Revija utrip srca, št.2, februar 2003

UTRIP SRCA

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

ŠT.2 FEBRUAR 2003

Zakaj hoèemo novo kliniko?

Zdravje iz vašega lonca Pozabite na posteljo

Zdravniki zlezejo pod kožo

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 3

Drage èlanice in èlani,

kliniki Medicor. Novi center bo torej poskrbel, da bodo kirurgi bolnikom postregli z vsemi temi podatki. Ne nazadnje je to edina pot do bolnikovega zaupanja. Spoštovanje med zdravnikom in bolnikom naj bo obojestransko. Na kratko, ustvarili bomo tak center, ki mu bo pravi odnos do bolnika bistvenega pomena.

v

rokah držite drugo številko n a š e g a glasila, ki se je sicer dolgo rojevala, vendar je zdaj, upajmo, že v polnem zamahu. Kar nekaj vzpodbudnih odzivov in seveda naša moèna volja ne bodo dopustili, da bi sedaj obstali na mestu. Letos želimo izdati vsaj dve do tri revije »Utrip srca«. Morda nam bo uspelo, morda tudi ne. Resnica tièi (kje pa drugje) v skopo odmerjenih denarnih zmožnostih, zato bo hoèeš noèeš toliko izdaj, kolikor jih bo dovoljevalo blagajniško stanje. In zdaj k bistvu: kako smo zmagali na razpisu! Desetega maja lani je bil v Uradnem listu objavljen razpis za oddajo prostorov v Splošni bolnišnici Izola v najem. V razpisu je bilo doloèeno, da morajo biti prostori namenjeni srèno-žilni kirurgiji. Na razpis sta se prijavila samo dva ponudnika: dr.Tomislav Klokoèovnik, ki kot kirurg dela v Kliniènem centru, s svojim Zavodom za kardiovaskularno kirurgijo, in naš Medicor s projektom prof.dr. Metke Zorc. Ministrstvo za zdravje je v odloèanje vkljuèilo tudi mednarodna strokovnjaka, ki sta si najprej ogledala razmere v slovenski srèni kirurgiji ( v Kliniènem centru in v Splošni bolnišnici Maribor), pregledala obe ponudbi in potem povedala svoje mnenje. Konèno besedo je imela komisija na ministrstvu, ki jo vodi državni sekretar Dorjan Marušiè. Ta je decembra lani javnost obvestila, da je izbrala naš Medicor. Odloèitev komisije na ministrstvu je bila po našem mnenju edino logièna, saj slovenski bolniki potrebujemo center, ki bo »opremljen« z novimi, morda celo v tujini šolanimi ljudmi. Na zdravih osnovah dela in izkušenj se oblikuje zanesljivo in izurjeno kirurško moštvo. Ob odloèitvi ministrstva za zdravje se moram v svojem in vašem imenu komisiji posebej zahvaliti, ker je razumela in spoštovala tisto, kar nas edino zanima: koliko odstotkov možnosti imamo, da operacijo preživimo. Radi bi vedeli, koliko podobnih operacij je kirurg že opravil, kje so ti bolniki danes, odstotek umrljivosti in podobno. Ne bomo se veè pustili odpraviti kot do sedaj s topoumno diplomatsko in nemalokrat žaljivo pokroviteljsko frazeologijo. Samo mi resnièno vemo, kako se poèutimo, zato smo vredni popolne pozornosti in predvsem konkretnih odgovorov. Vse te odgovore bomo zahtevali tudi od strokovnjakov v

V èasu trajanja razpisa je bilo opaziti, da se marsikaj dogaja v zakulisju. Vmešala se je politika, zaèelo se je lobiranje ali pa, da ne bom ovinkaril, staro, nam tako dobro znano nagajanje. Èeprav se je vèasih težko spustiti na tako nizko raven, smo morali upoštevati tudi takšno poèetje, ki nam je sicer tuje in povsem nerazumljivo. Nekateri se sprašujejo, zakaj nam je toliko do tega, da bi Medicor zaživel. Poskušajo celo preraèunati, koliko novcev nam bo žvenketalo po žepih. In seveda ves èas mahajo s tem podatkom. Zato smo dali pobudo, da zaènemo zbirati podpise za našo kliniko oziroma center Medicor. Ministrstvo za zdravje je bilo v nekaj dneh zasuto z vašimi podpisi. Najbolj uspešni zbiralci podpisov so bili nagrajeni. Seveda bo za vse nas najveèja nagrada, ko bodo ti podpisi, za katerimi stojimo ljudje, državljani z neposredno izraženo voljo, obrodili sadove. Naj se že zdaj vsem zahvalim za prizadevnost, trud in predvsem zvestobo našim ciljem. Ko se že zahvaljujem, ne smem mimo prof.dr. Metke Zorc, ki je v èasu trajanja razpisa (pa tudi prej in potem) na svoji koži doživela veliko napadov. In sicer tistih, ki svoje mnenje povedo na glas, veliko veè pa onih drugih, ki niso tako pogumni in blatijo, žalijo, pa tudi grozijo iz zakulisja. Precej dobro vemo, s èigavega zelnika prihajajo taki nizkotni napadi, vendar s tem ne bomo izgubljali èasa in energije. Prof. Zorèevi pa se še prav posebej zahvaljujemo za njeno potrpežljivost in požrtvovalnost, s katero je prenašala te podle napade. Res iskrena hvala! Preden konèam, bi se želel še prisrèno zahvaliti vsem, ki s svojim delom in prispevki pomagate pri razvoju in kvaliteti našega glasila. Brez vaše predanosti in dobre volje bi bila naša pot informativnosti, pestrosti in, upajmo, vedno veèjega obsega, bistveno bolj naporna. Seveda se še posebej razveselimo prav vsake nove pobude in predloga, zato še enkrat pozivam vse na korajžno in ustvarjalno sooblikovanje naše revije. Pohval se ne branimo, veè kot dobrodošle pa so tudi kritike, saj bomo le tako vedeli, kakšna naj bo tista prava vsebina, dostopna in prav vsakemu bralcu povšeèi. Ker se je naša »trnova pot« èakanja na odloèitev in s tem našega glasila tako zavlekla, vam dolgujem tudi lepe želje ob novem letu. Vsem in vsakemu posebej želim predvsem zdravja, vse drugo pride samo po sebi. Pa na dobro voljo nikar ne pozabite! Vaš urednik, Vladimir Petek

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

4 Utrip srca Vsaka, še tako dolga pot, se zaène s prvim korakom!

Konèno nam je uspelo!

