšen je ta vpliv. Ugotovitve raziskave so objavili in napisali tudi knjigo Močne ženske in močni moški premagajo artritis, ki je postala na lestvici New York Timesa uspešnica.

Prebralo jo je na milijone ljudi, ki se dnevno soočajo z bremenom te bolezni.

Najhujša od vsega je bolečina, ki jo ti bolniki poznajo v podrobnostih.

22 Utrip Srca

Izjava, da se lahko zdravijo (zmanjšajo bolečino) z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta, je zanje vrhunec cinizma. In vendar v Sloveniji še vedno kar nekaj ljudi, ki krojijo usodo bolnikov, misli tako. Pač niso okusili bolečine, ki jo prenaša bolnik z artritisom.

Prehrana lebdi na vodi Dr. Nelsonova je s svojo skupino po raziskavi sestavila načrt za bolnike z artritisom. To je pravzaprav načrt za popolnoma drugačno življenje. Nekaj bolnikov, ki so živeli po tem načrtu, je za knjigo dr. Nelsonove izjavilo, da jim je ta načrt dejansko spremenil življenje. Česar prej niso zmogli, so čez čas lahko naredili, premikali sklepe brez bolečin, vstajali kakor normalni, zdravi ljudje, celo tekli in se ukvarjali

z različnimi vrstami telovadbe.

Dieta oziroma bolje rečeno, prehranski načrt temelji na prehranski piramidi, ki pa se precej razlikuje od tiste, ki jo vsi poznamo (in je že davno zastarela). Čisto spodaj, tam, kjer je največ prostora, je voda. Da, prav ste prebrali: voda. Narisanih je osem kozarcev vode, vsak po dva decilitra. Kot razlaga dr. Nelsonova, prehrana lebdi na vodi. Zato, ker je voda vpletena skoraj v vse funkcije našega telesa, vlaži in podpira mišice, ki držijo sklepe, prenaša (s krvjo, ki jo tudi v glavnem sestavlja voda) kisik in hranila v vse celice, enako velja za limfni sistem, ki ga prav tako sestavlja voda. Poleg tega igra glavno vlogo pri nadziranju telesne temperature. Odnaša stranske proizvode presnove (z urinom, blatom

in potom) in služi kot medij za tisoče drugih kemičnih reakcij, ki so za naše zdravje bistvenega pomena in se v telesu stalno dogajajo. Mnogo ljudi je prepričanih, da jim ne manjka vode, saj jim telo samo pove, kdaj jo je premalo: ko začutijo žejo. Toda to ne velja v vseh primerih. Oziroma, ko človek čuti žejo, je že dehidriran, mu vode že primanjkuje. Poleg tega to drži za ljudi, ki živijo v zelo vročih krajih, za ljudi, ki jedo večinoma beljakovinsko hrano in za starejše ljudi. Slednji žejo začutijo, ko telesu že močno manjka vode. Starejši ko smo, pozneje začutimo, da smo dehidrirani. Tudi nekaj zdravil, ki jih jemljejo bolniki z artritisom, vpliva na občutek žeje. Zaradi tega je torej treba popiti osem kozarcev vode, pa čeprav bolnik žeje sploh ne čuti. Lahko bi izbrali tudi katerokoli drugo tekočino, sokove, na primer. Toda ti vsebujejo preveč sladkorja. Voda je najboljša.

Vitamini proti bolečinam Naslednji skupini živil v piramidi sta zelenjava in sadje. Dnevno je treba zaužiti najmanj tri porcije sadja in zelenjave. Porcija pomeni eno srednje veliko jabolko, banana ali pomaranča, polovica skodelice narezanega sadja ali pa skodelica sveže iztisnjenega sadnega soka. Pri zelenjavi je en obrok skledica listnate zelenjave (solate, špinače), pol skledice kuhane in zrezane zelenjave (vendar mora biti kuhana na zob, se pravi, da je še trdna, ko jo ugriznete) ali pa kozarec sveže iztisnjenega zelenjavnega soka (na primer korenčkov, pesin sok). Samo sadje in zelenjava vsebujeta dovolj velike količine nekaterih vitaminov, beta karotenov in folatov, se pravi hranil, ki jih bolniki z osteoartritisom in revmatoidnim artritisom potrebujejo več kot drugi. Za vitamin C, na primer, pravijo, da bi ga morali ti bolniki dnevno dobiti najmanj 200 miligramov. Šele pri tej količini lahko vitamin C pomaga zmanjšati bolečino, zato je tako pomemben. Če torej dnevno bolnik zaužije tri porcije sadja in prav toliko zelenjave, bo s tem verjetno dobil dovolj vitamina C, sicer je treba poseči po dodatku.

Za beta karoten ni določene dnevne količine, ki naj bi jo bolnik zaužil.

Toda nekaj raziskav je pokazalo, da pri bolnikih, ki dnevno zaužijejo najmanj 9000 enot beta karotena, bolezen ne napreduje, kar se, narobe,

Starejši ko smo, pozneje začutimo, da smo dehidrirani. Tudi nekaj zdravil, ki jih jemljejo bolniki z artritisom, vpliva na občutek žeje. zgodi pri tistih, ki zaužijejo le 5000 enot. Najboljši viri beta karotena so rumene buče (na primer hokaido), sladki krompir (tega dobite v bolje založenih samopostrežnih trgovinah), korenje, mango, špinača, melone, zelje in ohrovt, brstični ohrovt, marelice, zelenjavni sokovi (sveže iztisnjeni, brez umetnih dodatkov), brokoli, nektarine, papaje in vrste mandarin (tangerine).

Samo cela zrna!

Sledijo žita oziroma izdelki iz žit: rezina kruha iz moke, ki je zmleta iz celih zrn, skodelica kosmičev ali ena temna žemlja. Pri tej vrsti živil pazite predvsem, da so organsko pridelana, brez dodanih kemikalij, konzervansov ali drugih dodatkov. Del te vrste hrane lahko bolnik dobi tudi z rižem, vendar mora biti spet integralni riž, ne pa beli, glazirani ali še kako drugače obdelani (na primer parboiled). S tem izgubi riž vso vrednost, ki jo ima za telo. Dr. Nelsonova svojim rojakom polaga na srce, da morajo izbirati cela zrna, kajti ameriška žita so močno obdelana (veliko bolj kot evropska). Njihova pšenica, na primer, vsebuje bistveno več glutena kot naša. Gluten pa za nikogar ni dober, ne samo za tiste, ki imajo celiakijo.

Cela žitna zrna, se pravi z lupinico vred, vsebujejo pomembna hranila, vitamine skupine B, E, cink, železo, selen, magnezij in druge minerale.

Meso samo, če je prej plavalo Kaj pa beljakovine, ki nam jih zdravniki radi zelo omejijo? Beljakovine so esencialno hranilo, se pravi, za človekovo telo nujno potrebno.

Preskrbijo nas z amino kislinami, ki jih drugače telo samo ne more tvoriti.

Vendar je treba izbirati živila, ki so najbolj priporočljiva. Zelo pomembno je tudi, da z beljakovinami navadno dobimo tudi omega 3 maščobne kisline. Zato je najbolje izbirati med ribami (skuša, losos, vendar le divji, ne gojen, sardine, lahko tudi iz konzerve, vendar olje odlijemo, postrvi, mečarica, tuna, morski list), oreščki in semeni (orehi, soja, lanena semena), rastlinskimi beljakovinami (fižol vseh vrst, soja, tofu, ohrovt, špinača). Od olj je najbolj priporočljivo repično, laneno, orehovo in olivno. Če bolnik rib ne mara, bo veliko dosegel že s tem, da preide od nič do vsaj enega obroka z ribo na teden. Izbere naj tisto, kar mu najbolj prija. Sicer pa je dobro čim več mesnih obrokov zamenjati z ribjimi.

Med beljakovine sodijo tudi mleko in mlečni izdelki. Glede tega si strokovnjaki niso enotni. Dr. Nelsonova priporoča mleko, vendar pa naj bi bilo manj mastno, saj en odmerek mastnega mleka ali sira pomeni, da bolnik zaužije toliko nezdravih maščob, kot bi jih dobil z mastnim govejim zrezkom, na primer. Mleko lahko zamenjate s sojinim. Paziti je treba tudi, da bolnik dobi dovolj vitamina D. V zimskem času ga navadno primanjkuje, zato je dobro poseči po prehranskih dodatkih. Oziroma izkoristiti vsak dan, ko sije sonce in iti na sprehod.

Sladko samo redko!

Sladkarije niso za bolnike z artritisom.

Ne bi jih smeli jesti vsak dan, lahko pa si včasih kakšno privoščijo. Pri izbiri živil je treba preveriti sestavo. Zelo veliko živil namreč vsebuje sladkorje, česar se niti ne zavedamo. Tudi v jedeh, ki jim človek tega ne bi prisodil, je lahko sladkor. Če takšna živila

Utrip Srca 23

bolnik dnevno je, dobiva škodljivi sladkor, ne da bi se tega zavedal.

Od prehranskih dodatkov (poleg tistih, ki so bili že omenjeni), so za bolnike z artritisom pomembne predvsem kapsule ribjega olja ali ribje olje samo, če ga lahko zaužijete. To pa predvsem zaradi omega 3 maščobnih kislin, ki pomagajo zmanjšati bolečino in tudi odpravijo otrdelost sklepov.

Pomembna dodatka sta tudi kalcij in vitamin E. Slednjega lahko dobimo v mandljih, sončničnih semenih, lešnikih, pa tudi v mangu in papaji.

Lahko pa izberete dodatek v obliki tablet, ki so navadno želatinaste.

Odpravljanje kilogramov Za odpravljanje težav, ki jih povzroča artritis, dr. Nelsonova svetuje hujšanje tistim, ki so pretežki. Teža namreč dodatno obremenjuje sklepe. S prehrano, kakršno smo opisali, bo hujšanje zagotovljeno. Pomembno je tudi gibanje. Spremembe v načinu življenja bolnika z artritisom vključujejo dnevno telovadbo: vaje za moč, gibčnost in aerobne vaje. Vaje za moč so zelo preproste, večinoma smo se jih vsi naučili že v osnovni šoli: počepi, kroženja z rokami, sklece, dviganje trupa, nog in podobno.

Zelo priporočljive je dnevno narediti vseh pet tibetanskih vaj. Na začetku naj zadostuje sedem ponovitev, pozneje si jih lahko privoščimo več. Če ne veste, kaj so to tibetanske vaje in kako jih narediti (so zelo preproste), poiščite v knjižnici knjigo Vrelec mladosti. Tam je napisano vse, pa še zgodba vas bo pritegnila.

Najbrž je odveč napisati, da se je treba v celoti izogniti alkoholu, da je kajenje za bolnike z artritisom strup (tako kot za vse druge), da je bolje kot po kavi poseči po skodelici zeliščnega ali zelenega čaja. Sem ter tja pa si kavico le lahko privoščite. Za vse je potrebna zares velika moč duha, ki pa poskrbi tudi za moč telesa. Ljudje, ki so zjutraj komaj vstali iz postelje, danes s takim načinom življenja brez težav planinarijo. Rekreacija, o kateri so lahko prej samo sanjali.

24 Utrip Srca

Multipli mijelom Vse več upanja za bolnike s krvnimi raki Rak ne izbira, kje se bo zajedel v človeško telo. Ni ga dela človekovega organizma, ki ga maligna rašča ne bi mogla prizadeti. Eden redkejših a žal usodnih rakov je multipli mijelom, pri nas ga poimenujejo tudi diseminirani plazmocitom, ki napade mehko, spužvasto tvar znotraj kosti, kostni mozeg.

P

ri multiplem mijelomu, ki je vrsta krvnega raka gre za nenadzorovano rast nenormalnih krvnih celic v kostnem mozgu, ki povzroči hude simptome bolezni. Ko pa pride do nenadne hude bolečine v hrbtenici, se še nedavno ‘zdrav’ človek nujno odpravi k zdravniku. Bolezen je znana že dolgo, a medicina še vedno nima odgovora na vprašanje, kaj jo povzroča. Številni indici kažejo na strupene snovi, kot so benzen, pesticidi, barve v pršilih, pa na okuženost z virusom HIV, kjer se tveganje za pojavo multiplega mijeloma v primerjavi z zdravimi posamezniki poveča skoraj za petkrat!

Genetiki opozarjajo tudi na povezavo v dedni zasnovi - prepoznali so nekatere kromosomske nepravilnosti, ki vključujejo podvojene in drugič spet manjkajoče kromosome pri posameznikih, ki so bolj ogroženi, da bodo zboleli za to dolgotrajno boleznijo.

Težko prepoznavna bolezen Pot do prepoznave bolezni je včasih dolga, saj so znaki anemije in utrujenosti tipični tudi za številna druga bolezenska stanja, pa tudi za okvaro hrbteničnih vretenc in bolečine

v nosilnih delih telesa, ki so tudi sicer najbolj obremenjeni, stroka najde še druge razlage. Rakave celice, ki vse bolj izpodrivajo zdrave, tudi tiste, ki skrbijo za obrambo telesa, levkocite, povzročajo pri obolelem vse več o kužb, od viroz do zapletenih oblik pljučnic. Pri delu bolnikov so prisotne tudi težave z ledvicami, ki jih okvarjajo izločki rakavih plazmatk. Tudi otekanje in težave pri odvajanju vode lahko napovedujejo zlovešče obolenje.

Vse kakovostnejše zdravljenje in veliki obeti Ni nam treba predaleč v preteklost, da bi se spomnili časov, ko je ob diagnosticiranju multiplega mijeloma zdravnik bolniku lahko le obzirno napovedal skorajšnjo smrt.

Danes je zdravljenje prilagojeno vsakomur, prepoznava kromosomskih nepravilnosti pri vsakem posamezniku je del rutine, nova zdravila pa podaljšujejo tako obdobja remisij kot tudi preživetja. Na kongresu EHA v Amsterdamu smo poslušali pričevanja bolnikov, ki ob ustrezni medicinski podpori živijo dobro in kakovostno življenje ter ob izdatni podpori društev bolnikov z nasveti pomagajo

Hrana za boljšo voljo tudi novim obolelim v trenutkih, ko jo ti potrebujejo. Odločilnega pomena za boljše preživetje in lažje soočanje z boleznijo so seveda tudi nova zdravila oziroma novi načini dajanja že obstoječih zdravil, s čimer se doseže lažje prenašanje zdravil in poveča možnost dokončanja terapije.

Mednarodna fundacija za mijelom (IMF – International Myeloma Foundation), najstarejša in največja fundacija, posvečena izboljševanju kakovosti življenja bolnikov z mijelomom, je na delavnici, prirejeni junija v okvirju EHA na kongresu Evropske hematološke zveze v Amsterdamu, opozorila na izsledke študij, ki močno izboljšujejo napoved poteka bolezni. “Zdravljenje so bolniki dobro prenašali. Hkrati z novimi podatki nam to daje upanje, da bodo predstavljene terapije kmalu postale

del standardnega zdravljenja in končale ero težkih zdravljenj s kemoterapijami,” je povedal ustanovitelj in dolgoletni predsednik združenja IMF Brian G. M. Durie. Susie Novis, soustanoviteljica ugledne Mednarodne fundacije za mijelom pa je opozorila, da tako pomembne možnosti zdravljenja, kakršno ponujajo nova zdravila, ne gre spregledati, saj pomenijo pomembno možnost za vse bolnike. Posebej je omenila oralno zdravilo pomalidomid, v katerega stroka polaga velike upe, saj zdravilo napada raka z več strani – uničuje rakave celice, a hkrati spodbuja imunski sistem.