Avgusta letos smo zaèeli zbirati podpise, s katerim smo hoteli izraziti podporo projektu mednarodnega centra Medicor, ki ga je pripravila naša prof.dr. Metka Zorc. Kot je znano, Medicor kandidira na javnem razpisu za oddajo prostorov v bolnišnici Izola. V teh prostorih naj bi v prihodnosti zaživel tretji center za srène operacije v Sloveniji. Zaradi opozoril in svaril o zakulisnih igrah, lobiranju in nagajanju smo se torej odloèili, da zberemo podpise za podporo Medicorju. Ta odloèitev je bila sprejeta predvsem zaradi tega, ker so nam znane slabe izkušnje prof.Zorèeve, ko je že prej hotela ustanoviti tak center. Hoteli smo torej javnosti povedati, kaj si želimo, za kaj si prizadevamo in koliko je ljudi, ki nas podpirajo. Naša prva novinarska konferenca Podpise smo dejansko zbirali samo en mesec (pa še to avgusta, ko je na dopustu najveè ljudi) in jih v tako kratkem èasu zbrali okrog 10.000. Potem pa smo v sredo, 11. septembra povabili novinarje na konferenco, kjer smo jim predstavili svojo akcijo in jim razložili, zakaj nas ta tematika tako zelo zanima, kaj nas teži in kaj nameravamo doseèi. Za gostoljubje se še enkrat zahvaljujemo slovenski podružnici ameriškega podjetja MSD (Merck, Sharp & Dohme Idea, inc.), ki nam je odstopilo prostor za novinarsko konferenco in pogostilo naše goste in nas. Novinarjem smo povedali, da v prvi vrsti podpiramo zamisel za poveèanje zmogljivosti za kardiovaskularno kirurgijo, za katere vemo, da že dolgo ne ustrezajo dejanskim potrebam. Prav niè novega ni, da bolniki umirajo, èakajoè na operacijo. Navedli smo žalostni primer, ko je nek mladeniè pred kratkim dobil telegram, naj se njegov oèe zglasi v Kliniènem centru, da je prišel na vrsto za operacijo. Fant pa je oèeta že pred pol leta

pokopal. Razložili smo tudi, kako je prišlo do zamisli, da bi Medicor deloval v Izoli. Uprava Medicorja se je zaèela dogovarjati z izolsko bolnišnico, da ji slednja da prostore v najem, potem pa se je kot strela z jasnega pojavil dr.Tomislav Klokoèovnik, èeš, da bi imel takšno kliniko lahko on sam. Tako se je vse skupaj zapletlo, ministrstvo je moralo razpisati nateèaj, na katerega

se je poleg Medicorja prijavil tudi dr.Klokoèovnik. Ministrstvo se je odloèilo, da bo za pomoè pri odloèanju poprosilo skupino tujih strokovnjakov. Ta naj bi do konca septembra pripravila svoj predlog, oktobra pa naj bi bila znana rešitev. Kdo je pogumen? Vse to smo povedali novinarjem in naslednji dan v medijih zasledili poroèila, ki so zelo natanèno povzemala naše besede. Samo dober dan pozneje se je v èasniku Delo pojavil èlanek, v katerem je novinarjev sogovornik o našem društvu govoril izrazito negativno. Omenjal je celo, da naš predsednik Vlado Petek zelo "pogumno" govori o dr.Klokoèovniku in njegovi promociji v èasopisih. Na to pisanje smo se odzvali s protestom in ponovno (to smo storili že enkrat prej) od uredništva zahtevali, da protest objavi, kar se je tudi zgodilo ( v rubriki PP v sobotnem Delu, 28. septembra 2002). Protestno pismo si lahko preberete na naslednjih straneh naše publikacije. V petek, 13. septembra kljub vsem siceršnjim napovedim, da sovpadanje petka in še 13. dneva v mesecu, ne

prinaša niè dobrega, nas je sprejel prof.dr.Dušan Keber, minister za zdravje. V prisotnosti številnih novinarjev smo mu izroèili okrog 7.500 podpisov v podporo Medicorju. Drugi podpisi (tisti, ki so manjkali do 10.000) so že bili na ministrstvu, ker so jih naši èlani sprva pošiljali tja. Potem pa nas je ministrstvo prosilo, da se te podpise zbere pri nas, ker so bili sami preveè zasuti z njimi. Seveda smo tako tudi storili. Naša akcija je bila v javnosti zelo odmevna in lahko reèemo, da je naletela na razumevanje. Èez noè so zaèela deževati vabila, da se udeležimo televizijskih in radijskih oddaj in da povemo še kaj za èasopise. To smo tudi storili in v tem èasu doživeli pravcati "razcvet popularnosti", kar je za naš projekt nedvomno velikega pomena. Vsekakor je treba posebej omeniti, da je najveè podpisov zbrala gospa Hilda Hladnjak iz Murske Sobote. Vsem, ki ste pri zbiranju podpisov sodelovali, še enkrat prav lepa hvala. Boj za življenja naših bolnikov Tudi tokrat moramo posebej omeniti našo Metko Zorc, ki je povezana z nami tako moèno, da brez nje najbrž niti dihati ne bi zmogli veè, èe uporabimo pesniško prispodobo. Prof.Zorèeva je nastopila v Odmevih. Dva dni pozneje, v ponedeljek, 16. septembra, je prof.Zorèeva pojasnjevala zamisel o kliniki Medicor gledalcem razvijajoèe se TevePike. V torek, 17. septembra pa je nastopila tudi v oddaji Preverjeno, na Pop televiziji. S tem se je prepoznavnost našega društva in naèrtov za Medicor najverjetneje kar za sto odstotkov poveèala. Ljudje v Sloveniji so bolje seznanjeni s tem, za kaj si prizadevamo. To pa je bilo tisti trenutek izjemnega pomena. Bolj ko so ljudje informirani, lažje bodo poiskali pomoè, ko jo bodo potrebovali. In mi jim jo bomo z veseljem ponudili! Zmaga je naša!

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Potem pa je v prvem tednu decembra konèno prišla novica, ki smo jo tako dolgo èakali: komisija na ministrstvu za zdravje je za tretji center izbrala MC Medicor. Minister je o odloèitvi javnost obvestil na posebni tiskovni konferenci v petek, 6. decembra, na Miklavževo. Med drugim je dr.Keber povedal, da so v Sloveniji èakalne dobe za srène operacije zelo dolge in da je zgodnja umrljivost po operaciji odraslih zaradi koronarne srène bolezni v Sloveniji višja kot drugje in sicer 4,2 odstotna (evropsko povpreèje je 3,2 odstotka, v ZDA pa 3 odstotki). Ministrstvo je pri izbiranju najboljšega ponudnika za najem izolskih prostorov povabilo k sodelovanju dva strokovnjaka (kardiologa in kardiokirurga). Strokovnjaka sta si ogledala obe ustanovi, kjer potekajo srène operacije: v KC in v mariborski bolnišnici. Njuno mnenje je bilo, da je za srène operacije premalo prostora,

Utrip srca 5

katetrskim laboratorijem, kar bi prispevalo k skrajšanju èakalne dobe na diagnostiène postopke bolnikov s srèno-žilnimi boleznimi v Sloveniji. Poleg tega je komisija menila, da je upoštevanja vredna tudi zasnovana povezava s tujimi strokovnjaki, program izobraževanja in raziskovalne dejavnosti.