Kako poteka bolezen v kostnem mozgu Pri mutiplem mijelomu so prizadeti limfociti, natančneje B-celična vrsta, katere osnovna naloga je tvorba protiteles. Da pride do nenadzorovanega deljenja, zadošča, da se v rakavo celico spremeni samo ena izmed zdravih. Vse več bolnih, nepopolnih celic zavzema vse večji prostor in tako izrivajo zdrave, ki se tvorijo v mnogo manjšem številu.

Redka bolezen Na milijon prebivalcev zboli štirideset ljudi, v Sloveniji zboli letno od osemdeset do sto ljudi, v Združenih državah Amerike 15.000, ne glede na vse boljšo obravnavo bolezni pa je smrtni davek še vedno visok – samo v ZDA letno umre več kot 10.000 bolnikov.

Na dobro oziroma boljše razpoloženje vpliva tudi hrana. Najboljša je tista, ki uravnava krvni sladkor, da ostaja ves dan na enaki ravni. To pa je hrana, ki ima nizek glikemični indeks. Predvsem se je treba izogibati sladkarijam in jesti polnovredna živila kot so, na primer rjavi (divji) riž, ovseni kosmiči in oreški vseh vrst. Najbolj priporočajo indijske in brazilske ter mandlje, lešnike in orehe.

Brazilski oreščki so priporočljivi zato, ker nam dajo dovolj selena, naravnega spodbujevalca dobrega razpoloženja. Med hrano, ki je pomembna za dobro voljo, je tudi nemastno meso, od svinjskega, govejega, telečjega, perutnine do rib.

Meso vsebuje tirozin, ta pa spodbuja sproščanje dopamina in norepinefrina, ki sta pomembna za večjo zbranost in lažjo koncentracijo. Meso prav tako vsebuje vitamin B12, ki pomaga preprečiti depresijo in nespečnosti.

Ko smo že omenili ribe, je treba na posebno mesto umestiti tiste, ki so bolj mastne, ker vsebujejo omega 3 maščobne kisline, pomembne za delovanje možganov. Proti depresiji pomaga tudi zelena listnata zelenjava (solate vseh vrst, radič, špinača, blitva), ker vsebuje folate. Najdemo pa jih tudi v citrusih, stročnicah in oreških.

Za stabilizacijo energije skozi ves dan so pomembne vlaknine, ker upočasnijo prebavo in s tem vplivajo, da raven energije ostaja ves čas na približno enaki ravni.

Vlaknine vsebuje zelenjava kot so stročnice (fižol, grah, leča, čičerika), pa tudi sadje, doma pečen kruh iz polno vredne moke, ovseni kosmiči in podobno.

Posebej pomembno je, da popijemo dovolj vode, kar nam tako ali tako ves čas govorijo zdravniki in strokovnjaki za zdravo prehrano. Že manjša dehidracija upočasni presnovo in nam odvzame energijo. Za boljše razpoloženje je treba jesti sveže sezonsko sadje, ki je zraslo na domačih tleh.

Kratkoročni učinek ima kava (vendar z njo ne gre pretiravati, ker spira kalcij iz telesa), kar velja tudi za prave čaje. Pomagala bo tudi temna čokolada. Pomembno je, da si vsak dan privoščimo kakovosten zajtrk, ki naj vsebuje dovolj vlaknin in hranil, tudi nekaj dobrih maščob in beljakovin.

Utrip Srca 25

Srce in ožilje Spreminja se paradigma zdravljenja Vsako leto za posledicami srčnožilnih bolezni v Evropi umre več kot 4,3 milijone ljudi, strošek zdravljenja pa se v Evropski uniji na leto povzpe do vrtoglavih 192 miljard evrov. Jasno je, da moramo ob tako grozečih številkah vse sile usmeriti v zmanjševanje bremena tako za bolnike kot tudi za zdravstvene blagajne.

Na simpoziju, ki je potekalo pod naslovom Trendi in strategije kardiološkega zdravljenja, ki je potekal v prestolnici Latvije, Rigi, so strokovnjaki spregovorili o vlogi nizkih odmerkov acetilsalicilne kisline pri preventivi srčno-žilnih bolezni.

Pomembno je, da preprečimo prvi srčnožilni dogodek Acetilsalicilna kislina, ali z lastniškim imenom nam vsem bolj znan kot aspirin, eno najbolj raziskanih in predpisovanih zdravil na svetu, je danes staro več kot 111 let in je že kot 20 let standardna terapija za zmanjševanje srčnih infarktov in ishemičnih kapi pri bolnikih z diagnosticiranimi srčno-žilnimi obolenji. Vse več študij pa dokazuje, da lahko nizki odmerki aspirina prispevajo tudi primarno preventivo pri ogroženih skupinah prebivalstva oz. preprečujejo prvi srčno-žilni dogodek. Z dokazi podprte smernice izpostavljajo, da pri bolnikih s

26 Utrip Srca

povečanim tveganjem terapija z aspirinom preprečuje prvi srčnožilni dogodek. Profesor J. Michael Gaziano s Harvardske medicinske fakultete v ZDA je poudaril, da je več kot 400 kliničnih študij potrdilo, da je acetilsalicilna kislina ena od najbolj učinkovitih, varnih in stroškovno upravičenih terapij za akutno zdravljenje miokardnega infarkta in ishemične kapi ter za preprečevanje sekundarnih zapletov pri bolnikih s prepoznano srčno-žilno boleznijo. Profesor Carlo Patrono s katoliške univerze Sacro Cuore iz Rima je dodal, da lahko nizki odmerki aspirina zmanjšajo približno četrtino vseh večjih žilnih zapletov.

Kljub temu morajo specialisti pred predpisovanjem terapije pretehtati individualno tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt in odločiti, ali je bolnik primeren za terapijo z aspirinom ali ne.

Prednosti nasproti tveganjem Razmerje med koristmi in tveganji terapije z acetilsalicilno kislino se od bolnika do bolnika razlikuje in niha - od nizkega tveganja, ko prednosti pretehtajo nevarnost pojava večjih krvavitev, do visokega tveganja, ko je število žilnih zapletov, ki smo se jih izognili, enako številu večjih krvavitev, ki jih sproža terapija. »To je področje, na katerem potrebujemo še več kliničnih dokazov,« je izpostavil profesor Patrono in dodal, da nekaj obsežnih kliničnih študij s tega področja že poteka.

Dokazanim terapevtskih prednostim aspirina se pridružuje še ena: nižji stroški zdravljenja v primerjavi s sorodnimi terapijami. Ena od analiz, izvedena v štirih evropskih državah (Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji in Italiji), je pokazala izrazitejše prihranke ob zdravljenju z nizkimi odmerki aspirina, in sicer med bolniki, katerih letno tveganje za srčno-žilne bolezni presega en odstotek.

V zadnjih petnajstih letih se je življenjska doba ljudi v razvitem svetu (podatek je ameriški) povprečno podaljšala za deset let.

Tudi v Evropi je vse več ljudi, ki so dočakali sto let in jih bo v naslednjih dveh, treh desetletjih še neprimerno več. To je sicer razveseljivo, vendar pomeni, da bo zdravstvenih problemov temu primerno več.

Drugače povedano, za zdravstvo bo treba odšteti precej več denarja. Sem sodijo tudi zdravila, predvsem nova, inovativna zdravila.

P

osvet o pomenu inovacij in inovativnih zdravil v Ljubljani (ki so se ga udeležili tudi naši člani) je opozoril na problem, ki ga imamo pred nosom, vendar se vedemo, kakor da ga ne vidimo. Prof.dr. Frank Lichtenberg z univerze Columbia v ZDA je povedal, da se življenjska doba podaljšuje tudi na račun novih načinov diagnostike in zdravljenja. Bolezni odkrivamo prej, zdravimo jih prej, pa še nova zdravila, ki so bistveno bolj natančno usmerjena, so v uporabi.

Seveda samo tam, kjer si to lahko privoščijo, se pravi v razvitem svetu, kamor sodi tudi Slovenija. Prihodnost se kaže na eni strani v rožnatih odtenkih, na drugi pa je temno črna.

Nad 20 let stara zdravila so stara Življenjska doba zdravila je okrog 20 let.

To pomeni, da ga toliko let (povprečno) uporabljamo kot novega, potem sledijo novejša. Nekatera zdravila so v uporabi tudi sto let, toda ta bi težko še sodila med inovativna zdravila. Sicer so

Brez novosti bomo umirali prej še vedno enako učinkovita, vendar pa imajo mnogo generikov, se pravi kopij, ki imajo dostikrat tudi dodatke, kar naj bi pomenilo nadgradnjo teh zdravil. Še vedno pa ni mogoče trditi, da so identična inovativnim, ker tega proizvajalci nikoli ne dokazujejo (vendar to vseeno pogosto trdijo, kar ni upravičeno). Moderno zdravstvo torej uporablja zdravila, ki povprečno niso starejša od 20 let, če je zares moderno, sodobno. Nizozemska, na primer, sodi med evropskimi državami na prvo mesto, saj je 80 odstotkov zdravil, ki jih uporablja, »mlajših« od 20 let. V skupino petih držav, ki uporabljajo mlajša zdravila, sodijo tudi Grčija, Italija, Portugalska in Španija, kar je zanimivo, saj niti ena od teh (razen Nizozemske) ne sodi med bogatejše evropske države. Ravno narobe. Slovenija je po starosti zdravil v spodnji polovici.

V Sloveniji premalo raziskovanja Na posvetu je sodeloval tudi dr. Dušan Mramor, ki ga poznamo kot nekdanjega finančnega ministra, sicer pa je dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Predstavil je problem, s katerim se sooča naša družba: imamo čedalje več upokojencev, za katere »skrbi« čedalje manj aktivne populacije. Tudi zaradi boljšega, sodobnejšega načina zdravljenja, imamo več starejših ljudi.

Inovacije, ki vplivajo na podaljševanje življenjske dobe, vplivajo tudi na rast bruto družbenega proizvoda. Dr. Mramor je razčlenil sedanje stanje v naši družbi in opozoril predvsem na nekaj problemov, ki stanje poslabšujejo: pri nas začnejo ljudje delati najpozneje v Evropi, študij vlečejo zelo dolgo, imamo veliko izobraževanja na primarni in sekundarni ravni, precej premalo (ali skoraj nič) pa na tercirani.

Z drugimi besedami, pri nas se malo ljudi izobražuje, da bi postali

strokovnjaki na posameznih področjih.

Izrazito podhranjeno je področje raziskav in s tem razvoja. To pa je gonilo razvoja oziroma tisto, kar nam bi lahko zagotovilo gospodarsko rast.

Tudi strokovnjaki drugih evropskih držav pravijo, da smo razdvojeni: na eni strani navdušeni nad znanostjo, raziskavami in razvojem, na drugi pa malodušni, če ne že depresivni zaradi odnosa tistih, ki o tem odločajo, do znanosti, raziskav in razvoja.

V vseh državah se ozirajo po novih in novih načinih za varčevanje v zdravstvu. Verjetno je res mogoče varčevati marsikje znotraj zdravstva, vendar pa bi bilo pretirano zategovanje pasu na področju zdravil lahko usodno. Že dosedanji sistem medsebojno zamenljivih zdravil, ki ga imamo v Sloveniji zdaj že devet let, dokazuje samo eno: koliko naj bi (fiktivno) zavarovalnica s tem prihranila. Še vedno, pa čeprav so bolniki na to pogosto opozorili, nimamo podatkov, kako je ta sistem vplival na zdravje bolnikov, kar velja predvsem za kronične bolnike, ki jih je v Sloveniji več kot pol milijona, se pravi kar četrtina prebivalstva. Poskusi, da bi uvajanje novih, inovativnih zdravil zadržali čim dlje, narodu seveda škodujejo in na daljše obdobje tudi ne prinesejo nobenega evra več. Slabše zdravljenje ima slabše učinke. Mnogo starejših ljudi cinično pravi, da je očitno zaželeno, da gredo čim prej na »oni svet«.

Dogovor med zdravjem in financami Vse kaže, to ugotavljajo tudi tuji strokovnjaki, da bosta morali ministrstvi za zdravje in za finance uskladiti svoja izhodišča, kaj pravzaprav hočeta. Zdravje ljudi je odvisno od tega, kakšen sporazum bosta sklenili.

Drugače povedano, koliko jima zdravje ljudi v resnici pomeni. Čisto možno je, da v Sloveniji dostopa do inovativnega

zdravljenja, do novih zdravil sploh ne bomo več imeli. Govorice v zvezi s tem, da se nekaj podobnega pripravlja, so bile aktualne vse poletje.

Verjetno je problem lažje razumljiv s primerom. Navedel ga je prof.

Jože Faganel, bolnik s hemofilijo in predsednik enega najstarejših društev bolnikov pri nas. Povedal je, da je bila pred 65. leti (kolikor je sam star) pričakovana življenjska doba bolnika s hemofilijo 15 let. Ni bilo zdravil, ni bilo načina, kako bi bolezen zaustavili.

To se je pozneje spremenilo in bolnikom omogočilo, da so preživeli ne le tistih prvih 15, pač pa precej več let. Nova tehnologija, nova zdravila, ki jih razvijajo, sicer dostikrat obetajo še boljše zdravljenje, ki bolnikom omogoča čim bolj normalen (aktiven) način življenja. Toda dostikrat se zgodi, da novost ni tako uspešna, da s izkaže celo, da je na eni strani morda koristna, na drugi pa bistveno bolj škodljiva. Zato podjetja, ki razvijajo nova zdravila, veliko tvegajo. Pogosto se dogaja, da pet, desetletno delo ne obrodi prav nobenih sadov. Zato je prav, da za inovativna zdravila od družbe dobijo toliko, da lahko potem razvijajo nova, se pravi, da zaslužijo dovolj za to, da vlagajo denar v nove raziskave, v nove inovacije. Nova, inovativna zdravila, so spremenila usodo marsikaterega zdravila. O tem vedo veliko povedati revmatiki, ki so z zdravljenjem bioloških zdravil na novo zaživeli. Kar verjetno velja tudi za marsikaterega bolnika z rakom.

Za nobeno državo, tudi za manj razvito od Slovenije, če ji je seveda kaj do naroda, ne pride v poštev, da bi zadrževala ali pa celo preprečila uvajanje inovativnih zdravil oziroma bi njihova uporabo v celoti zamenjala s kopijami. To bi pomenilo velikanski korak nazaj in bi naredilo prebivalcem ogromno škode.

Utrip Srca 27

Nada Irgolič, mag. farm., spec.

Da bi živeli dolgo in zdravo T

rend naraščanja števila starejših prinaša s seboj vrsto sprememb, ki vplivajo na naše okolje. Dolga življenjska doba je dosežek družbenega standarda, ki hkrati predstavlja nov izziv, a zahteva spremembe v načinu našega razmišljanja in ravnanja. Spreminjajo se tudi potrebe starostnikov in njihov odnos do ohranjanja zdravja.

Starejši ljudje smo, kljub temu, da živimo v boljših življenjskih razmerah bistveno dlje, posebno ogrožena skupina. Ogroženost je lahko posledica starostnih telesnih sprememb, in razširjenosti nenalezljivih kroničnih bolezni, zaradi česar jemljemo več zdravil sočasno. Poraba zdravil v starejšem življenjskem obdobju strmo narašča, kar pa ni vedno posledica zdravljenja bolezni, ki jih prinaša starost. Pogosto je rezultat škodljivih medsebojnih učinkov zdravil ali pa njihove nepravilne uporabe. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja so tako pogosto potrebna nova dodatna zdravila.

Da bi živeli dolgo in zdravo, moramo predvsem upoštevati pravila zdravega načina življenja, se soočiti s spremembami organizma, ki jih prinaša starost in jih sprejeti. Da bi v čim večji meri ohranili zdravje in dobro počutje moramo upoštevati spoznanja gerontološke stroke, ki nas uči, kako ob staranju ohranjati telesno in duševno čilost in upoštevati spoznanja sodobne farmakoterapije, ki pomeni zdravljenje bolezni z racionalno uporabo zdravil.

Predvsem pa moramo ovreči mnenje rimskega filozofa Seneke, ki je trdil, da je starost že sama po sebi bolezen.

Starost ni bolezen, starost je stanje!

Kakšne so spremembe organizma v starosti?

28 Utrip Srca

Delež starejšega prebivalstva zelo hitro narašča tako v Sloveniji, kot skoraj povsod po svetu.

V časih našega velikega pesnika dr.

Franceta Prešerna, je bila povprečna življenjska doba na slovenskem približno 40 let. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo po statističnih podatkih v Sloveniji že 10% prebivalstva starejšega od 65 let, leta 2004 pa je delež starejših znašal že 15%.

V letu 2010 je bilo starejših od 65 let že 16% vseh prebivalcev Slovenije.

Ko se človek stara, prihaja do sprememb, ki so lahko bolj ali manj izrazite. Te spremembe so lahko fiziološke, ki se odražajo kot slabšanje funkcij notranjih organov, ali pa so funkcionalne, ki se nanašajo predvsem na degenerativne bolezni, ki prizadenejo sklepe in njihove pomožne strukture, zmanjšano gibljivost, težave z zobmi, inkontinenco, okvare vida in sluha,…

Fiziološke spremembe organizma v starosti Ko se človek stara, postajajo nekateri življenjsko pomembni organi v telesu vse občutljivejši. Zaradi upočasnjene presnove in izločanja zdravil se spreminja odziv starejšega organizma na zdravila.

Z leti prihaja do zmanjšanega pretoka krvi skozi jetra, ledvice in možgane.

Zaradi zmanjšanega pretoka se zmanjša aktivnost jetrnih encimov, čemur sledi upočasnjena presnova ter zmanjšana zmožnost jeter za spreminjanje kemične zgradbe mnogih zdravil in njihove razgradnje. Tako se v krvi zvišajo vrednosti učinkovin zdravil, ki delujejo tako močneje in dalj časa.

Zmanjšan pretok krvi skozi ledvica pomeni zmanjšano zmožnost ledvic za odstranjevanje škodljivih snovi in presnovkov zdravil. Pri 85. letih delujejo ledvica pol toliko učinkovito kot pri 35. letih, zaradi česar se podaljša čas izločanja zdravil.

Spremembe v starajočih se možganih zmanjšujejo rezervne kapacitete receptorjev na katere se vežejo zdravila, ki delujejo na centralni živčni sistem (zdravila proti bolečinam, pomirjevala, uspavala,…), kar pri normalnih odmerkih zdravila poveča njihov učinek. Zato strokovnjaki priporočajo

zmanjšanje odmerkov teh zdravil na ¾ do ½ odmerka.

Zmanjšana vsebnost vode v organizmu je razlog za povišane koncentracije zdravilnih učinkovin v krvni plazmi in za počasnejše izločanje iz organizma.

Vrednost maščob se v organizmu pri določenih ljudeh poveča tudi do 30%, kar spremeni razporeditev v maščobi topnih zdravilnih učinkovin.

S starostjo se zmanjša tudi kapaciteta pljuč, to je sposobnost za prenos zraka in s tem kisika, ki ga celice našega organizma ne dobijo več dovolj. Tudi to spreminja učinkovanje zdravil in distribucijo zdravilnih učinkovin v organizmu. Posebej je to opaziti pri bolnikih z malignimi obolenji, kapjo in pri srčnih bolnikih.

Vse te spremembe organizma občutno spreminjajo odzive posameznikov na delovanje zdravil.

Kaj vpliva na delovanje zdravil poleg starostnih sprememb?

Na delovanje zdravil vpliva vrsta dejavnikov, ki pa imajo v starejšem življenjskem obdobju še večji pomen.

Mednje sodijo genetski dejavniki, spol, telesna masa, kronične nenalezljive bolezni, sočasno jemanje več zdravil predpisanih na recept, samozdravljenje z zdravili, ki jih je moč kupiti brez zdravniškega recepta, nekritično jemanje prehranskih dopolnil in pa tudi hrana.

O pomenu genetskih dejavnikov je objavljena vrsta znanstvenoraziskovalnih člankov. Gre namreč za medsebojne raznolikosti posameznikov v odzivanju na zdravila zaradi raznolikosti genov, ki so odgovorni za encime, ki sodelujejo pri razgradnji zdravil v jetrih.

Razlike med moškimi in ženskami v odzivu na nekatera zdravila so splošno znane. Presnova je pri moških hitrejša in počasnejša pri ženskah. Zdravila za zniževanje povišanega krvnega

tlaka delujejo pri ženskah hitreje, učinek uspaval pa nastopi počasneje.

Zdravila za lajšanje bolečin delujejo v enakih odmerkih pri moških šibkeje, pri ženskah močneje. Moški imajo več beljakovin v krvni plazmi na katere se vežejo učinkovine zdravil ko dospejo v plazmo in v vezani obliki ne delujejo. Delujejo šele, ko se sprostijo z beljakovin in gredo na mesto delovanja.

Kronične nenalezljive bolezni kot so degenerativne revmatične bolezni, sladkorna bolezen,… dodatno vplivajo na učinkovanje zdravil za zdravljenje drugih bolezni, zaradi česar je potrebna posebna pozornost pri izbiri zdravil, določanju odmerkov in režimu jemanja zdravil.

Katere bolezni najpogosteje prizadenejo starejše?

Med bolezni, ki najpogosteje prizadevajo predvsem starejše, prištevamo popuščanje srca, zvišan krvni tlak, povišane vrednosti

Utrip Srca 29

maščob v krvi, bolezni jeter in ledvic, osteoporozo, sladkorno bolezen Tipa II in maligna obolenja.

Poleg bolezni, ki nastopajo skoraj izključno pri starostnikih in jih

Zdravila za lajšanje revmatičnih težav (na primer Naklofen, Olfen, Voltaren,…) povečajo učinek zdravilom za srce, ki vsebujejo digoksin in zmanjšajo učinek zdravil za odvajanje vode iz telesa. imenujemo geriatrični sindrom ali geriatrične bolezni, jih prizadenejo še bolezni, ki se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti.

Vse to vodi do pojava, ko nastopa več bolezni hkrati, ki jih je potrebno zdraviti. Sočasno jemanje več zdravil pa poveča tveganje za medsebojno škodljivo delovanje med zdravili in neželene reakcije za katere so starejši bolniki bistveno bolj dovzetni.

Tveganje za neželene učinke zdravil, ki bi sicer nastopili v manjši meri, se tako povečuje.

Kakšna je verjetnost tveganja neželenih učinkov ob sočasnem jemanju več zdravil?

Raziskave v slovenskem prostoru so pokazale, da je delež bolnikov, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati presenetljivo velik. Tudi ob upoštevanju dejstev, da se pri nekaterih bolnikih uporablja kombinirana terapija pri zdravljenju določene bolezni, je ta podatek zaskrbljujoč. Kljub temu, da vse reakcije niso enako pomembne, so v literaturi opisane vrednosti visoke.

Tako je: 16% verjetnosti interakcije pri jemanju 3. zdravil hkrati; 50% verjetnosti interakcije pri jemanju 5. zdravil hkrati; 72% verjetnosti interakcije pri jemanju 6. zdravil hkrati; 100% verjetnosti interakcije pri jemanju 7 in več zdravil hkrati.

Sočasno jemanje več kot 4-6 zdravil

30 Utrip Srca

je stanje, ki ga definiramo kot polipragmazijo oziroma polifarmacijo.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2004 je v Sloveniji jemalo: več kot 30% bolnikov starejših od 65 let več kot 5 zdravil hkrati; približno 13.000 bolnikov iz iste skupine več kot 10 zdravil hkrati; nad 1.000 bolnikov več kot 15 zdravil hkrati, med tem, ko je ta podatek za leto 2009 navajal že več kot 2.000 bolnikov.

Katere interakcije med zdravili poznamo?

Ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil se lahko poveča učinek enega od njih. Tak učinek nastopi na primer, če vzamemo zdravilo proti alergiji obenem z zdravilom za boljši spanec.

Učinka obeh se seštejeta in delovanje je lahko premočno.

Lahko se učinek enega od zdravil občutno zmanjša.

Tak primer nastopi, če sočasno vzamemo na primer zdravilo za zniževanje povišanega krvnega tlaka – Gopten, z zdravilom proti bolečinam ali vnetju (acetilsalicilna kislina v Aspirinu, ali indometacin). V tem primeru je možna oslabitev hipotenzivnega učinka Goptena in njegovega ugodnega učinka na simptome srčnega popuščanja. V nasprotnem primeru pa ob sočasnem jemanju Goptena z zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni nastopi izrazito znižanje krvnega sladkorja zaradi Goptena.

V določenih primerih pa lahko pride do podvajanja učinka obeh zdravil. To se zgodi na primer, če hkrati vzamemo zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature - Lekadol in Coldrex, ki delujeta na isti način.

V tem primeru smo zaužili preveliko količino učinkovine paracetamol, kar lahko povzroči okvaro jeter.

Pri sočasnem jemanju nekaterih zdravil pa lahko nastopi nasprotni učinek, kot smo ga pričakovali. Bolniki, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode iz telesa (diuretike), ne smejo na primer istočasno vzeti zdravila za zdravljenje revmatskih bolezni – Ibuprofena, ki močno zmanjša diuretično delovanje prvega zdravila.

Pri zdravilih, ki vsebujejo učinkovino simvastatin in znižujejo povišane vrednosti maščob v krvi ne smemo na primer istočasno vzeti zdravila za sistemsko zdravljenje gljivičnih obolenj (Sporanox). Vrednost prvega zdravila se v tem primeru močno zviša, kar lahko privede do miopatije – bolečin v mišicah, oslabelosti mišic in krčev, v hujših primerih pa lahko nastopijo težave, ki privedejo tudi do akutne odpovedi ledvic. To je samo eden od primerov opisanih v navodilu za uporabo zdravil, ki vsebujejo simvastatin.

Pri nekaterih zdravilih za zdravljenje srca in ožilja, ki vsebujejo na primer učinkovino digitalis (na primer Lanitop), se ne priporoča sočasno jemanje kalcija ali zdravil za odvajanje vode, kar bi lahko povzročilo toksično delovanje digitalisa in aritmijo srca. V primeru sočasnega jemanja digitalisa in zdravil za odvajanje vode, pa pride do zmanjšanega učinka zdravila za srce.

Tudi pri zdravilih za zniževanje povišanega krvnega tlaka je potrebno paziti še posebej pri sladkornih bolnikih, ker sočasno jemanje zdravil za zniževanje sladkorja v krvi in zniževanje tlaka lahko privede do hipoglikemije.

Do dodatnega znižanje krvnega tlaka lahko privede tudi sočasno jemanje zdravil za lajšanje revmatičnih težav.

To so nesteroidni antirevmatiki, ki jih običajno označujemo s kratico NSAR. Zdravila za lajšanje revmatičnih težav (na primer Naklofen, Olfen, Voltaren,…) povečajo učinek zdravilom za srce, ki vsebujejo digoksin in zmanjšajo učinek zdravil za odvajanje vode iz telesa. Z zdravili, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (na primer Aspirin) pa povzročajo krvavitve iz prebavnega trakta.

Posebna previdnost pa je potrebna pri sočasnem jemanju zdravil za preprečevanje strjevanja krvi, ki vsebujejo učinkovino varfarin (na primer zdravilo Marevan). Skoraj vsa zdravila, ki bi jih jemali sočasno, vplivajo na strjevanje krvi tako, da nižajo ali pa višajo strjevalni učinek ali pa negativno učinkujejo na dodano zdravilo.

Opisala sem samo nekaj primerov

škodljivega učinkovanja med zdravili če jih jemljemo sočasno ali naenkrat skupaj. S temi primeri bi rada opozorila bolnike na pomembnost upoštevanja navodil zdravnikov ali farmacevtov in pa na dosledno prebiranje navodil za uporabo zdravil, ki so priložena zdravilu. Še posebej je pomembno, da tisti bolniki, ki morajo dnevno jemati več različnih zdravil, preberejo poglavje o medsebojnem učinkovanju zdravil, ki je v vsakem navodilu za uporabo zdravila. Ob katerikoli nejasnosti pa naj se brez zavor oglasijo v lekarni in prosijo farmacevta za dodatna pojasnila in navodila. Pomoč v obliki pojasnjevanja je farmacevtova dolžnost.

Kaj še lahko vpliva na delovanje zdravil?

Poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, pogosto posegamo tudi po zdravilih, ki jih je moč dobiti v lekarnah brez recepta. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju veliko bolj skrbijo za svoje zdravje in ravno ta skrb in pogosta uporaba zdravil, ki jih jemljejo po lastni presoji dodatno vodi v polifarmacijo in s tem do interakcij med zdravili. Tako lahko bolniki sami otežijo ali pa celo izničijo uspehe vodenega zdravljenja.

Velikokrat pa so učinki dodatnih zdravil zaradi interakcij tudi škodljivi.

Tako na primer lahko zdravilo Aspirin pojača učinek celi vrsti zdravil, na primer antidiabetikom, digoksinu, nesteroidnim antirevmatikom,…. in oslabi učinek zdravilom za zdravljenje gihta, nekaterim diuretikom in nekaterim zdravilom za zniževanje krvnega tlaka.

Tudi prepričanje, da je vse, kar prihaja iz narave neškodljivo in varno, že dolgo ne drži več. Šentjanževka, ki jo poznamo kot naravni antidepresiv, niža koncentracijo zdravilom v krvi in tako zmanjšuje njihovo delovanje. Glog v kombinaciji z zdravili za srce zvišuje krvni tlak. Česen povzroča krvavitve ob sočasnem jemanju zdravil proti strjevanju krvi in zdravil za lajšanje revmatičnih težav.

Posebno poglavje pa so prehranska dopolnila. Starejši ljudje postajajo ciljna skupina za trženje teh izdelkov, ki niso zdravila, a se jim v veliki meri v nasprotju z zakonom pripisujejo

zdravilne lastnosti.

Nekritično in mnogokrat tudi strokovno zelo vprašljivo reklamiranje prehranskih dopolnil vodi v pospeševanje prodaje, bolnikom pa lahko naredi veliko škode.

Nekatera prehranska dopolnila, ki

Velikokrat pa so učinki dodatnih zdravil zaradi interakcij tudi škodljivi.

Tako na primer lahko zdravilo Aspirin pojača učinek celi vrsti zdravil, na primer antidiabetikom, digoksinu, nesteroidnim antirevmatikom... in oslabi učinek zdravilom za zdravljenje gihta, nekaterim diuretikom in nekaterim zdravilom za zniževanje krvnega tlaka. vsebujejo na primer liste rastline Ginko bilobe, ki se uporabljajo za izboljšanje prekrvavitve možganskih žil, lahko ob sočasnem jemanju zdravil proti sladkorni bolezni ali zdravil proti strjevanju krvi in še nekaterih drugih, le tem močno zvišajo učinek, kar je v določenih primerih lahko usodno.

Ginseng, ki se priporoča pri srčnem popuščanju, zavira strjevanje krvi in viša učinke celi vrsti zdravil, kot so na primer pomirjevala, zdravila proti strjevanju krvi, zdravila za srce, zdravila za lajšanje revmatičnih težav,…

Tudi hrana lahko vpliva na delovanje zdravil. Učinke zdravil lahko zveča, zmanjša ali pa tudi izboljša prenašanje zdravil. Zaradi nepravilnega uživanja hrane lahko postanejo zdravila neučinkovita, lahko pa nastopijo tudi resni neželeni učinki.