Medicorja je sprožilo ustrezne postopke pri Zdravniški zbornici in v pravosodnem sistemu. Tiskovna predstavnica Medicorja pa je poslala v Mag odgovor na klevete, ki ga je uredništvo te revije objavilo v 52. številki, 24. decembra. Protikandidat se je dejansko pritožil, toda Upravno sodišèe R Slovenije je pritožbo zavrglo. Naša peticija

Predsednik Vlado Petek je ministru prof.dr. Dušanu Kebru izroèil 10.000 podpisov podpore Medicorju.

Na naši skupšèini sredi lanskega decembra smo èlani Društva sestavili peticijo v podporo prof.dr. Metki Zorc in jo poslali ministru za zdravje prof.dr. Dušanu Kebru. Besedilo peticije si lahko preberete na naslednjih straneh. Èeprav je še slišati glasove o tožbah zoper odloèitev ministrstva za zdravje, pa je najemna pogodba med MC Medicorjem in splošno bolnišnico Izola podpisana in pravnomoèna. Arhitekti in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prenavljanjem in zidavo tako zahtevnih prostorov, kot so operacijske dvorane in intenzivna terapija, so si šli že ogledat prostore in so tudi pripravili svoje osnutke. Delo se je s polno paro zaèelo in se bo v enakem tempu tudi nadaljevalo, saj naj bi klinika zaživela v dobrega pol leta, èe bo seveda vse šlo po sreèi. Hkrati z urejanjem prostorov v izolski bolnišnici poteka prenova piranske bolnišnice, kjer bodo imeli prostor bolniki v èasu rehabilitacije.

Naši èlani pred piransko bolnišnico (februar 2002), ki prav zdaj doživlja prenovo.

da je opravljenih premalo operacij na enega kirurga, da je nasploh premalo nekaterih delavcev (vendar ne kirurgov!), operacij pa je v celoti premalo. Komisija, ki ji je predsedoval slovenski kardiolog prof.dr. Miran Kenda, je v pojasnilu svoje odloèitve zapisala, da je bila ponudba Medicorja bolj ambiciozna, z izdelanim poslovnim naèrtom in zagotovljenimi finanènimi viri, z boljo organizacijo delovanja, naèrtuje veè operacij, postavitev invazivne kardiološke dejavnosti s

Takorekoè vsi mediji so poroèali o izbiri Medicorja za tretji center srène kirurgije v Sloveniji. V Delu smo lahko dan po tiskovni konferenci prebrali, da se namerava protikandidat pritožiti. Potem pa je v reviji Mag 11. decembra izšel èlanek z naslovom Kirurgija ni hotel, v katerem že nekdanji protikandidat obrekuje in žaljivo govori o Medicorju, o prof.dr. Metki Zorc, o ministru, o državnem sekretarju dr.Dorjanu Marušièu, pa tudi o prof.dr. Ninoslavu Radovanoviæu. Vodstvo

Odpiranje ponudb na ministrstvu za zdravje: Medicorjeva ponudba

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

6 Utrip srca

Rehabilitacija in sekundarna preventiva pri koronarni bolezni Pozabite na posteljo! Srèni bolnik potrebuje zdravo hrano, dovolj gibanja in pozitivno misel

Prof.dr. Irena Keber nas je preprièala, da lenarjenje nikomur ne koristi.

Rehabilitacija srènih bolnikov se je zaèela po letu 1950, ko so spoznali, kaj telesna aktivnost za bolnike, ki so preboleli srèni infakrt, pomeni. Do tedaj so namreè te bolnike zdravili tako, da so ležali šest tednov pri miru, èeš, da s tem varujejo srce. Izkazalo se je, da je to slabo, bilo je veliko zapletov. Bolniki so bili slabotni, o kakšni zmogljivosti ni bilo govora, vrstile so se tromboze in tromboembolije, smrti zaradi tega. Zato so zaèeli s telesno vadbo najprej v sede, potem pa se je aktivnost poveèevala. Rehabilitacija je na zaèetku temeljila samo na programih telesne vadbe. Zadnjih 10, 15 let pa govorimo o takoimenovani celoviti rehabilitaciji, ki obsega vodeno telesno vadbo in psihološko podporo. V programu se oceni ogroženost bolnika pred ponovnimi koronarnimi dogodki, ker gre za kronièno bolezen, pri katerih rado prihaja d o p o n o v n i h z a p l e t o v. Rehabilitacija vkljuèuje tudi sekundarno preventivo, zdravljenje z zdravili, vzgajamo tudi bolnikove svojce in ocenjujemo, v kolikšni meri je bolnik sposoben za opravljanje svojega poklica ter mu skušamo pomagati, da se vrne nazaj v

aktivno poklicno življenje. Telesna vadba Naèinov je veliko, uèinki pa se razlikujejo. Poznamo aerobno vadbo, dinamièno aktivnost, pri kateri aktiviramo veliko mišic. Ta vadba ima najbolj ugodne uèinke na srce in ožilje, je idealna vadba za srène bolnike. Drugo je telovadba, ki je tudi koristna. Sicer ne izboljšuje srèno-žilnega sistema, je pa pomembna za sklepe, mišice, kar moramo, posebej v poznejših letih, stalno vzdrževati. Tako je èlovek dlje èasa bolj gibljiv. Izometrièna vadba je vadba proti uporu (dvigovanje uteži). Srènim bolnikom je bila dolgo prepovedana, ker so odzivi nanjo drugaèni kot pri aerobni vaji. Pride namreè do izrazitega porasta tlaka. Danes priporoèajo tudi to vadbo, le da se izometrièno obremenjujejo manjše mišiène skupine. Pomembna je za izboljšanje mišiène moèi, za poveèanje mišiène mase, prepreèuje pa tudi spremembe na kosteh (osteoporoza). Izometrièna vadba se vedno bolj uporablja tudi pri najtežjih srènih bolnikih, pri bolnikih s srènim popušèanjem, ker so neaktivni, izgubljajo mišièno maso. Ples za veselje in za zdravje Aerobna vadba je za srène bolnike najbolj primerna, ker ima najbolj ugodne uèinke. Sem sodijo ples, hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smuèeh. Pretirana vadba je lahko za srènega bolnika nevarna, ker lahko pride do motenj ritma. Zato pri vsakem srènem bolniku individualno doloèimo najbolj primerno vadbo. Predpišemo jakost, pogostost obremenitev in trajanje enkratne vadbe. Najprej pa je treba narediti obremenitveno testiranje. Nikoli se ne sme vadbe predpisati na pamet. Ko je bolnik dosegel izboljšanje zmogljivosti, se ponovno naredi test, nakar zdravniki na novo doloèijo jakost

in obremenitev oziroma trajanje vadbe. Zdravniki predpišejo 60 do 80 odstotkov tiste obremenitve, ki jo je bolnik dosegel ob testiranju. Še bolj pomembno je, da zdravnik bolniku predpiše dovoljeno srèno frekvenco. Med telesno obremenitvijo srèna frekvenca narašèa in je sorazmerna obremenitvi. Zdravnik predpiše 70 do 85 odstotkov najvišje srène frekvence med obremenitvijo. Najprej, ko je bolnik še slaboten, zaènemo s 70 odstotki frekvence, ki jo potem poveèujemo. Veliko bolnikov uživa beta blokatorje, pri katerih se srèni utrip med obremenitvijo zniža, zato mu dovoljen srèni utrip doloèimo tako, da od najvišjega utripa med obremenitvijo odštejemo deset utripov in to je zanj varno. Bolnike je treba nauèiti, da nosijo posebne ure, s katerimi med obremenitvijo spremljajo svoj srèni utrip. Èe takšne ure nimajo, pa se morajo nauèiti sami meriti utrip na žili v zapestju ali pa na vratu. Trajanje in pogostost vadbe sta odvisna od zmogljivosti bolnika in od tega, kakšno vadbo smo mu predpisali. Pri intenzivni vadbi( z najvišjo frekvenco) zadošèa, da vadimo trikrat na teden po 30 minut. Èe vadimo manj intenzivno, je treba veèkrat vaditi, recimo petkrat, vadbo podaljšamo na 40 oziroma 60 minut. Pri najhujših bolnikih so seveda obremenitve manjše, vendar pa z njimi vadimo veèkrat dnevno po 5 ali 10 minut. Uèinki vadbe: zveèa se maksimalna zmogljivost za napor, kar je zelo pomembno, ker veèja zmogljivost daje boljšo prognozo. Poveèa se sposobnost za vsakodnevne napore, bolj kvalitetno živimo, zveèa se uèinkovitost srènega dela in uèinkovitost porabe kisika v srcu. To se vidi pri tem, da bolnik pri isti obremenitvi po vztrajni in redni vadbi doseže nižji srèno frekvenco. Izboljša se tudi prekrvavitev srène mišice. Srène žile se bolje širijo in razvijejo se tudi obvodne žile.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 7

Izjemno pomembni pa so tudi razrešijo stenoze. Vadba tudi ni psihološki uèinki. V možganih se Pri bolnikih s koronarno boleznijo primerna pri srènem popušèanju, sprošèajo endorfini, ki imajo so ti problemi zelo pogosti. Sem ko srce kot èrpalka odpove. To se podobne uèinke kot zdravila, s sodijo pretiran strah, da se bo kaže z utrujenostjo, težkim katerim zdravimo tesnobo, stvar ponovila, tesnoba, zaradi dihanjem, vodenico, otekanjem. depresijo. katere imajo težave, boleèine v Tudi pri težkih okvarah zaklopk, S telesno vadbo lahko poèasi prsih, depresije. To je treba predvsem zožitvi aortne postanemo zasvojeni. Ugodno prepoznati, ker je pomembno za zaklopke, kjer je predvideno uèinkuje na presnovo, kar je zelo prognozo, saj je enak dejavnik kirurško zdravljenje, telesna pomembno pri aterosklerozi in tveganja kot povišan holesterol. vadba ni primerna. Enako velja sladkorni bolezni. S telesno Depresije je treba zdraviti bodisi s za pomembne motnje srènega vadbo lahko prepreèimo psihoterapijo, ki pa je pri razvoj sladkorne bolezni, nas zelo zanemarjeno ker se presnova krvnega podroèje. V Sloveniji sladkorja tako izboljša. Z nimamo psihoterapevtov, vadbo prepr eèuje mo èeprav se zadnje èase o debelost, ki pesti vse veè tem vse veè govori in se ljudi. Trebušna oblika utegne tudi kaj debelosti je najbolj spremeniti. Napovedujejo nevarna, zelo težko jo je odprtje ambulante za zdraviti. Znaèilna je za psihokardiologijo. moške in ženske po Kardiologi, ki delajo na menopavzi, ker je tem podroèju, skušajo hormonsko pogojena. zdaj tu sami pomagati. Trebušne debelosti ne Posledice psiholoških bomo odpravili samo z problemov so zelo hude: dieto. Veliko pomaga pride do problemov v telesna aktivnost. družini, zapletov med Vlado Petek je prof. Kebrovi v zahvalo poklonil vrtnico in bio blazino iz Vadba vpliva tudi na krvne Pirinh lušèin. Upamo, da ji je blazina pomagala do še prijetnejšega sna. par tnerji, seksualnih mašèobe, na zašèitni problemov; depresivni ritma, akutne bolezni srca, pri holesterol. Za zviševanje tega ljudje se izolirajo, se ne poveèanem krvnem tlaku (veè kot zašèitnega holesterola nimamo vkljuèujejo veè nazaj v družbo, v 180/110). Kadar je èlovek bolan, prav dobrih zdravil, zato je vadba službi so težave. pri prehladu, virozi, povišani še najbolj uèinkovita. Športniki, O seksualnih problemih se pri telesni temperaturi, ne smemo na primer, imajo visok zašèitni nas zelo malo govori. Tudi bolniki vaditi, paè pa poèivati. (HDL) holesterol. Toda uèinki se le redko kaj povedo. Težave pa poznajo šele po najmanj pol leta so pogoste: impotenca, erektilne Ne v mrazu, ne v vroèini in tudi redne vadbe. disfunkcije. Veèina tega je ne siti! Trigliceridi so tudi pomembni pri psihiènega izvora zaradi blokad, razvoju ateroskleroze. Z redno tesnobe, strahu. Lahko pa je tudi V zaèetnem obdobju po akutnem vadbo se hitro znižajo. Z vsem posledica zdravil, ki jih zdravniki dogodku je primerna tem pa se izboljša življenjska predpisujejo bolnikom po nadzorovana vadba, da zdravniki prognoza, manj je nenadnih smrti infarktu. Beta blokatorji, tiazidni spremljajo, kako se bolnik in manj ponovnih srènih infarktov. diuretiki za zdravljenje tlaka, so o d z o v e n a o b r e m e n i t e v, Vèasih pa je treba srènim zdravila, ki lahko povzroèijo spremljajo tlak, srèni utrip, možne bolnikom telesno aktivnost motnje. Psihološke zaplete je motnje ritma. Takšna vadba je v odsvetovati. To se zgodi v treba zdraviti, zmanjšati je treba S loveniji organizirana v akutnem obdobju miokardnega odmerek zdravil ali pa jih zdravilišèih. Žal je prekratka. V infarkta. Pri klasiènem infarktu prenehati jemati. Kaj pa viagra pri bolnišnici Trnovo je organizirana (pomeni, da je infarkt nastal, srènih bolnikih? Lahko jo ambulantno in je tudi daljša. Ko zdravniki so samo prepreèevali uporabljajo, vendar ne vsi. Ne bolnik doseže, kar je pod zaplete) zaèno z vadbo kakšne tri priporoèajo jih zelo težkim nadzorom lahko, ga zdravniki tedne po njem. Pri sodobnem bolnikom s srènim popušèanjem prepustijo, da vadi sam. Velja zdravljenju- kar velja tudi za in tistim, ki uporabljajo nitrate ali opozoriti, da ne bi smeli nikoli Slovenijo v KC- ko bolniku nitroglicerin. Hkratna uporaba vaditi v hudem mrazu ali vroèini in razširijo žilo, odstranijo strdek, ki nitroglicerina in viagre je zelo po obroku. Treba se je postopno je povzroèil infarkt, se infarkt nevarna, ker obe zdravili širita ogreti, pretegovanje, prvih deset prepreèi ali zmanjša. V tem žile in lahko pride do hudega minut bolj poèasi, dokler se telo primeru pa zaèno z rehabilitacijo padca tlaka, do šokovnega ne ogreje. Po konèani vadbi pa se takoj, prvi teden po dogodku. stanja. Kdaj lahko srèni bolnik je treba sprostiti, da se telo spet Vadbo odsvetujejo tudi pri angini spet postane spolno aktiven? ohladi. pektoris z možnimi zelo nizkimi Takrat, ko doseže zmogljivost pri obremenitvami. Bolnika je treba obremenitvi 5 MET in veè. Psihološki problemi poslati na koronografijo, da se