Tako na primer gastroresistentnih oblik zdravil nikoli ne jemljemo obenem s hrano.

To so tiste oblike zdravil, ki ne smejo razpasti v želodcu, kar je razvidno iz označbe na embalaži zdravila.

Zdravil proti strjevanju krvi ne jemljemo s hrano, ki vsebuje K – vitamin. To je listna zelenjava (kodrasti

ohrovt, brstični ohrovt, špinača), kivi, avokado, ovseni kosmiči,….

Zdravil za srce ni dobro jemati s hrano, ki vsebuje vlaknine. Zdravil proti depresiji pa ne z mlekom in siri.

Zdravila vedno jemljemo z vodo, ne s sokovi in ne s kavo. Kava vsebuje čreslovine, ki vežejo nase učinkovine in zdravilom manjšajo učinek. Za grenivkin sok pa velja posebno opozorilo, da naj se ne jemlje sočasno z zdravili, ker spremeni metabolizem zdravil in povzroči njihovo preveliko koncentracijo v krvi, tako zviša učinke zdravil in poveča tveganja za neželene učinke zdravil.

Sklepna misel Da bi živeli dolgo in da bi nam uspelo v čim večji meri ohranjati naše zdravje in dobro počutje moramo ravnati racionalno. Vsaka bolezen, ki terja zdravnikovo intervencijo, se običajno ob zaključku konča z receptom, na katerem je predpisano zdravilo. Pri odločanju o terapiji in izbiri zdravila zdravnik vedno tehta razmerje med koristjo in tveganjem, ker skoraj ni zdravila, ki ne bi imelo nobenega neželenega učinka.

Da bi bilo zdravljenje uspešno, je zelo pomembno, da bolnik in zdravnik dobro sodelujeta in da bolnik zdravniku zaupa. Pravilno jemanje predpisanega zdravila je za uspeh zdravljenja nujno.

Zato farmacevti poudarjamo, da so vse pomembne informacije napisane v navodilu za uporabo zdravila in da jih je potrebno dosledno upoštevati. Zato ne zavrzite navodil, shranite jih in jih večkrat preberite.

Da bi živeli dolgo, ne postanite žrtev nekritičnih reklam, in ne posegajte po izdelkih na počez, ki vam obljubljajo najmanj zdravje, mladost in še kaj.

Ne pozabite, starost ni bolezen, starost je stanje in čas, ko končno lahko nekaj naredimo tudi zase. Prof. dr. Hubert Požarnik je v svoji knjigi Umetnost staranja zapisal, da pozna dva načina za podaljšanje življenja in večjo čilost v poznih letih. »Prvič: živeti moramo tako, da se izogibamo vsemu, kar povzroča bolezenske oblike staranja.

Drugič: pravočasno in učinkovito moramo zdraviti bolezni, ki se nas lotijo«.

Utrip Srca 31

Pridite po pomoč, preden zbolite!

SCIO in bioresonanca O bioresonanci oziroma kvantnih metodah ste zagotovo že slišali, v zadnjih letih so se med številnimi alternativnimi metodami zdravljenja močno uveljavile, morda tudi zato, ker ljudje rezultate terapije občutijo in se kmalu vrnejo na naslednje seanse, hkrati pa pozitivne izkušnje sporočijo bližnjim, pač vsem tistim, ki potrebujejo ‘mehko’ pomoč nekonvencialne medicine.

N

a trgu obstaja več zdravljenj, ki temeljijo na osnovi vibracije, ki torej uporabljajo vedenje o elektromagnetnem sevanju snovi in njihovih frekvencah. Tak pristop npr. uporablja SCIO, pa tudi bioresonančna metoda, ki se je v Sloveniji že pošteno ukoreninila. Bioresonančna terapevtka Nina Klun pojasnjuje, da je cilj bioresonance odkriti tista

fizike in biofizike. Deluje po principu, da patološko/nezdravo nihanje spremeni, spreobrne v fiziološko/ zdravo, postavi torej zrcalno sliko nihanja.

Iz fizike vemo, da vsako nihanje, ne glede na amplitudo in frekvenco, pri obratni nastavitvi pripelje do svoje zrcalne slike in ga s tem zreducira na nič, kar pomeni, da

SCIO kot nadgradnja bioresonance?

frekvenčna področja, ki povzročajo določene motnje v organizmu, in jih nato vrniti v ravnovesje, homeostazo. »Bioresonanca sodi med metode, ki temeljijo na naravnih in fizikalnih zakonih ter na spoznanjih kvantne

lahko nihanje povsem zaustavimo. In tako zaustavimo patološka nihanja s pomočjo bioresonance; kar nas je pred zdravljenjem motilo, nas potem ne zmoti več. Nihanje se uravnovesi oz. postane ponovno fiziološko.«

prostorom. Kvantna medicina se vsak dan bolj razvija, dejstvo je, da se vse bolj uveljavlja.

Gre za terapijo, pri kateri se izkorišča učinek umetno pridobljenega, a v naravi vseprisotnega elektromagnetnega

32 Utrip Srca

Silvano Prenc, dr. med., ki se poleg klasične medicine ukvarja tudi z akupunkturo jemed prvimi k nam prinesel prej omenjeno metodo SCIO. Na vprašanje, za kakšno metodo gre, odgovori: ‘ Nova metoda zdravljenja je temelji na kvantni medicini, ki deluje na osnovah biofizike; to je na prenosu informacij med celicami, celičnim

Začetnik zdravljenja s SCIO Začetnik SCIO sistema je Bill Nelson, ki je bil zaposlen v NASI kot biofizik. Ko se mu je rodil otrok z avtizmom je posvetil vse svoje življenje raziskavam, s katerimi bi lahko pomagal bolnemu otroku. Uspelo mu je izumiti SCIO, ki je bil na začetku v ogromni škatli, danes je v velikosti prenosnega računalnika.

sevanja, ki deluje pozitivno na procese v telesnih celicah organov in na celotni organizem. Sam že devet let uporabljam SCIO, ki je sistem kvantne medicine, s katerim merimo človekovo odzivnost na frekvence homeopatskih preparatov, vitaminov, mineralov, itd. Tako dobimo povsem človeku lasten odziv oziroma zapis.

Na osnovi tega poteka tudi terapija.

SCIO in kitajska medicina SCIO in kitajska medicina sta močno povezana. Povezava med njima je sprogramirana že v samem računalniškem sistemu, kjer je vključena tudi terapija akupunkture. Na ta način lahko sistem (SCIO) ugotovi katere akupunkturne točke so odprte, izvedemo pa lahko tudi terapijo z akupunkturo. Nekateri si jo želijo na klasičen način z iglami, drugi s pomočjo sistema aparata SCIO na naslednji terapiji, ko lahko že vidimo, kakšen je bil odziv na prejšnjo terapijo.

Torej, vsak bolnik prejme točno tisto terapijo, ki jo potrebuje in mu pomaga. Ni neke splošno predpisane terapije, kot je to običajno v klasični medicini. Npr. uradna medicina ima za zdravljenje okužb z bakterijami predpisan antibiotik in vsi bolniki (ob simptomih) dobijo enako zdravilo.

Pri kvantni medicini tega načina ni.

Vsak dobi točno tisto kar potrebuje, po končani terapiji pa še nasvet o spremembi življenjskega stila.’ Čudežna škatla z ‘rentgentskimi’ očmi SCIO pregleda stanje celotnega telesa: vitaminov, mineralov, hormonov, cirkulacije, delovanje limfe, vseh organov, kosti, psihično stanje. Aparat pa me opozori tudi na travme. Te so povezane s cirkulacijo na fizičnem nivoju. Če se sedaj zgodi nesreča bo vsak izmed nas reagiral na svoj način: nekdo bo zaprl oči, drug bo stisnil trebuh, nekdo tretji bo pokrčil mišice.

V podzavesti se je to zapisalo enako, v fizičnem pa na različnih mestih. Če je bilo v življenju več takih stvari, energije več ne tečejo normalno, zato se začnejo težave, razloži zdravnik in zdravilec Silvano Prenc.

Brez stranskih učinkov, primeren za mlado in staro SCIO terapijo lahko uporabljajo vsi ljudje brez bojazni stranskih učinkov,

pojasni zdravniki in doda, da so izjema ljudje, ki imajo vgrajene srčne vzpodbujevalnike. Najboljši rezultati so pri preventivnem zdravljenju, vendar je tega v praksi najmanj, saj večina ljudi pride po pomoč, ko že zboli. SCIO sicer pomaga pri različnih področjih pri otrocih in odraslih:’ Pri najmlajših bi še posebej izpostavil avtizem, slabo delovanje imunskega sistema, izboljšanje koncentracije, pri odraslih pa uspešno zdravimo dihalna obolenja, kot so bronhitis, astma, pljuča, pa tudi težave z živčnim sistemom in številne druga,’ našteje Silvano Prenc bolezni in stanja, kjer se je metoda SCIO izkazala kot najuspešnejša.

SCIO je v resnici zelo uspešen pri odpravljanju bolečin.

‘Pacientki, ki je še leto dni po operaciji granoloma imela hude bolečine je že prva terapija zmanjšala jakost bolečine za tretjino. Ker v tovrstne terapije ni imela zaupanja, se ni in ni mogla načuditi učinkovitosti metode.

Seveda me je še obiskala, da sva bol popolnoma odpravila.’opiše primer iz prakse Silvano Prenc, dr. med..

Na vprašanje, kdaj beleži najboljše rezultate, odgovori, da so najboljši rezultati pri odraslih po štirih terapijah, pri otrocih pa že prej, čeprav se izboljšanje težav pogosto pokaže že po prvi terapiji. Tako smo na primer astmo popolnoma ozdravili po štirih terapijah, kar so potrdili pri pregledu na kliniki.

Utrip Srca 33

Uženite podivjani krvni tlak!

Povišan krvni tlak sicer ni bolezen. Lahko pa je vzrok za nastanek precej hudih bolezni. Med njimi so, na primer, možganska kap, ki lahko človeka za nekaj let ali pa za vse življenje onesposobi, če ga že ne ubije; srčni infarkt, poškodbe ledvic, oči in še kaj bi našli. Zato je tako zelo pomembno, da je krvni tlak normalen

Tekst: Milka Krapež

Z

a zniževanje krvnega tlaka zdravniki predpisujejo zdravila iz več skupin.

Katero zdravilo in iz katere skupine bo zdravnik predpisal, je odvisno od tega, kakšne težave bolnik ima. Odvisno je tudi, ali ima še kakšno drugo bolezen.

Pogosto je to sladkorna bolezen.

Ko se vam prvič zgodi, da vam zdravnik nameri previsok krvni tlak, vam bo predlagal zdrav način življenja, a ne bo povedal kaj dosti o tem, kaj morate storiti.

Največkrat zdravniki svetujejo, da bolnik je manj slano hrano. Če je krepkejše, obilnejše postave, pa še, da mora shujšati. In tukaj se nasveti o zdravem življenju končajo. Kontrolni pregled sledi čez čas, ko naj bi bolnik poskusil s temi spremembami. Zdravnik krvni tlak še enkrat izmeri in bolnika povpraša, kaj je počel medtem. Nekateri so iskreni, drugi pa povedo zgodbico, ki resnici ne ustreza povsem. Merilec tlaka pa je tisti, ki pokaže, kaj se je zgodilo v tem času. Če je tlak padel, se je bolnik zares trudil, če pa ni, sta možnosti dve: da je bolnik delal vse po starem, ali pa, da se je trudil, učinka pa ni bilo.

Najprej merilnik Če ste torej med tistimi, ki imajo povišan krvni tlak in zdravniki niso našli vzroka za to, je vredno poskusiti, da bi ga znižali sami.

Kaj potrebujete za to? Najprej,

34 Utrip Srca

da boste preverjali, kako vam gre, seveda merilec krvnega tlaka.

Ta naj bo kakovosten, da bodo podatki točni, sicer je vse vaše prizadevanje bob ob steno. Boljši so tisti merilci, ki jih namestimo na nadlaket. Slabši pa tisti za na zapestje. Morda se vam zdi to velik strošek, vendar vam iz lastnih izkušenj povem, da je vreden vsakega stotina. Lahko pa koga v družini naprosite, da vam napravo kupi(jo) za osebni praznik.

Potrebujete tudi beležnico in svinčnik, potem pa na delo.

Zlata pravila Zapišite si datum in uro prve meritve, zraven pa vrednost zgornjega in spodnjega tlaka ter srčnega utripa. Ko boste to zabeležili, pa začnite s pravo akcijo. Ne delajte si načrtov v naprej, ker pravijo, da se bog najbolj smeji, ko človek dela načrte. Zgodi se, da jih ne boste mogli uresničiti, to pa je vzrok za slabo voljo. Tudi ta, verjemite, vam lahko poviša tlak.

Lotite se dela vsak dan posebej. In vsak dan posebej naredite nekaj zase. Je pa nekaj zlatih pravil, ki jih je treba upoštevati vsak dan vse življenje. Ko si boste merili tlak, boste videli, da je to res.

Prvo pravilo je, da je potrebno redno gibanje. Čeprav se morda komu zdi čudno, toda redna telovadba vam bo tlak znižala. Koristila pa bo

vašemu zdravju in počutju v celoti.

Izberite karkoli, kar vas veseli.

Važno je, da gre za redno aktivnost.

Zelo dobro je tej telovadbi, ki naj traja vsaj eno uro na dan, dodati kakšno vajo zjutraj. Morda razgibate roke, noge, zraven pa še zmasirate kolena. Za to ne rabite ničesar, to lahko počnete doma v spalnici. Če ste na morju, se nikar ne zadovoljite s tem, da ga samo gledate in občudujete. Spravite se v vodo in plavajte, kolikor le zmorete. Počasi, a zanesljivo. Tudi srce vam bo hvaležno za to. Če ste preobilni, pa bodo hvaležni tudi sklepi, ki trpijo skoraj pri vsaki drugi telovadbi.

Konec slabih navad Drugo zlato pravilo je, da prenehate piti alkoholne pijače.

Tudi če se vam za trenutek zdi, da vas pomirjajo, vam dvigujejo tlak. Najbolje je, da ne pijete nič alkohola, niti

tistega kozarčka rdečega vina pri jedi. To je za ljudi s povišanim krvnim tlakom najbolj varno. Pa še posebej težko ni, če v družbi poveste, da vas spravlja pijača v življenjsko nevarnost. Verjetno je nekoliko težje prenehati kaditi.

Toda tudi to bo imelo neprecenljivo vrednost za vaše zdravje. Poskusite na svoj način. Vsak zase najbolje

Ne jejte industrijsko pripravljenih jedi, raje si obroke pripravite sami ali pa prosite za pomoč tistega v vaši družini, ki tudi sicer vihti kuhalnico. Ne jejte, na primer, juh iz vrečk, ne dodajajte jušnih kock jedem. ve, kaj mu ustreza. Nekateri se odločijo, to je moja zadnja cigareta in ne pokadijo nobene več. Drugi kajenje postopoma zmanjšujejo, tretji spet si pomagajo z obliži ali pa s hipnoterapijo, karkoli bo pač delovalo za vas. Možnost, da zboli vaše srce ali pa, da si nakopljete raka, bo takoj padla za precej odstotkov.

Kaj je v resnici zdrava hrana Tretji ukrep je zdrava prehrana.