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

8 Utrip srca Ogroženost Koronarna bolezen je kronièna bolezen, zelo razlièna pri vsakem posamezniku, pri enem gre za prizadetost ene žile, pri drugem za prizadetost veè žil, nekateri imajo okvarjeno srèno mišico. Najprej je torej treba oceniti, s kakšnim bolnikom imamo opravka. Vsak bolnik potrebuje obremenitveno testiranje in ultra zvok srca. Z obremenitvenim testiranjem išèemo pojav angine pektoris in znake slabe prekrvavitve srca in ugotavljamo motnje srènega ritma. Z ultra zvokom pa ocenimo delovanje srène mišice, vidimo posledice koronarne bolezni na srèni mišici, èe se je prekat razširil, gledamo pa še, kako delujejo srène zaklopke. Vsak bolnik mora vedeti, kakšno bolezen ima, poznati, kakšne težave to bolezen spremljajo, kakšna je znaèilna boleèina, da zna ukrepati. Torej je treba znati tudi ukrepati in vedeti, kdaj bolnik potrebuje pomoè, saj so dostikrat sekunde dragocene. Bolniki se morajo nauèiti, kako se zdravo živi, kakšna zdravila morajo uživati. Bolnik je zdravnikov sodelavec, ne pa, da mu zdravnik samo predpiše zdravilo. Zelo pametno je tudi svojce nauèiti postopka oživljanja. Èe to ljudje znajo, lahko marsikdaj rešijo življenje. Sekundarna preventiva Primarna preventiva je, ko znakov bolezni še ni, sekundarna pa, ko je bolezen z veèjim delom znakov že tukaj. To loèimo, ker je intenzivnost ob pristonosti bolezni zelo pomembna. S preventivo se da ogromno narediti. Spet je pomemben zdrav naèin življenja, prehrana, aktivnost in tako naprej, poznati je treba dejavnike tveganja (povišan tlak, povišane krvne mašèobe in sladkorna bolezen). Zdravniki pri koronarnih bolnikih dajejo zdravila, da bi prepreèili zaplete, ne pa, da bi zdravili težave. Aspirin in druga zdravila iz te skupine delujejo na krvne plošèice in prepreèujejo trombozo. Beta blokatorji varujejo pred stresi. ACE zaviralci šèitijo srèno mišico, statini pa znižujejo vsebnost mašèob v krvi. Èe opustimo kajenje, se že v enem letu ogroženost zmanjša za polovico. Med kajenjem se okvarja žilna stena, aktivirajo se trombociti, cigareta lahko sproži aktuni koronarni dogodek. Bolnik mora poznati priporoèljivo vrednost mašèob: celotni holesterol mora biti pod 5mmol/l, LDL

holesterol mora biti pod 3mmol/l, trigliceridi pod 2mmol/l, HDL holesterol nad 1mmol/l. Nova dognanja so pokazala, da je še bolje, èe je vrednost LDL holesterola še nižja, med 2mmol/l in 2,5mmol/l, kar zlasti velja za operirance. S tem lahko prepreèimo bolezen na obvodih in koronarnih žilah. Pri operirancih je zelo pomembno prepreèevati ponovne pojave bolezni na obvodih, ker je druga operacija veliko bolj tvegana, tretja pa še posebej. Zdravila, ki znižujejo holesterol, niso prav niè nevarna, preživetje pa je bistveno boljše. Te vrednosti dosegamo z dieto, telesno aktivnostjo, vendar to ponavadi ni dovolj. 90 odstotkov bolnikov potrebuje tudi zdravila. Statini so za tiste, ki imajo probleme s holesterolom LDL; èe pa so problem trgilceridi ali pa HDL holesterol, pridejo v poštev fibrati. Zniževanje holesterola je izjemno pomembnen ukrep. Za èetrtino pade celotna umrljivost. Pri diabetikih se umrljivost in dogodki zmanjšajo celo za 60 odstotkov. Èe zdravnik pozabi na doloèanje te vrednosti, mora pri tem vztrajati bolnik sam. Ko zdravimo holesterol, zdravimo vse žile. Krvni tlak je prav tako pomemben, ker je previsok tlak v prvi vrsti tveganje za možgansko kap, srèno popušèanje in srèni infarkt. Težiti moramo k temu, da imamo tlak stalno pod 140/90. Optimalni tlak je 120/80. To dosežemo deloma z življenjskim slogom, telesno težo, vadbo, izogibamo se alkoholu, jemo zdravo in manj slano. Velikokrat pa potrebujemo zdravila. Problem je, ker se ljudje, ki so dolgo imeli višji

tlak, na nižjega težko navadijo, ga težko prenašajo. Po doloèenem èasu te težave prenehajo. Bolniki s sladkorno in koronarno boleznijo so izjemno ogroženi in jim moramo posveèati posebno skrb. Ni pomembno samo zdravljenje sladkorne, torej da je raven sladkorja èimbolj idealna. S tem prepreèimo zaplete na oèeh, na ledvicah, ne prepreèimo pa ateroskleroze. Èe hoèemo prepreèiti aterosklerozo, koronarno bolezen, je važno, da imamo nizek holesterol in krvni tlak. Na to osebni zdravniki in diabetologi rado pozabijo. Diabetologi deostikrat preverijo le vsebnost sladkorja. Vendar pa je enako èe ne bolj pomembno, da je krvni tlak urejen in da je holesterol nizek.