Tudi marsikateri zdravnik ne zna dobro razložiti tega pojma. Rekel vam bo, da jejte več sadja in zelenjave. Kar je seveda res. Toda tudi pri tem morate

vedeti, kako in kaj. Nekatere vrste sadja, na primer, imajo višji glikemični indeks kot druge. Kar pomeni, da po zaužitju precej povišajo količino sladkorja v krvi. Tako sadje za vas ni najbolj primerno. V to skupino, na primer, sodi lubenica. Najbolje je, da jeste ene vrste sadja hkrati. Dinja ali melona ima za razliko od lubenice nižji glikemični indeks. Če imate radi sladke in slastne dinje, si jih, kar bo najbolje, privoščite na tešče zjutraj. Sploh je sadje najbolje jesti v dopoldanskem času.

Vaš največji zaveznik pri zniževanju krvnega tlaka in ohranjanju zdravja pa je zelenjava. Ko jo nabavljate, izberite ekološko pridelano.

Nekateri zdravniki sicer pravijo, da je naša zelenjava tako polna vseh rudnin in vitaminov, da prehranski dodatki niso potrebni. To je morda držalo še pred leti, zdaj pa ne več. Z intenzivno pridelavo hrane smo zemljo precej oropali vseh pomembnih hranil, ki so potrebna za dobro delovanje organizma. Če pa zelenjavo kupujete iz ekološke pridelave, boste dobili dosti več ustreznih hranil. Kakovost je bistvena. Ekološko pridelana hrana ima vedno oznako, da je v resnici tako pridelana. Privoščite si vse, kar imate radi. Poleti najbolj prijajo solate. Skleda zelene solate z dodanim fižolom, zabeljena z bučnim oljem in limoninim sokom, pa še z malo sesekljanega česna, je odličen, zdrav in dovolj obilen obrok, ki vas bo nasitil. Pa čeprav bo morda kdo zraven vas negodoval zaradi vonja. Pri zelenjavi je bistveno, da jo čim manj kuhate, da jo čim pogosteje j e s t e surovo, k e r boste tako iz nje dobili največ.

Sol: da ali ne?

Posebno poglavje je

sol. Resnici na ljubo sol vpliva na tlak samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Ker pa je natrij v soli tudi sicer bolj nezaželen za človekov organizem, bo vseeno bolje, če zmanjšate količino soli v hrani. Nemški zdravnik dr. Max Gerson, avtor diete, ki je mnogo ljudi pozdravila raka in drugih hudih bolezni, je sol povsem črtal iz prehrane, kar je zelo zgovoren podatek. Nekateri ljudje jedo zares zelo slano hrano. Temu se raje izogibajte. Solnico pospravite z mize in jo ponudite, samo če imate obiske. Ali pa še takrat ne. Izogibajte se tudi hrani, ki je že sicer zelo slana. To je, na primer, prekajeno meso, vsi trajni, poltrajni, pa tudi sveži mesni izdelki. Ti so tudi sicer radi polni kemije. Kar preberite oznake, pa boste videli, koliko Ejev je v njih. Danes v trgovini skoraj ne prodajajo klobas ali salam, ki ne bi vsebovale Ejev.

Ne jejte industrijsko pripravljenih jedi, raje si obroke pripravite sami ali pa prosite za pomoč tistega v vaši družini, ki tudi sicer vihti kuhalnico. Ne jejte, na primer, juh iz vrečk, ne dodajajte jušnih kock jedem. Za jušne osnove je mogoče vsak dan na hitro skuhati tudi ostanke zelenjave, lupinice korenja, če ga še vedno strgate ali lupite, lupine grahovega stroka, dodajte kakšen na kocke zrezan krompir in skuhajte, pa boste imeli odlično zelenjavno osnovo. Ne solite je, raje potem malo posolite jed, ki ji boste to osnovo dodali.

Vsak dan si vzemite pol ure, urico ali pa vsaj 20 minut, da ste sami s sabo, v miru. Lahko poslušate prijetno glasbo ali pa samo svoje misli. Zaprite oči in pomislite na tisto, kar se vam je v življenju lepega zgodilo. Zahvalite se stvarstvu za to in priporočite se, da se vam bo tudi v naprej dogajalo veliko lepega. Poskusite občutiti hvaležnost, mir. Iz tega pride čisto veselje. Ko se tako pomirite, se bo umirilo tudi vaše srce in kri ne bo več tako burno pritiskala ob stene žil. Poskusite, vredno je truda.

Utrip Srca 35

Vsi vzroki za nastanek ustnega zadaha Ob vtipkanju pojma slab zadah ali strokovno halitoza v spletni brskalnik vam bo postreženo z več kot devet milijoni zadetkov – številčnosti se ni čuditi, saj gre za pojav, ki občasno prizadene več kot polovico človeštva. Zapise o njem zasledimo že v grški mitologiji, ki razloži, da je Afrodita neubogljive ženske kaznovala s slabim zadahom.

Samooklicani kralj Sonca Ludvik XIV je bil znan po izredno slabem zadahu, vendar mu tega nihče na dvoru ni upal povedati. Tema neugodnega zadaha predstavlja še danes mnogim tabu, saj gre za nezaželen, ofenziven simptom, ki lahko pripelje do osebnega in psihosocialnega konflikta, pojasni mag.Tomaž Rotar, dr.dent.med. iz zasebne zobozdravstvene ordinacije v Radovljici.

Najti je treba vzrok za slab zadah Vzrok slabemu zadahu so bakterije, ki pri pridobivanju energije razgrajujejo beljakovine na manjše sestavne dele.

Pri razgradnji nekaterih se sproščajo hlapljive žveplene snovi, ki povzročajo neugoden zadah. Omenjene bakterije lažje živijo brez kisika in v bazičnem okolju. V kolikor imajo pogoje za življenje in delovanje v ustni votlini in

36 Utrip Srca

mag. Tomaž Rotar, dr.dent.med.

njeni neposredni bližini (nos, obnosne votline, žrelo in grlo) se pojavi zadah.

Slab zadah pa ne predstavlja samostojne, ampak je vedno pokazatelj neke druge bolezni ali motnje v ustih ali neposredni okolici.

Poleg pravega ustnega zadaha poznamo nepravi zadah ali pseudohalitozo.

Prav poseben pojav je halitofobija, ki ga dobesedno prevedemo kot strah pred zadahom iz ust. Pacienti se pri tem pritožujejo nad slabim zadahom, ki ga ne moremo dokazati, vendar pa razlage, da zadaha nimajo tudi ne sprejmejo, oriše osnovno porazdelitev mag. Rotar.

Krivec za slab zadah je lahko jezik...

Za slab zadah je najpogosteje ‘kriv’ jezik, in le poredko parodontalne bolezni oziroma bolezni obzobnih tkiv.

Dve tretjini vseh mikroorganizmov se zadržuje na jeziku, kjer imajo najbolj ugodne pogoje za razmnoževanje.

Hrapavost jezika nudi bakterijam, predvsem tistim, ki živijo brez kisika, optimalne pogoje za rast. Dokazana je bila izrazita povezava med količino oblog na jeziku (ki so hrana za

bakterije) in prisotnostjo slabega zadaha, razloži mag. Rotar in doda, da imajo pacienti z oblogami tudi 25 krat večjo koncentracijo bakterij na površinsko enoto. Obloge se bodo še pogosteje naredile pri kadilcih, ljudeh, ki so pod stresom, oziroma dihajo na usta, žvečijo pogosteje na eni strani pa tudi pri vseh tistih, ki ne spijejo dovolj tekočine.

Tudi bolezni dlesni povzročajo zadah Tudi bolezni obzobnih tkiv prispevajo svoj delež (približno deset odstotkov) k slabemu zadahu. Raziskave so pokazale tesno povezavo med stopnjo razvitosti parodontalne bolezni in količino žveplenih snovi (ki povzročajo zadah ) in povezavo med terapijo parodontalne bolezni in zmanjšanjem ustnega zadaha.

Karies in rakava obolenja Zobna gniloba predstavlja manjši delež vzrokov za ustni zadah. Karies celo povzroča spust Ph vrednosti v ustni votlini in s tem do neke mere kompenzira alkalnost le te ki se pojavlja ob ustnem zadahu.

Tudi nekateri pacienti ki nosijo proteze lahko razvijejo slab zadah. Vzrok temu je ponavadi slaba higiena proteze in posledična infekcija mehkih tkiv pod le to. čiščenje proteze in odstranjevanje le te iz ust tekom noči, ponavadi zadostuje za izboljšanje stanja.

Na srečo je pojav malignih obolenj v

Jezične obloge zahtevajo striktno ustno higieno Obloge na jeziku so sestavljene iz ostankov hrane, bakterij, ostankov epitelijskih in krvnih celic, ter sline. Količina oblog na jeziku je v veliki meri odvisna od ustne higiene, vendar pa določeni anatomski in drugi pogoji povečujejo verjetnost za pojavnost le teh(npr. razbrazdan jezik, podaljšane jezične brbončice...) ustih zelo redek, vendar pa kljub temu lahko spremeni ustni zadah, kar strogo govori o zgoraj omenjenem dejstvu, da halitoza ni samostojen pojav ampak samo simptom, katerega razlog se lahko skriva nekje drugje in je lahko tudi potencialno nevaren. Tudi terapija malignih obolenj v ustih ali neposredni okolici, lahko povzroči zadah.

Zadah zaradi kserostomije ali dihanja na usta?

Radioterapija rakavih obolenj v področju glave in vratu v manjši meri tudi določene kemoterapije, lahko povzročijo nepovratno okvaro žlez slinavk in s tem simptom suhih ust ali kserostomijo. Slina igra nadvse pomembno vlogo pri ravnotežju potencialno nevarnih in nenevarnih bakterij. Kadar je primanjkuje se razrastejo bakterije ki poleg drugih težav povzročijo tudi zadah. Suha usta bo poleg pekočega jezika in drugih nezaželenih motenj zagotovo spremljal tudi slab zadah, se o pomembni vlogi sline razgovori zobozdravnik mag.

Tomaž Rotar in nadaljuje: ‘Poleg opisanih bolezni suha usta in posledice

povzroča tudi jemanje nekaterih zdravil (za zniževanje krvnega tlaka, zdravila ki vplivajo na delovanje srca, zdravila proti Parkinsonovi bolezni ) in nekatere sistemske bolezni kot je avtoimunski Sjogrenov sindrom. Skoraj po pravilu bolezen spremlja tudi izrazit zadah, ki ga (relativno neuspešno) zdravimo z nadomestki sline. Pri nekaterih pacientih lahko sicer povečujemo delovanje žlez slinavk z zdravili, vendar tudi ta zdravila ponavadi ne dosežejo želenih rezultatov.’

Občutno zmanjšanje izločanja sline lahko povzroči tudi čustveni stres, kar so potrdile številne študije. Če se med obroki izločanje sline močno poveča, se med spanjem le to zmanjša. Zmanjšanj izločanja sline pripelje do dobro poznanega in neprijetnega jutranjega zadaha, ki je toliko bolj izrazit v kolikor med spanjem ni mogoče dihati skozi nos.

Ko se vzrok za zadah skriva izven ustne votline Približno v desetih procentih je vzrok za zadah mogoče najti v nosu, obnosnih votlinah, žrelu in grlu. Takrat bo zobozdravnik bolnika napotil k otorinolaringologu, ki bo iskal nadaljnje vzroke (v zelo majhnem deležu so lahko vzroki zadaha v požiralniku oziroma želodcu).

Najpogosteje je vzrok za zadah izven ustne votline vnetje nebnih tonzil, v ljudski govorici mandljev. Površina tega limfatičnega organa je zelo razbrazdana in nudi prvovrstne pogoje za naseljevanje bakterij, kar povzroča vnetje in tudi zadah. Akutno vnetje, kot je npr. angina, povzroča hud zadah, ki pa po ozdravljeni bolezni spontano izgine. Pri kroničnem vnetju (kronični tonzilitis) se v globokih brazdah tonzil nakopiči veliko število anaerobnih bakterij, ki tvorijo gnojen izloček.

Pri govoru, žvečenju, zehanju se le ta pojavi na površini žlez v obliki gnojnih čepkov, ki so vzrok slabemu zadahu.

V skrajnem primeru je potrebno tako obolele tonzile kirurško odstraniti. Tudi samo povečanje tonzil, kar opazimo največkrat pri otrocih, je lahko vzrok zadahu, saj onemogoči normalno dihanje na nos, s tem izsuševanje ustne votline, kar pa pripelje do zgoraj

navedenih posledic (suha usta).

Nebnice so lahko vzrok zadaha tudi v primeru, ko se v njihovo mehko tkivo zarije oster delec hrane (ribja koščica), povzroči vnetje, kopičenje bakterij in s tem zadah. Tudi vnetje žrela, kar občutimo le kot hrapav, pekoč občutek in vnetje grla s povečano količino anaerobnih bakterij na površini sluznice lahko spremlja zadah. Halitoza tega področja je vredna pozornosti saj je lahko prvi znak obolenj, ki ne minejo

Nasvet zobozdravnika: Glede na to, da se dve tretjini vseh bakterij zadržuje na jeziku, njihova količina pa je najbolj odvisna od jezičnih oblog je odstranjevanje le teh največkrat najboljša terapija zadaha. Odstranjujemo jih s posebnimi ščetkami in pastami za čiščenje jezika, dvakrat do trikrat dnevno, kot dodatek normalni zobni higieni. ščetkamo jezik do najbolj distalne točke, ki je pravzaprav najvišji del jezika ko le tega najmočneje iztegnemo iz ust. Mnogi pacienti se pritožujejo, da jih pri čiščenju sili na bruhanje.

Ta občutek se močno zmanjša ob rednem čiščenju in z zapiranjem oči med čiščenjem. sama po sebi. V primeru rakavih obolenj v področju žrela bolečina pri požiranju ter povečane in otekle bezgavke pomenijo relativno kasen znak bolezni, ki bi ga morali odkriti že prej, opozori mag. Rotar.

Preprečevanje in zdravljenje zadaha Preprečevanje in zdravljenje ustnega zadaha je s stališča stomatologije

Utrip Srca 37

dejansko zdravljenje bolezni, ki le tega povzročajo. Dolgo časa se je problematika zadaha razumela kot “estetski “ problem, ki se je reševal s prikrivanjem samega simptoma z uporabo sredstev z močnejšim in prijetnejšim vonjem. Prva oseba s katero naj bi prizadeti govoril o problemu je, glede na pogostnost vzrokov,

Bršljan ukroti kašelj da postane produktiven (da začnemo izkašljevati sluz, ki nas moti). Eden najbolj znanih in precej uporabljenih zdravil za lajšanje kašlja je iz bršljana, rastline, ki navadno krasi vrtove ali pa zidove hiš. Pred več kot 50. leti je nemški farmacevt Karl Engelhard določil posebno metodo, s katero je iz bršljana pridobil danes verjetno najbolj znano zdravilo proti kašlju, ki ga zdaj že deset let uporabljamo tudi pri nas.

Imate res zadah ali se vam samo zdi?

Poleg pravega ustnega zadaha poznamo nepravi zadah ali pseudohalitozo.

Prav poseben pojav je halitofobija, ki ga dobesedno prevedemo kot strah pred zadahom iz ust. zobozdravnik. ‘Zato priporočam profesionalno čiščenje oblog vključno z luščenjem in glajenjem korenin (parodontološko zdravljenje). Zaradi lažjega načina preprečevanja zadaha je danes najbolj razširjena oblika terapije z uporabo raztopin, ki vsebujejo snovi za zmanjševanje števila bakterij v ustni votlini, ki so, kot prej navedeno, glavni razlog za problem.

Klorheksidin velja za zlati standard, saj hitro zmanjša število bakterij posebno anaerobnih, posledično se zmanjša koncentracija žveplenih plinov, ki so pravzaprav osnova slabega vonja.