Kaj pa viagra? Bil sem operiran , imam premostitev, vse je šlo v redu. Poèutim se dobro, sem zdrav, vendar pa vseeno zdravnica in kardiologinja noèeta niè slišati o tem, da bi mi predpisali viagro. Kaj menite vi? -Prof.dr. Irena Keber: "Pa bi jo lahko. Èe se èlovek poèuti dobro, èe ne jemlje nitratov, bi lahko dobil viagro. Èe je njegova telesna zmnogljivost nad 5 MET, potem je možno, da bi dobil tudi viagro. Nekateri zdravniki pošljejo bolnike, ki bi radi viagro, še k urologu. Res pa je tudi, da si nekateri zdravniki svojim bolnikom viagre ne upajo predpisati. To so zelo resne stvari, ker lahko povzroèijo veliko problemov."

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 9

Prof.dr.Dražigost Pokorn nam je razložil, kako se lahko »bojujemo« z žlico

Zdravje iz vašega lonca Tudi manjši grehi so dovoljeni, èe jih znamo ustrezno »pospremiti« v želodec Vèasih je medicina poznala in predpisovala vrsto razliènih diet glede na bolezni (recimo kar osem

V procesu staranja in bolezni, ki se dostikrat nepovabljena pritihotapi zraven, je prehrana zelo pomembna.

Tako pri boleznih srca in ožilja kot pri raku veljajo enaka naèela zdrave prehrane. Kljub temu pa je zanimivo,

Prof.dr. Dražigost Pokorn nas je pouèil, da je zdravje v dobršni meri odvisno od hrane, ki jo pojemo.

želodènih, nekaj srènih, nekaj ledviènih). Danes tega ni veè, obstaja samo ena dieta, to je zdrava prehrana. Seveda je nekaj izjem, ampak tako, na splošno, je zdrava prehrana pravzaprav pravilna dieta. Ko zdravnik pregleda bolnika, ga najprej pobara o njegovi prehrani in mu svetuje, kako naj zdravo je, naj shujša ali pa se okrepi.

Kakovost življenja je odvisna od naših telesnih in duševnih sposobnosti. Pomembna pa je tudi vsakdanja telesna aktivnost, ki je ob ustrezni prehrani bistvena. Telesna aktivnost namreè vpliva na energijsko ravnotežje. Èe se èlovek prav niè ne giblje, je lahko celo dieta s èisto malo kalorij prebogata.

da sta pri boleznih srca in ožilja višji standard in višja izobrazba znak manjšega tveganja, pri raku pa je ravno narobe. Drugaèe povedano, èim višji je standard in èim višja je izobrazba, tem manjša je obolevnost za boleznimi srca in ožilja, pri raku pa se z višjim standardom in višjo izobrazbo obolevnost poveèuje.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

10 Utrip srca Dejavniki tveganja v prehrani Hrana mora biti varna in seveda pravilno pripravljena. Drugo je

uveljavljajo. Zdrava oziroma priporoèena prehrana zniža umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter raka (tudi

karoten (korenje, paradižnik), vitamini C, E, vitamini iz skupine B, selen, balastne snovi, folna kislina. Veè dobrega, manj slabega Pri boleznih srca in ožilja je torej pomembno, da poveèamo vnos tistih snovi, ki so dobre, zašèitne, in zmanjšamo vnos tistih, ki nam škodujejo (èe vsebujejo holesterol, slabe mašèobe, sol). Za srène bolnike stroga vegetarijanska hrana ni priporoèljiva, èeprav naj bo mesa bolj malo oziroma naj ga zamenjajo ribe. Niè hudega, èe zaužijemo veè mašèob, èe hkrati zaužijemo tudi veè zašèitnih snovi.

Juha ne sme biti mastna, je rekel strokovnjak. Ampak kaj, èe takšna ni dobra?

prehrambeno oziroma dietno tveganje; nimamo zakonov, ki bi lahko ljudem zapovedovali, kaj smejo jesti. Samo od nas je odvisno, kaj in kako jemo in koliko se gibljemo. Hrana je lahko na eni strani škodljiva (èe ima preveè mašèob), hkrati pa ima lahko tudi dobre lastnosti. Èe je dobrih lastnosti veliko, se slabe iznièijo. Jesti je treba torej takšno hrano, ki nam bo èimbolj koristila in hkrati èimmanj škodila. Zraven je treba upoštevati še druge stvari: èe kadite, zraven pa pojeste veliko zašèitnih snovi, škoda ne bo tako velika, kot bi bila sicer. Francoski paradoks je znaèilen dokaz za to: Francozi namreè jedo precej mastno hrano, popijejo veliko alkohola, imajo pa najmanjšo umrljivost zaradi koronarne bolezni v Evropi. Res pa je, da bi bila njihova obolevnost še manjša, èe bi pojedli manj mašèob in zaužili manj alkoholnih pijaè. Danes bi lahko prehrano razdelili v tri vrste: tradicionalno ali ljudsko, priporoèeno oziroma zdravo ter alternativno, kamor uvršèamo makrobiotiko, vegetarijanstvo in razne modne diete, ki se dnevno

drugih bolezni). Dolgo èasa je veljala teorija, da Slovenci pojemo premalo ogljikovih hidratov. To ne drži. Naši državljani pojedo predvsem preveè mašèob , zlasti nekvalitetnih mašèob. Èe recimo zamenjamo meso klavnih živali z ribo, s tem zamenjamo mašèobo. Èe znižamo vnos mašèob, bomo s tem znižali tudi vnos slabih mašèob (nasièene). Èisto posebne mašèobe so v morskih ribah, vendar pa jih najdemo tudi v repiènem in arašidovem olju ter v nekaterih vrstah zelenjave. In prav te mašèobe so izredno pomembne za zdravje srca in ožilja. Dobro je, èe enkrat tedensko jemo ribe namesto mesa klavnih živali. Ribje mašèobe so blagodejne za srce, beljakovine v mesu in v ribah pa so zelo podobne. Z zašèitnimi snovmi se lahko varujemo pred razliènimi boleznimi. Znani zašèitniki so antioksidanti, ki poleg srca in žil varujejo tudi pred rakom in pomagajo sladkornim bolnikom. Danes poznamo vse te zašèitne snovi, ki nas varujejo pred boleznimi. Med njimi je tudi beta

Prav te zašèitne snovi lahko danes dobimo v obliki tablet, ki jih damo v kozarec vode, da se raztopijo, lahko pa jih preprosto pogoltnemo s požirkom tekoèine. Amerièani so seveda tisti, ki so se tega spomnili. V ZDA nižji sloji prebivalstva uživajo hrano, ki ji pravimo »junk food«, torej hitro pripravljene in moèno obdelane jedi, ob katerih bi bilo uživanje tablet z zašèitnimi snovmi zelo priporoèljivo. Toda to so navadno tudi ljudje, ki nimajo veliko denarja, ki pravzaprav s težavo zberejo že za hamburger in jim za vitaminske dodatke ne ostane èisto niè, tudi èe bi jim sluèajno prišli na misel. Paè pa se nad takimi dodatki navdušujejo in jih vneto kupujejo ljudje z debelejšimi denarnicami. Prav ti pa si tako ali tako privošèijo tudi dosti bolj zdravo hrano (in zašèitnih dodatkov niti ne potrebujejo), so bolj izobraženi, ne kadijo in popijejo malo alkohola. Vse to so Amerièani dokazali s študijo, v katero so vkljuèili 10.000 svojih prebivalcev, delali pa so jo 13 let. Èe zdravo jeste in zdravo živite, takšnih dodatkov ne potrebujete. Èe pa kadite, je stvar že precej drugaèna. Tudi bolni ljudje dostikrat potrebujejo dodatne zašèitne snovi, kar velja seveda tudi za srène bolnike.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije Jedilnik za srènega bolnika

Utrip srca 11 (razen dietnim). Ribe pa so za srène bolnike še posebej pomembne. Izraèunali so, da je pri ljudeh, ki pojedo tedensko po 200 gramov rib (zadostuje, da jih jeste enkrat na teden), umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja manjša za 50 odstotkov. Res pa je, da so ti ljudje pojedli tudi dovolj sadja in zelenjave in da so se redno gibali.

Kakšna naj bi bila torej zdrava prehrana za srènega bolnika? Ravnali naj bi se deloma, ne v celoti, po makrobiotiènem jedilniku. V francoski kuhinji je, denimo, središèe jedilnika meso, peèenka ali kaj podobnega, priloga pa je veèinoma zelenjava, lahko tudi malo riža. V makrobiotiki je zadeva ravno obrnjena: v središèu je riž ali pa so testenine, meso je zgolj Dobre prehrambene navade: dodatek, kar tudi doloèa kolièino. Na prvem mestu zdravega jedilnika za srènega bolnika je torej - jemo sede za lepo pogrnjeno mizo in v miru skupina z žiti, rižem, testeninami, stroènice in podobno. Na -hrano razdelimo v najmanj tri dnevne obroke, dodamo pa še drugem mestu je meso, sir, vendar zelo malo, kot priloga. Na dve malici tretjem mestu so mašèobe, sol in sladkor- v kolièinah, ki veljajo -jemo poèasi, hrano dobro prežveèimo za zaèimbe. Kolièinsko bi bila priporoèila sledeèa: pol -jemo pestro hrano kilograma sadja in zelenjave, pet žlièk mašèobe, ki naj bo kakovostna. Èe se držimo samo tega, potem smo že precej Slabe prehrambene navade so nasprotje tega: naredili za svoje zdravje. Kaj pa mleko? Mleko naj bi bilo posneto, zadošèata eden ali dva jogurta ali trije decilitri mleka -jemo stoje dnevno oziroma 50 do 70 gramov mesa, vendar pa ne oboje. -neredno Priporoèljiva kolièina rib v skupini, kamor sicer sodita meso in -v hrupu, med hojo ali vožnjo mleko (mleèni izdelki), je 125 gramov ( alternativa je 50 gramov -jemo hitro, slabo prežveèimo sira ali eno jajce). V skupini žit, testenin ali riža si lahko v -jemo slabo, enolièno hrano. primeru, da nimamo prevelike telesne teže, privošèimo poljubne Èe jemo samo enkrat ali dvakrat dnevno, s tem precej kolièine, sicer pa zadostuje ena porcija dnevno (ena skodelica). Zelenjavo, ki naj bo sveža ali zamrznjena (ta je dosti bolj obremenjujemo srce. Èe ne zajtrkujemo, delamo telesu veliko priporoèljiva kot konzervirana), si privošèimo v dveh obrokih, škodo. Potem so navadno malice obilnejše, najveèkrat pa sadje pa, kakor nam paè prija. Ne smemo pozabiti na tekoèino. kosila, kar dela zelo veliko ljudi. Èe si želite dobro, boste torej Popili naj bi vsaj osem velikih kozarcev tekoèine dnevno. poèasi in v miru pojedli obilen zajtrk, pomalicali kakšno sadje, Najbolj priporoèljiva je voda, lahko je tudi èaj, vendar pa mu ne vmes popili velik kozarec vode, potem si privošèili osvežujoèe kosilo, popoldne spet sadno malico, zveèer pa lahko veèerjo. dodajajmo sladkorja. Kar pa zadeva mašèobe, je zelo važno, da izberemo tiste, ki nam Vmes ne pozabite piti, vèasih tudi kakšen kozarec rujnega! bodo koristile. Najboljše je olivno olje, zelo dobro je tudi Na zdravje! repièno, laneno ali pa sonènièno ekstra olje. Seveda je treba upoštevati tudi opozorilo, da izbiramo samo nemastno meso, kajti sicer presežemo priporoèeni dnevni vnos mašèob (in sicer z mašèobami n a j s l a b š e kakovosti). Izogibati se je treba ocvrtim jedem, pa tudi nekaterim m a r g a r i n a m Fotografija za spomin (od leve proti desni): predsednik Društva Vlado Petek, prof.dr. Metka Zorc in prof.dr. Dražigost Pokorn