Najpogosteje se uporablja v 0,1 % raztopini, včasih v kombinaciji s cetilpiridinijevim kloridom, ki ima antiseptični učinek. Ustnim vodam so ponavadi primešana tudi eterična olja in alkohol, vendar njihova dolgotrajna uporaba lahko zmanjša lastno obrambo ustne votline proti bakterijam,’opozori mag. Rotar.

38 Utrip Srca

Veliko prehladnih obolenj spremlja nadležni kašelj. Čeprav nas moti, pa je kašelj naravni odziv telesa na napadalce. Največkrat so to virusi ali bakterije. Hkrati pa kašelj poskrbi, da se ti napadalci pridno širijo naokrog. Z izkašljevanjem si najdejo nove in nove gostitelje.

Kašelj sam po sebi ni bolezen, pač pa znak bolezni.

To je refleks telesa, s katerim hoče odstraniti tujke iz dihalnih poti. Kašljev je več vrst, od znanega kadilskega pa do hudega kašlja pri resnejših boleznih. A ostanimo pri tistem, najbolj običajnem kašlju, ki je povezan s prehladom. S kašljanjem odstranjujemo motečo sluz v grlu.

Pri navadnem prehladu je sluz gosta, vendar brez barve. Čim je rumeno ali zeleno obarvana, je to znak, da gre za bakterijsko okužbo. Vendar to velja samo na splošno. Diagnozo bo seveda postavil zdravnik. Kašlja načeloma naj ne bi zdravili (zatirali), ker je, kot rečeno, znak in način obrambe telesa, naravni zaščitni sistem. Zdravila, ki jih dobimo za zatiranje kašlja, običajno vsebujejo kodein ali pa dekstrometorfan, vendar niso posebej učinkovita.

Suh, dražeč kašelj lahko ostane kot spomin na preboleli prehlad še nekaj dni ali celo tednov. Ta kašelj »generira« samega sebe.

Zaradi ponavljajočega se kašlja je sluznica v dihalih nadražena, lahko nastane vnetje, posledica pa je še več kašlja. V tem primeru je smiselno, da poskušamo kašelj zatreti, saj se s tem pozdravimo.

Poleg zdravil, ki vsebujejo omenjene učinkovine, imamo na voljo kar nekaj sirupov ali tablet (tudi šumečih, ki jih je treba raztopiti v vodi) iz rastlin.

Pomembno je, da izberemo pravega. Nekateri kašelj preprosto zatirajo, drugi spet poskrbijo,

Zdravilo iz rastlin

Pri zdravilih iz rastlin je treba vedeti, da je njihovo učinkovanje dokazano ravno tako, kot to velja za vsa kemijsko izdelana zdravila. Potrebno je zbrati veliko podatkov s pomočjo raziskav, te so pa zelo drage. Pa tudi potem, ko je zdravilo iz rastlin registrirano, proizvajalci in raziskovalci velikokrat ne poznajo mehanizma delovanja. Vedo samo, da deluje. Pred leti (natančneje, leta 2004) so se na univerzi v Bonnu lotili raziskovanja, ki naj bi pojasnilo učinkovanje snovi iz bršljana na celice v pljučih. Delo je vodil prof.dr. Hanns Haeberlein.

Potrdili so že znano: izvleček iz bršljana redči gosto sluz, hkrati pa širi dihalne poti, kar močno izboljša bolnikovo počutje. Oba učinka namreč na naraven način umirita intenzivnost in pogostost kašlja.

To je pomembno zato, ker se kašelj spreminja.

Spremeni se lahko v enem samem dnevu tako, da je zjutraj suh, popoldne pa začnemo izkašljevati sluz. Izvleček iz bršljana bo pomagal v obeh primerih. Zaradi omenjenega mehanizma delovanja je zdravilo iz bršljana mogoče uporabiti tudi pri drugih vrstah kašlja oziroma ga lahko uživajo bolniki z različnimi boleznimi. Med njimi je, na primer, tudi bronhitis, pri katerem bolnik kašlja še dolgo potem, ko se je bolezen pozdravila (podobno kot pri navadnem prehladu). Ponekod z zdravilom iz bršljana zdravijo celo v bolnišnicah. Za astmatike je dobra novica, da ga lahko uporabljajo tudi oni. V času virusnih okužb se astmatikom prav zaradi teh okužb stanje velikokrat poslabša in jim dodatno oteži dihanje.

Za starše pa je verjetno dobra novica, da ga (v obliki sirupa) lahko dajo otrokom, starejšim od šestih mesecev. Ob tem ne bo odveč še podatek, da je bila v Sloveniji narejena klinična raziskava, pri kateri so sodelovali otroški zdravniki. Dokazali so, da je zdravilo iz bršljana varno in učinkovito tudi za otroke.

PODODBOR - SEKCIJA za CCSVI in MS pri Društvu na srcu operiranih Slovenije

Več grafov na: http://ccsvims.drustvo-nsos.si

V letu 2011 smo s pomočjo MC Medicor in Centrom za rehabilitacijo dr. Josip Turk uspešno organizirali obnovitveno rehabilitacijo za osebe z multiplo sklerozo.

Izboljšana fizična in psihična kondicija in zadovoljstvo udeleženih oseb z MS, govorita tudi o tem, da smo bili na pravi poti.

V Pododboru za CCSVI in MS smo bolniki sami naredili anonimno anketo o OR v Centru za rehabilitacijo dr. Josipa Turka v Portorožu. Poudariti moramo, da so OR koristili tako člani Združenja MS kot Pododbora za CCSVI in MS. Rezultati so nas vse presenetili v dobro. Skupaj je bilo anketiranih 205 bolnikov, vrnjenih vprašalnikov pa je bilo142. Povedati moramo, da anketa ni bila financirana z nobene strani, ampak smo jo izpeljali bolniki sami s pomočjo svojcev in prijateljev. Rezultati ankete so lepo vidne tudi v grafični obliki.

Vendar Zavodu za zdravstveno zavarovanje to ni bilo dovolj, čeprav smo izpolnili vse pogoje, ki so ga zahtevali in je v letošnjem letu pod pritiskom Združenja za multiplo sklerozo Slovenije spremenilo razpisno dokumentacijo. Čeravno je bila triaža pod strokovnim vodstvom Centra za rehabilitacijo dr. Josip Turk izvedena, Združenje MS Slovenije pa je ni izvedel, kljub temu, da je bila v pogodbi z ZZZS, ta zahtevana.

Javni razpis je bil napisan na kožo le enemu izvajalcu. Junija je bilo tudi jasno zakaj je ZZZS tako dolgo zavlačeval z javnim razpisom za obnovitveno rehabilitacijo. Na naša vprašanja v mesecu aprilu in maju, zakaj še ni javnega razpisa, so se na ZZZS izgovarjali na vse načine.

Bili smo grdo prevarani in izigrani, čeprav so nam na ZZZS trdili, da morajo gledati na vse enako, ne glede v kateri skupini je kdo. Žal se na ZZZS niso držali njihovih izrečenih besed. Vemo, da smo obnovitveno rehabilitacijo v Centru za rehabilitacijo prof. dr. Josip Turk v Portorožu dobro in strokovno izpeljali s pomočjo strokovnjakov iz MC Medicor-ja in da bi jo tudi v letošnjem letu izpeljali še bolje samo, če bi nam ZZZS dal to možnost.

V javnem razpisu je po našem mnenju bil kršen zakon o pacientovih pravicah, v 5. členu: - pravica do enakega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, - pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju.

7. člen (prepoved diskriminacije): Pacient ima pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi, ne glede na spol, narodnost, raso ali etično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.

Kako ZMSS seje strah med člani (ravno zaradi besede “reprezentativnost”), pa zgovorno govori obvestilo v njihovem zadnjem glasilu, citiramo: “1. Vse člane ZMSS (Združenje multiple skleroze Slovenije) obveščamo, da so lahko istočasno vključeni samo v eno invalidsko ali humanitarno organizacijo, ki zastopa interese oseb z MS. 2. člen, za katerega se ugotovi, da je z isto diagnozo včlanjen tudi v drugo invalidsko ali humanitarno organizacijo, se izključi iz združenja. Ponovna včlanitev je možna po poteku petih let”.

In v tej državi, pod okriljem našega davkoplačevalskega denarja, se dogajajo tudi takšne stari, kot da nismo v letu 2012 in se požvižgamo na demokracijo.

Sam javni razpis je bil zagotovo v nasprotju s 5 in 7 členom zakona o pacientovih pravicah in zakonu o zdravstveni dejavnosti. 2.6. 2012 je bil objavljen razpis ZZZS za obnovitveno rehabilitacijo, že 13.06.2012 so imeli na ZMSS pogodbo z ZZZS za podpis (odpiranje ponudb na ZZZS je bilo 12.06.2012 ob 12.00 uri !!!!!). Dogovarjanje, kreiranje javnih razpisnih pogojev, favoriziranje samo enega izvajalca je kaznivo, hkrati pa tudi nedopustno dejanje. 10 dnevni rok za prijavo pa daje utemeljen sum za koruptivno dejanje, saj naj bi bil rok za prijave daljši od 30 dni – zakon o upravnem postopku.

Pošteno in pravično do vseh zavarovancev z MS bi bilo, da se javni razpis razveljavi ter objavi ponovni razpis ZZZS v skladu z zakonodajo, v katerem bo do vsi imeli enake možnosti, da se nikogar v naprej ne izključuje. Odgovorni za vso to nastalo situacijo, naj odgovarjajo, ker so zlorabili pooblastilo. Naj poudarimo tudi to, da je ZZZS izdal razpis tako, da na njega ni bila možna niti pritožba, kar so nas še bolje diskriminirali.

Prevetriti bi bilo potrebno vse invalidske organizacije, saj menimo, da za veliko potrošenega denarja naredijo zelo malo za bolnike. Pozabljamo, da humanitarne organizacije delajo ravno obratno, ogromno naredijo za bolnike z malo ali skoraj nič denarja.

Denar, ki ga ZZZS namenja za OR je denar zavarovancev, ki naj bi bil namenjen njim, ne pa določeni organizaciji. ZZZS s tem popušča slabemu vodenju favorizirani organizaciji. Zavarovanec - bolnik naj bo tisti, ki bo dobil napotnico za OR in se sam odločil, kje jo bo izkoristil, kam bo šel. Že leta 2007 so se 3 bolniki pritožili na ZZZS, ker jim ZMSS ni dovolilo koristiti OR. S strani ZZZS so dobili odobreno plačilo za OR. Lahko so koristili OR kjerkoli v Sloveniji. Odločili so se za Terme Krka in imeli vsak dan dobre terapije 14 dni, bolje kot drugje. To bi bilo pošteno – da bi vsak bolnik z MS odločal sam, kje bo OR koristil. Denar je od bolnika, ne pa od nekega društva, združenja, zavoda ali kakorkoli drugačnega organa, ki v bolnikovem imenu odloča in zahteva, kam naj gre.

Nismo hoteli blatiti posameznih ljudi, toda naj nekdo v naši državi spregleda in opozori kaj vse se dogaja.

Upanje na poštenje, na dobro bolnikov, nas združuje in s tem upanjem bomo tole pisanje zaključili. Z upanjem, da bi vsaj nekdo v naši državi naredil red. Pričakujemo konec samovolje nekaterih direktorjev, predsednikov, posameznikov.

Upravni odbor / Pododbor za CCSVI in multiplo sklerozo pri DNSOS http://ccsvims.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 39

Zakaj nas sladkor ubija

Nedolžen pojem sladkosnednosti s sabo nosi vse kaj drugega, kot se zdi na prvi pogled. V resnici gre za zdravju nevarno belo sipko snov, katerega strupenost se pokaže po daljšem obdobju in čezmernem uživanju.

O meji, ki loči neškodljivo presnovo sladkorja od njenega razdornega delovanja odloča organizem vsakega posameznika. Pri nekaterih ljudeh se posledice uživanja sladkorja ne bodo pokazale hitro, pri drugih pa se zmanjšano delovanje trebušne slinavke zna pokazati že kmalu po njenem prekomernem obremenjevanju.

Posledica uživanja sladkorja, tu seveda nimamo v mislih samo osiromašene bele sladkorne sipe, marveč tudi rjavi sladkor, med in tudi pripravke iz sadnih koncentratov, ki jih industrija primeša v večino hranil, tudi takih, za katera niti v sanjah ne bi pomislili, da morda vsebujejo sladkor, pa še zdaleč ni samo sladkorna bolezen, marveč številne druge bolezni oziroma bolezenska stanja.

Od raka do epilepsije Če so prekomerno uživanje sladkorja nekoč povezovali predvsem s prekomerno težo in zobno gnilobo, so danes številne klinične in druge študije nedvomno pokazale, da je sokrivec za nastanek onkoloških obolenj, epilepsije, demence, hipoglikemij, torej nenadnih znižanj krvnega sladkorja, ki pa niso povezana z diabetesom in številnimi drugimi

40 Utrip Srca

boleznimi.

Samo sladkosnedni ali odvisni od sladkorja Zanimivo vprašanje, ki si ga postavljata ameriška znanstvenika dr. Nancy Appleton in G.N.Jacobs sta podrobno razdelata v izdaji Samomor s sladkorjem, zakaj nas sladkosnednost ubija. Avtorica je bila tudi sama izrazito sladkosnedna, ko se je poskušala odvaditi uživanja sladkorja pa je ugotovila, da je pravzaprav od njega odvisna.

Na kongresu Price Potenger Nutrition Foundation v San Diegu se je prvič zavedela škodljivosti sladkorja in poti delovanja sladkorja v telesu, kako le ta poruši kemijo telesa in imunski sistem. Takrat se je zavedela, da je potrebno proučiti homeostazo, še posebej odnos med minerali in vitamini v krvi. Začela je iskati verodostojne raziskave z zdravstvenega in prehranskega področja, istočasno je dokončala študij medicine, ki ji je pri prizadevanjih pomagal. Spoznala je, da v preučevani odvisnosti od sladkorja igra pomembno vlogo kemično (ne)ravnovesje v možganih, ki človeka pripelje pred izvršeno dejstvo – nujno moram zaužiti kos kolača, keks oziroma kakršenkoli grižljaj polnokrvnega sladkornega priboljška! Možgani zaznajo padec serotonina, zato pošljejo živčnemu sistemu signal, da je potrebno telesu dovesti še več tistega, zaradi česar se je v prvi vrsti sploh zgodilo naraščanje serotonina. Človek, poimenujmo ga odvisnik, nato zaužije še več sladkega, čeprav z vsakim grižljajem še bolj

škodi sistemu žlez z notranjim izločanjem.

Zakaj je to pomembno? Hormoni namreč vplivajo na delovanje telesnih organov in tkiv, z uživanjem škodljivih snovi njihovo delovanje upočasnimo in jih ‘zbegamo’.

Omeniti je potrebno tudi dopamin, ob katerem dobimo občutek nagrajenosti. Razumljiv primer je želja po posladku, ko ste že zaužili polnovredno kosilo in ste siti, da bolj ne bi mogli biti. A vendar se v vas oglaša želja po kosu peciva, torte, sladoledu...Zakaj?

Iracionalno željo po dodatni (sladki) hrani vam narekujejo možgani, saj se ob njenem zaužitjo začne dodatno sproščati dopamin, ki ga strokovnjaki imenujejo tudi nagrajevalni hormon. Če si zatorej tega koščka sladkarije ne boste privoščili, lahko pričakujete slabo počutje, pobitost, tiho žalost, za katero sicer ne najdete vzroka.

Sladkorji kot sestavni del telesa Znanstveniki so o potencialni škodljivosti sladkorja začeli razmišljati šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Do takrat je prevladovala miselnost, da njegovo uživanje ne more biti pretirano škodljivo, izvzemši kvaren vpliv na zobe in ob pretiranem uživanju tudi na telesno težo, saj so enostavni sladkorji osnovni gradniki, ki naše telo hranijo. Celo beljakovine in maščobe se v presnovi delno razgradijo vanje, kako bi torej sladkor lahko povzročal telesu škodo?

Huda odvisnost Da gre za resnično hudo odvisnost nazorno pokažeta študiji, ki so ju izvajali na princetonski in bordojski univerzi. Oba poskusa sta bila izvedena na podganah. V prvem poskusu v ZDA na priznani univerzi v Princetonu so pod taktirko dr. Nicole Avena podgane razdelili v dve skupini. Izbirale so lahko med zdravo hrano in sladkorjem. Vse so posegale po skodeli s sladkorjem, tiste z zdravo hrano se niso niti pritaknile. Še bolj nazorna je druga študija, ki so jo izvedli v Franciji na Univerzitetni Kliniki v Bordeauxu pod vodstvom Magalie Lenoir. Tam so imele podgane na voljo stikali, ki sta jim dovedli ali saharin(odločili so se za nadomestek sladkorja, da ne bi podgane pritiskale na tipko zaradi hranilne vrednosti, torej da bi se nasitile), oziroma kokain(ki se je v predhodnih študijah že izkazal kot nekaj,

kar imajo podgane zelo rade). V 94odstotkih so pritisnile na tipko, ki jim je dovedla saharin!

Celo podgane, ki so bile prej odvisne od kokaina so izbrale saharin.

Raziskave kažejo, da gre za eno najtežjih oblik odvisnosti, saj se ob uživanju sladkorja vprežejo enaki nevroni kot ob jemanju mamil.

Razvojna pot všečnosti sladkega seže v prazgodovino, saj so prijetni občutki ob uživanju sladkega vzpodbudili jamske ljudi, da so si privoščili več hrane, kot so jo potrebovali za preživetje. Zagotovo so sadeži pomagali preživeti obdobje med dvema plenitvama, a danes živimo v drugih časih.

Na leto pojeste 50 kg sladkorja?

Višek kalorij, kjer levji delež sodi k tistim, ki jih pridobimo iz sladkorja, je danes postal eden največjih zdravstvenih problemov razvitih delov sveta. Odvisnost od sladkorja je zapletena oblika odvisnosti, dostopnost do njega je velika, saj nas skuša na vsakem koraku. Človek zahodne civilizacije letno povprečno poje več kot 50 kg sladkorja, seveda govorimo o povprečju, številke glede na države močno nihajo. Tako je npr. bilo rekordno leto v ZDA 1999 z 68 kilogrami na osebo, sicer pa se letna poraba giblje nekje okrog 55 kilogramov.

V Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS letno porabimo 49 kilogramov sladkorja, v Nemčiji nekaj manj, 40 kg sladkorja, povprečje 27 držav Eu pa znaša 32 kilogramov na človeka. Nekatere države so krepko nad tem povprečjem, npr. Malta, Luxemburg, vendar pa te številke ne odražajo resnične porabe sladkorja, upoštevati je namreč treba velikost predelovalne industrije in izvoz izdelkov s sladkorjem.

Ste sladkosnedneži ali tudi odvisni od sladkorja Med branjem pričujočega članka ste se zagotovo že večkrat zalotili pri misli, ali ste morda tudi sami že v skupini odvisnih od sladkorja? Kako se lahko opredelite? Natanko premislite, kaj dajete v usta od prve skodelice čaja, kave, soka ali celo sode (sladkane pijače, kot je coca cola, sprite, fruc, pijače blagovnih znamk pakiranih v družinske plastenke, ipd.).

Kakšen je sicer vaš zajtrk – si ga ne morete zamisliti brez medu, marmelade oz nutele na kruhu?

Kaj pojeste za malico?

Hiter sladek snack, ki vam jih ponujajo na vsakem koraku, tudi ob blagajni, ko ste že tik

pred izhodom iz trgovine?

In kosilo? Si ga brez posladka enostavno ne morete predstavljati?

Potem je tu popoldanska malica – iz česa sestoji – iz polnovrednega kosa kruha in jabolka ali jogurta ali zmažete slastno kremšnito?

Za večerjo si postavite podobno vprašanje, nato pa še razmislite, koliko sladkanih pijač ste spili čez dan, koliko hitrih kav, v katere ste pomešali vrečko ali celo dve sladkorja...

Tako, bilanca je narejena, na vas pa je, da se odločite, kako naprej. Poskusite zaživeti z motom, da malo sladkega ne škoduje, a najbolje je sladkor popolnoma opustiti. In kot sklene misel v uvodni besedi avtorica knjige Samomor s sladkorjem dr. Nancy Appleton, poskusite si s prenehanjem uživanja sladkorja spremeniti življenje na bolje in si ga tako ‘posladkajte’!

Glasovanje za Slovenca leta 2012

Glasovanje za Slovenca leta se je začelo. Kupon dobite tudi v Nedeljskem dnevniku, lahko pa glasujete tudi preko spletne strani, Povezava na spletno stran: http://www.slovenecleta.si Za SLOVENCA LETA predlagamo prof.dr. Mira Denišliča,

priznanega nevrologa, nekdanjega predsednika razsodišča II. stopnje, ki je zaradi zadeve ‘’Nekrep’’, tudi odstopil s te funkcije.

Prof. dr. Denišlič je v prvi vrsti človek, šele potem je zdravnik in to z velikimi začetnicami. Njegovi naslovi pred imenom in priimkom so povezani s srcem, dobroto, pomočjo tistim, ki to potrebujejo, vsekakor pa niso samo titula.

V prid bolnikom z Multiplo sklerozo se je izpostavil in prejel premnoga ‘’polena pod noge’’ prav od tistih, ki jih je tudi učil. Pravičen, ugleden, pošten in dostopen, vse to kar pri številnih zdravnikih zelo pogrešamo. Poleg tega s srcem dela za bolnike z multiplo sklerozo in je izdal o tej bolezni tudi strokovne knjige.

Mislimo, da smo dovolj kratko in jedrnato napisali razloge zakaj podpiramo prof. dr. Mira Denišliča za Slovenca leta in smo tudi vas prepričali, da boste glasovali za njega.

Glasovanje za Slovenca leta 2012 bo trajalo do 4. januarja 2013. Glasujete lahko po pošti z originalnim kuponom (fotokopiranih se ne bo upoštevalo) in preko spletne pošte. Upošteval se bo en glas z enega spletnega naslova na teden.

Utrip Srca 41

Srčni center MC Medicor MC MEDICOR, Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in ožilja so ustanovili Slovenski srčni bolniki skupno s prof.dr. Metko Zorc, akad.prof.dr. Ninoslavom Radovanovićem, prof. dr.

Renejem Favalorom in prof.dr. Katjo Boh. Danes predstavlja ustanova pomemben center v Slovenskem medicinskem prostoru in izven Slovenskih meja. Prim. dr. Miladin Đorđevič in prof.dr. Metka Zorc, skupno s skupino kardiologov, radiologov in timom medicinskih sester nadaljujejo uspešno zgodbo zdravljenja bolezni srca in ožilja..

Bolnišnični del ustanove MC MEDICOR Izola opravlja vse vrste diagnostičnih in terapevtskih posegov na srcu in ožilju: • Invazivne diagnostične posege na srcu - koronarografije • Invazivne diagnostične posege na ožilju – angiografije • Novo metodo diagnostike CT koronarno angiografijo in CT periferno angiografijo • Vstavljanje žilnih opornic v koronarne arterije in arterije vratu ter spodnjih okončin • Zdravljenje prirojenih srčnih hib (PFO, ASD) skozi transkateterski pristop • Zdravljenje prirojenih srčnih hib (PFO, ASD, VSD) skozi transkateterski pristop • Vse vrste operacij srca: operacije na koronarnem ožilju, operacije na zaklopkah, operacije na aorti in velikih

Klinika MC Medicor, Izola V zadnjih letih smo poleg srčne kirurgije uspeli razviti tudi druge oblike zdravljenja bolezni srca in ožilja. Ustanova je razdeljena v tri dele: • hospitalni del, ki se nahaja v prostorih Splošne bolnišnice Izola (MC MEDICOR Izola); • ambulantna dejavnost, ki se nahaja v Centru Ledina, Kotnikova 5, v Ljubljani; • novi Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo, ki nosi ime našega učitelja prof. dr. Josipa Turka; Ustanovi sta tesno povezani in omogočata, da zdravljenje poteka hitro in učinkovito. Poleg vseh ambulantnih pregledov, izvajamo v Ljubljani tudi vso invazivno diagnostiko: • ultrazvočne preiskave srca • ultrazvočne preiskave ožilja • ultrazvočne preiskave ven glave in vratu • ultrazvočne preiskave trebušnih organov • obremenilna testiranja • 24-urno merjenje krvnega tlaka Hospitalni del ustanove 42 Utrip Srca

Najboljša bolnišnica v letu 2010 - nacionalna anketa o izkušnjah odraslih pacientov (Vir: Ministrstvo za zdravje)

krvnih žilah, operacije srčnega popuščanja in posebne metode zdravljenja (endarteriektomija koronarnih arterij) ter RADO operacije • Vstavljanje trajnih električnih vzpodbujevalnikov • Vse vrste operacij na ožilju (arterije in vene) V septembru 2010 smo se poleg zdravljenja bolezni srca in ožilja posvetili tudi zdravljenju posebnega bolezenskega procesa ven glave in vratu pri bolnikih z multiplo sklerozo. Oblikovali smo

Center za multiplo sklerozo pod vodstvom prof. dr. Mira Denišliča, izjemnega strokovnjaka na področju nevrologije. Verjamemo, da bomo pomagali mnogim bolnikom, da bomo zmanjšali invalidnost in jim olajšali življenje.

Vso pozitivno energijo smo usmerili tudi v razvoj novih programov za preprečevanje ki bodo prav gotovo koristili vsem prebivalcem naše dežele.

Verjamemo in želimo, da skupno ustvarjamo zdravstveni sistem, ki bo učinkovit in enako dostopen za vse.

Vso pozitivno energijo smo usmerili tudi v razvoj novih programov za preprečevanje bolezni srca in ožilja, ki bodo prav gotovo koristili vsem prebivalcem naše dežele.

Dosegljivi smo ob vsakem času, zato vam posredujemo tudi naše telefonske številke: AMBULANTNA DEJAVNOST–naročanje:

• vodja administracije Mojca Luznar: 01-432-21-52 • sestri Mija in Lina 01-234-00-30 • administratorke Anita Bogdanovič, Tanja Pirc, Katarina Gros in Tanja Sitar: 01-234-00-32 MC MEDICOR Izola:

• izvršni direktorici klinike sta Barbara Ravnik dipl. ekon. (UN) spec. mang. in Jasmina Grahovac: 05-662-55-18 • glavna sestra klinike Milica Macanović: 05-662-55-17 • tajnica Ljiljana Popović: 05-662-55-15 CENTER ZA PREVENTIVNO KARDIOLOGIJO IN REHABILITACIJO PROF. DR. JOSIP TURK:

• glavna sestra centra Milena Milikić: 05-662-55-32 CENTER ZA ZDRAVLJENJE MULTIPLE SKLEROZE IN DIAGNOSTIKO VENSKEGA SISTEMA GLAVE IN VRATU:

• predstojnik centra prof. dr. Miro Denišlič • tajnica Ljilja Popović: 05-662-55-15 Z leve proti desni: Assist. Prof. Zoran Milošević, M.D., M.Sc., prof.dr. Metka Zorc, M.D., Ph.D. Prof. Miro Denišlič, M.D., Ph.D.

Utrip Srca 43

Beseda članov društva

Spoštovani gospod presednik Društva na srcu operiranih Slovenije, dragi prijatelj!

Najtežje se je poslavljati, ko veš, da ponovnega srečanja ne bo. Vsaj ne v taki obliki, kot smo jo vajeni. Ne bomo več videli tvojega, včasih malo porednega, nasmeha, slišali tvojega odločnega glasu, ki nam je dal vedeti, da se predolgo ukvarjajo z obrobnimi problemi. In tudi tvojih modrih predlogov za delo društva za pomoč našim članom in vsem bolnikom, ne bomo več slišali. Pa vendar, ostajaš tu, z nami v naših mislih. Verjetno se bomo pogosto spraševali, kako bi se Vlado odločil, če bi bil na našem mestu.

Dragi Vlado! Z našim društvom si bil skoraj vse od samega začetka. Ne bom razlagal zgodovine društva, ki sega že skoraj tri desetletja nazaj. To je storila že prof. dr. Metka Zorc tako lepo,da prav za prav ni kaj dodati.

Raje bom spomnil na velike dosežke, ki so plod našega, predvsem pa tvojega dela.

Zagotovo je največji dosežek ustanovitev tretjega srčnega centra v Sloveniji, to je MC Medicor. Do tedaj smo bolniki dve tri ali celo več let čakali na operacijo srca. Nekateri so med čakanjem celo umrli.

Prof. dr. Metka Zorc si je dolga leta prizadevala, da bi ustanovila tak center. Tu si nastopil ti v našem imenu in v imenu vseh bolnikov.

Od samega začetka si pomagal prepričevati ljudi in odgovorne, da 44 Utrip Srca

tak center potrebujemo. Sedaj MC Medicor uspešno deluje že vrsto let.

Odvečno čakanje na operacijo ni več potrebno in rešena so številna življenja naših bolnikov. Tisti, ki danes prihajajo v naše vrste, niti ne vedo, da se moramo za to zahvaliti tudi tebi.

Ko smo uspeli, nisi zaspal na lovorikah in se trkal po prsih. Boril si se naprej za boljše zdravstvo, da bi se pravice bolnikov bolj upoštevale. Če si izvedel, da se dogaja nekaj, kar je za bolnike nesprejemljivo, si se takoj lotil problema. Včasih te skoraj nismo dohajali. Proti tvojim besedam, vedno odkritim in jasnim, ni bilo orožja. Zato se ti lahko zahvalimo tudi za mnogo rešitev v zdravstveni politiki, ki bodo v prihodnosti pomagale vsem nam in tudi tistim, ki so danes zdravi.

Društvo si vodil z vsem zanosom in zdaj vemo, da tudi z ljubeznijo.

V to delo si vpel vso svojo družino, ki je žrtvovala svoj čas za nas in za bodoče bolnike , ki tega morda ne bodo nikoli izvedeli. Tudi za to se ti moramo zahvaliti.

Dolgo bi lahko našteval, za kaj vse smo ti hvaležni. Žal mi je le, da ti tega nismo pogosteje povedali, ker bi se gotovo bolje počutil. S priznanjem, ki si ga dobil za tvoje delo na proslavi 25 letnice društva in anketo, ki je bila opravljena ob tej priliki smo se ti želeli zahvaliti za vse kar si dobrega naredil za društvo in za slovensko zdravstvo.

Kaj vse si dobrega naredil bomo gotovo spoznali v prihodnosti, ko bomo naleteli na podobne probleme, ki si jih reševal ti. Takrat bomo tvoje delo še bolj cenili.

Spominjali se te bomo skozi zapuščino, ki si jo v obliki svojega dela zapustil vsem nam. Tega je toliko, da spominov nikoli ne bo zmanjkalo!

Zato še enkrat: Hvala ti Vlado, hvala!

Počivaj v miru! (U.O. Društva)

srce@drustvo-nsos.si

Misli prof.dr. Metke Zorc ob slovesu IN MEMORIAM Vladimir Petek

Spoštovani gospod Predsednik, dragi Vlado!

Odšel si tiho, brez slovesa, brez stiska roke, brez besed……

Vsaka smrt ima svoj trn, mi je dejala Nadja ob prihodu na ta žalostni kraj……

Tudi ti trenutki imajo svoj trn, ni te izdalo srce, pač pa bolezen, ki je nismo opazili, čeprav smo v tem drvečem času vsakdana hodili s teboj.

Dragi Vlado, minila so leta in ostali so nepozabni spomini…… Spomini na naše skupno delo, na borbo spremeniti ta svet in ohranjati zdravje ljudi.

Pred dvajsetimi leti si na temeljih razrahljanega Društva na srcu operiranih Slovenije, ki so ga pestile politične razprtije ustvaril eno najuspešnejših društev civilne družbe – prvo v novi Slovenski državi – Društvo na srcu operiranih Slovenije.

Kot mi je dejal zjutraj prim.dr. Boris Cibic ob novici, da si nas zapustil je ugotavljal – »To je resnično, resnično velika izguba za našo družbo, za srčne bolnike……«.

Neprecenljiva ostaja pomoč pri ustvarjanju tretjega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, klinike MC MEDICOR v Izoli.

Z neverjetno energijo in človeško toplino si sam po uspešni srčni operaciji usmeril vsa prizadevanja za lajšanje trpljenja ljudi in ohranjanje zdravja Slovenskih državljanov.

V borbi za boljši jutri si se kot član Zdravstvenega sveta Ministrstva za zdravje Republike Slovenije aktivno

vključil z vso vnemo in energijo pri razvoju poštenega zdravstvenega sistema v Slovenskem prostoru, ki bo enak za vse, bogate in revne, kjer ne bo razlik, kjer je edino merilo ohranjanje zdravja in življenja ljudi. Imeli smo velike načrte kako razviti lepšo bodočnost našim bolnikom.

Ostajajo spomini na druženja, izdajanje revije, organizacijo strokovnih delavnic, ideje, ki ne morejo umreti. Še živi so spomini na dogodek pred tednom dni ob izjemni proslavi 25.

Obletnice Društva na srcu operiranih Slovenije, tu v Laškem ne daleč stran od tega kraja……

Je to bilo slovo za spomin, čudna usoda, ki ji razlage ni……

Poglej Vlado kako je danes rosno moje oko.

Ta hip bo solza moja še edina kanila na tvojo dlan.

Edina solza je ta, ki sem v očesu jo hranila zate in z njo želim obuditi vse, vse pretekle čase.

Ti stisni jo v tvojo dlan in s prsti svojimi jo objemi, saj v dlani tvoji zdi se, da solza ta je bisernica mala.

Ponesi jo z roko v srce….. Tam naj počasi, počasi umre. (priredba pesmi pesnice Marjance Hlavaty) Ni smrti, Vlado, kot je ob maši ob slovesu dejal škof Msgr. Prof. dr. Anton Jamnik.

Ni smrti, ostal in živel boš z nami v naših srcih in spominih.

Hvala, hvala ti za vse!

Metka Zorc

Zimske mini počitnice v Radencih

Že tretje leto nam je bilo članom DNSOS ponujeno,da preživimo mini zimske počitnice v prijaznem zdraviliškem kraju Radenci in spoznamo še kakšno znamenitost Pomurja.

Kar za dva avtobusa članov in članic iz različnih krajev Slovenije se je odzvalo povabilu,saj so prav mrzli in mračni zimski dnevi kot naročeni ,da si v naših zdraviliščih z različnimi terapijami krepimo zdravje,se družimo s starimi znanci in spoznavamo nove­-vse.ki jih tarejo podobne zdravstvene težave.

Včasih se boljše počutimo že,če nam kdo prisluhne ali prizna,da tudi njega včasih kaj zaskrbi,Neredko pa si do boljšega zdravja in počutja pomagamo tudi s koristnimi nasveti.Seveda pa ne manjka smeha in dobre volje in brezskrbnega posedanja v avli hotelov K lažji odločitvi za kratek oddih v Radencih pa je prav gotovo vplivala tudi zmerna cena ,kvalitetna hotelska ponudba in prjazno hotelsko osebje.

Na pot smo se odpravili 2.februarja z dveh vstopnih mest:iz Ljubljane in iz Celja.Prva postaja ,kjer smo se udeleženci iz obeh avtobusov srečali,je bilo znano gostišče Miran v bližini avtocestnega izhoda Dramlje.Gostišče je znano po odlični hrani,a tudi vinska klet je vredna obiska ,saj ima pester izbor vin.Stiski rok starih znancev in prijazen sprejem novih članov-oboje je nakazovalo,da bomo konec tedna preživeli v prijetni družbi.

Iz Dramelj nas je avtocesta popeljala mimo Maribora v osrčje Slovenskih Goric.V Benediktu smo se odcepili z glavne ceste in se po grčevnati cesti pripeljali do kmetije oziroma domovanja posebne vrste.Na majhnem koščku zemlje sta si domačin-svetovni popotnik in njegova žena Perujka po svoji zamisli in z lastnimi rokami zgradila dom veselih barv in nenavadnih oblik.

Navdušeni smo bili tudi nad sonaravnim

načinom kmetovanja, predvsem pa nas je navdušilo spoznanje,da je za srečno življenje potrebno dosti manj, kot si mislimo.Le mrzel veter je preprečil,da nismo ostali dalj časa v zavetju bambusoviega gozda,ki obkroža zgradbe..

Le nekaj kilometrov nas je ločilo od Negove,kraja ,kjer je domoval Ivan Kramberger,znani dobrotnik,iznajditelj in politik.V kraju so tudi z evropskimi sredstvi lepo obnovili večji del gradu,žal pa še niso našli dejavnosti,ki bi gradu vdihnile življenje.

V zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli v Radence .Hitro smo opravili prijavne formalnosti, se namestili v udobnih sobah in se že prvi dan posvetili „delu“:napotili smo se v bazenski kompleks desetih bazenov,počivali v CO2 kopelih,se pogrevali v savnah ali le posedali po hotelski avli.Prva večerja je obljubljala ,da bo hrana dobra in da bomo iz množice okusnih jedi lahko sestavili zdrave obroke,kakršni so nam bili predstavljeni na predavanju o prehrani srčnih bolnikov.Prijazno osebje pa je dokazovalo,da smo zaželeni gostje.

Tako smo se počutili do konca bivanja v hotelu Izvir.

In kot se ponavadi zgodi:štirje dnevi so bili za nekatere dovolj,mnogi pa bi bivanje še kar podaljšali.Snežinke,ki so nas pozdravljale zadnji dan,so prijazno vzdušje le še polepšale.

Na poti proti domu smo se ustavili na obveznem postajališču Tepanje in nakupili obvezna „darila“ Vsi smo bili mnenja,da smo preživeli nekaj lepih,mirnih dni.Za dobro izbiro hotela,organizacijo in vodenje mini zimovanja smo se zahvalili gospodu predseniku Petku in ga zaprosili,naj čimprej organizira tudi letovanje.Obljubil je in prepričani smo,da bo obljubo izpolnil.

Do takrat lep pozdrav vsem,ki smo bili skupaj v Radencih,na letovanje pa vabljeni vsi,ki obožujete morje!

Karolina Pal Utrip Srca 45

Obvestila Kje lahko uveljavljam popuste z člansko izkaznico Društva na srcu operiranih Slovenije?

Thermana Laško d.d., Zdraviliška 4, 3270 LAŠKO Zdravilišče Laško, Welnes center Laško 20 % popust na naslednje storitve: - bazen - savna+bazen - fitnes - solarij ter - kombinacija teh storitev 10% popust za kopališke storitve v kombinaciji z gostinsko ponudbo: - kopanje + kosili ali večerja - kopanje + pizza - savna + kopanje -kosilo ali večerja 10% popust za: - masaže - druge welnes storitve - mesečne in letne vstopnice Član lahko koristi popust na podlagi predložitve veljavne izkaznice društva in osebnega dokumenta s sliko.

Popust velja za člana na dan koriščenja storitve. Popust ne velja za nakup darilnih bonov.

20 % popust na naslednje storitve: - za bazene in savne ob predložitvi izkaznice 10% popust za naslednje storitve - pregled pri kardiologu in za obremenilno testiranje (obe storitvi je potrebno opraviti skupaj) Terme Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 100 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 07/ 38 43 400, 07/ 38 43 500 Fax: 07/ 30 73 107 E-mail: booking.smarjeske@terme-krka.si

10% popust za naslednje storitve • zdravstvene in wellness storitve v Zdravilišču Radenci • na celodnevne kopalne karte Zdravilišče Radenci d.o.o.

Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci http://www.sava-hotels-resorts.com

Obvestilo vsem članom društva: Nujno sporočite društvu -vsako spremembo naslova -svojci obvestite društvo o smrti člana -izgubo članske izkaznice na e-mail:

srce@drustvo-nsos.si ali po tel: 03 734 1310 Občasno se dogaja, da nekateri ne prejemate pošte z vabili na zdravstvene delavnice ali revije Utrip srca. Vzrok: neplačilo članarine, redkeje izguba pošte..

V kolikor se vam zgodi, da postanete poseben socialni problem in ne zmorete več plačevati članarine, vam omogočamo, da to sporočite na naslov društva. Za takšne primere imamo ustanovljeno komisijo, ki ob predloženih dokazilih obravnava vaše prošnje.

Izpolnijo samo tisti, ki še niso člani društva. Obstoječe člane prosimo, da nam te prijavnice ne pošiljajo.

Čitljivo izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo prosimo vrnite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

Zanimivosti

Vicoteka Ko se je žena pozno zvečer vrnila s sestanka ob kavici, jo je mož vprašal: “O čem pa se pogovarjate med seboj same ženske?” “O istih stvareh kot vi moški ob točilnem pultu!” “Pa vas ni nič sram?”

“Kako pa to, da imaš toliko modric po obrazu?”

“Pred dvema mesecema sem imel prometno nesrečo.” “ Da se modrice tako dolgo poznajo, je pa le malo čudno, se ti ne zdi?” “Pešec, ki sem ga podrl, se je šele včeraj vrnil iz bolnišnice.”

Možak potoži na policijski postaji: “Denarnico so mi ukradli!” “Kakšna pa je bila?” vpraša policist.

Možaku se razjasni obraz: “Lepa, velike oči, dolge noge, blond ...”

Pred zabavo je rekla žena: “Sploh nimam nikakršnega veselja oditi k Peternelovim na zabavo!”

“Misliš, da grem jaz rad?” se je oglasil mož. “Toda, pomisli kako bosta vesela, če ne prideva!” “Prav imaš! Greva!”

V mestni porodnišnici pregleduje ginekolog nosečnice in presenečen ugotovi, da bodo tri bodoče mamice, ki ležijo na sosednjih posteljah, rodile petega januarja.

Ko se približa naslednji, četrti postelji, se hoče malo pošaliti in vpraša bodočo mamico: “Ali boste tudi vi rodili petega januarja?” Bodoča mamica se nasmehne in odgovori: “Ne, jaz pa nisem bila na tistem sindikalnem izletu!”

“Zakaj si pa tako pozno prišel iz šole?” je sina vprašal oče. “Moral sem ostati po pouku v razredu, ker nisem vedel, kje so Azori!” “Potem pa drugič bolj pazi na svoje stvari!”

Zanimivost za srčne bolnike-rekreativce

V letošnji jeseni sem obiskal prjatelja na Štajerskem v Avstriji. Moj nekdanji simpatični sodelavec, danes prijatelj, je tako kot jaz, pred časom postal srčni bolnik in operiranec na srcu. Po svoji naravi je sicer navdušen pohodnik in kolesar.

Bolezen je zahtevala določeno odpovedovanje naporom. Ker pa se ni sprijaznil z zapečkarstvom, si je omislil posebno električno kolo.

Gričevnata pokrajina Avsrijske Štajerske je podobna naši Dolenjski ali Kozjanskem področju in je prepredena s številnimi cestami preko gričev, ki nudijo idealno razvedrilo številnim rekreativcem; tako pohodnikom, kot kolesarjem. Seveda pa je premagovanje številnih vzponov povezano z določenim naporom kolesarja, kar pa za srčnega bolnika ni vedno najbolj primerno. Rešitev si je zato našel v električnem kolesu prav posebne izvedbe.

Električno kolo ima vgrajen poseben elektromotor v pestu gonilk kolesa.

Elektronika kolesa omogoča, da se elektromotor vklopi šele takrat, ko kolesar pritisne na pedala in prične z vožnjo. Pomoč eletričnega pogona je odvisna od sile pritiska na pedal. Motor tako daje več pomoči takrat, kadar se pritisk na pedala poveča, torej v primerih, kadar želimo vožnjo pospešiti ali , ko se pričnemo vzpenjati v klanec.

Ko pa se želimo ustaviti, pedala zavrtimo v nasprotno smer (tako kot smo nekoč zavirali z tim. torpedom v zadnjem kolesu) in v trenutku, ko to storimo, se podpora elektromotorja izklopi in kolo se zaustavi . Za dodatno zaviranje imamo na razpolago tudi ročne zavore na sprednjem in zadnjem kolesu.

Zanimivo je, da je vožnja s kolesom pogojena s tem, da ga vozimo tako kot običajno kolo torej moramo pritiskati in obračati pedala sicer vožnja ni mogoča.

Tak način podpore električnega pogona omogoča povsem običajno speljavanje z mesta, brez neprijetnega občutka, da nas motor potegne ob pričetku vožnje.

Prav tako nam elektični pogon ob cestnem vzponu pomaga tako, da napor za kolesarja ni prehud. Ob močnejšem vzponu nam elektromotor do 200% zmanjša siceršen potreben pritisk na pedala. Vsekakor idealno za srčne bolnike!

Hitrost vožnje s takim kolesom je omejena na 25 km/h kar je za rekreativne kolesarje povsem zadovoljivo. Teža samega kolesa ni pretirana in se giblje okrog 26 kg. Z enim polnjenjem akumulatorja lahko prevozimo do 180 km.

Pripravil: Marijan Lužnik

Zakaj nam koristi članstvo v društvu na srcu operiranih Slovenije?

• Ker je dejavnost društva humanitarno in socialno orientirana in izvaja programe za lajšanje zdravstvenih, socialnih in drugih stisk članov, jim pomaga pri enakopravnem in enakovrednem vključevanju na vsa področja družbenega življenja.

• Ker društvo nudi kvaliteten izobraževalni program o srčno žilnih boleznih s poudarkom na preventivi. V ta namen so člani društva vsako leto vabljeni na strokovni simpozij, ki ga organizira MC Medicor. Na simpoziju predavajo tudi eminentni kardiologi iz tujine.

Udeleženci lahko spremljajo predavanja

v Slovenščini na velikem platnu v power point tehniki. Na predavanjih se seznanijo o posebnostih in novih pristopih zdravljenja srčnih bolnikov pri nas in v tujini.

• Ker ima društvo dober program rehabilitacije bolnikov pod mentorstvom prof. dr. Metke Zorc. Da se seznanijo z vsemi oblikami pomoči in rehabilitacije( npr. rehabilitacije v zdraviliščih).

• Ker ima društvo dobro organizirana vsakoletna srečanja članov z odličnim kulturnim in razvedrilnim programom. Na srečanjih se člani med seboj spoznavajo in

izmenjujejo izkušnje pri zdravljenju srčno žilnih bolezni.

• Ker ima društvo dober program vodene rekreacije, plavanja, skupinskih pohodov in drugih oblik telesnih aktivnosti.

• Ker društvo nudi tudi pravno pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja in drugih zapletih pri zdravljenju.

• Ker ima društvo dober in tankočuten socialni program za svoje člane, kar dokazuje že celoletna članarina, ki je zaradi zaostrenih socialnih razmer v Sloveniji simbolična, le 18 EUR.

Zdravstvene delavnice in druženje v Portorožu ..z Društvom na srcu operiranih Slovenije www.drustvo-nsos.si