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

12 Utrip srca Èesen v francoskem paradoksu Ima v zgodbi o francoskem paradoksu èesen kakšno posebno vlogo, vpliv? -Prof.dr.Pokorn: »Francoski paradoks je povezan predvsem z uživanjem veèjih kolièin zelenjave in sadja. Prav gotovo je èesen tudi pomemben, vendar pa posebnega vpliva nima. Temeljno pravilo namreè je, da z dovolj sadja in zelenjave zaužijemo dovolj zašèitnih snovi, ki nas ohranjajo pri zdravju.« Koristnost zaèimb So zaèimbe zelo pomembne? Je res, da moramo jesti tisto hrano, ki je trenutno na voljo, torej sezonsko? -Prof.dr. Pokorn: »Zaèimbe imajo veliko zašèitnih snovi, torej so za zdravo prehrano pomembne. In tudi to je res, da je najbolje jesti tisto, kar se trenutno v doloèenem kraju dobi, za

kar je sezona: pozimi zelje in repo, poleti pa kaj drugega.« Paradižnik iz steklenjaka Je paradižnik, ki ga kupujemo zdaj in je seveda iz rastlinjakov, po vsebnosti zašèitnih snovi slabše kakovosti od tistega, ki zori poleti? Prof.dr. Pokorn: »Verjetno ne, paradižnik iz rastlinjaka ima samo manj izrazit okus, vitaminov pa enako kot tisti, ki zraste na od sonca obsijanih gredah vroèega poletja.« Dobra domaèa goveja juha Radi si privošèimo krožnik domaèe goveje juhe. Toda èe z nje po priporoèilih zdrave prehrane poberemo vse mašèobne kolute, to ni veè dobra domaèa goveja juha? To je res...

Novo-staro vodstvo za naslednja štiri leta Na obènem zboru decembra lani smo izvolili novo -staro vodstvo društva. Vladimir Petek, dosedanji predsednik je tako postal predsednik za novo mandatno obdobje. Ob izvolitvi smo se mu najprej zahvalili za do zdaj opravljeno delo, ki je bilo opazno ne le v naših vrstah, ampak po vsej državi. Potem pa smo se mu priporoèili še za naprej. Tajnik društva je postal oziroma ostal Vladimir Kobi, blagajnièarka pa je še naprej Betka Èavèiè. Èlani upravnega odbora so: Jože Smrekar, Franc Sever, Marjan Slaviè, Branko Noè, Evgenij Valjavec in Marjan Kokalj. Nadzorni odbor: Maks Dornik, Lili Mehmedoviè in Milan Gorjanc. Èastno razsodišèe društva sestavljajo: Jože Pogaènik, Ludvika Flis in Mišo Kolman. Na posebnem delu našega decembrskega sreèanja nam je dr.Janez Tasiè predaval o zdravem naèinu življenja,o primerni prehrani za srène bolnike, o gibanju in vseh tistih stvareh, ki jih vèasih malce neradi upoštevamo v vsakdanjem življenju. Prof.dr.Metka Zorc pa nam je predstavila projekt slovenske Srène hiše, ki naj bi letos zaživela v Ljubljani. Obema se za trud in udeležbo na našem sreèanju prisrèno zahvaljujemo!

zavarovalna družba d.d. Poslovna enota Celje Lava 7, 3000 Celje

Zdravje je neprecenljivo! Zavarujete se pred stroški zdravljenja! Zavarovalna družba Adriatic ponuja konkurenène cene prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in kvalitetna nadstandardna zavarovanja. Uradne ure: -pon. - èet: od 8.-18 ure -petet: od 8.-15 ure -sobota: od 8.-12 ure

Z mislijo na prihodnost

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 13

Hrana za dušo in telo

od zunanjih dejavnikov. V sebi moramo zbrati moè in pogum, zavedanje, da zmoremo in da nam življenje prinaša le težave, ki jih potrebujemo za svojo rast. Oton Županèiè je rekel: »Kuj me življenje, kuj! Èe sem kamen naj se zdrobim, èe sem kremen, naj se zaiskrim!« Po vsaki težavi, ki jo premagamo, smo moènejši in bolj pripravljeni na nadaljnje preizkušnje.

Zavedanje, da vpliva na naše zdravje veliko faktorjev in da je hrana eden izmed odloèujoèih, se vse bolj širi. Ker pa je vsak èlovek edinstven, drugaèen, so tudi vplivni faktorji razlièni (v zelo veliki meri odvisni od posameznika). Gotovo pa lahko vsaj pri hrani potegnemo skupen imenovalec iz razliènih izkušenj.

Pa vendarle danes ostanimo pri hrani. Za ta prispevek sem nekaj misli povzela iz knjige Hrana za dušo in telo, ki sem jo napisala pred šestimi leti. Ker pa bi rada, da je to sporoèilo »sveže« in naravnano na bralce te revije, sem za pomoè poprosila moža, ki je pred petimi leti preživel moèan infarkt. Svetoval mi je: »Povej, da je tvojega oèeta bolelo srce, èe je pil vino, ki je imelo preveè dodanih snovi«. Tako, pa smo pri ekološki pridelavi. Èe je pokojni oèe pil vino od vinogradnika, ki vinu ni dodajal veliko snovi, ki mu ga je po možnosti natoèil direktno iz soda, ga srce ni bolelo. Sicer pa se je moèno pritoževal. Oèe, ki je bil ljubitelj dobre

Sama sem izkusila, da èlovek s hrano zelo vpliva na svoje poèutje in zdravje. V treh letih makrobiotske prehrane (to je bilo okoli leta 90), sem svoje telo moèno preèistila. Izginil je holesterol, boleèine v raznih delih telesa, prepogosta utrujenost, prevelika telesna teža, podoèniki in tudi del slabih navad kot npr. vzkipljivost. Vrnilo se mi je veselje do življenja. Ljudje okoli mene so rekli, da sem postala zelo drugaèna. Èeprav so me rezultati sprva resnièno navdušili, sem kmalu ugotovila, da ni dovolj skrbeti le za zdravo telo. Èe res želimo biti zdravi in sreèni, moramo skrbeti predvsem za svojo dušo, za svoje notranje zadovoljstvo. Èim manj moramo biti odvisni

kapljice in je vino redno pil vse do konca svojega ustvarjalnega življenja (ko mu je bilo 86 let), je torej instinktivno izbiral zdrav pridelek. Danes imamo za zdrave tiste prehrambene izdelke, ki so pridelani ekološko, naravno, prijazno naravi, ljudem in živalim. (O tem bi bilo dobro napisati poseben sestavek). In veliko ljudi pove, posebno obèutljivejši, ki imajo zdravstvene težave, da jim ekološko pridelana hrana dene dobro, medtem, ko jim obièajna hrana povzroèa težave.

14 Utrip srca A od moža sem želela izvedeti še, kaj bi on sam svetoval drugim glede hrane: »Èe je èlovek zadovoljen, nima tako velike potrebe po hrani, kot sicer. Èe preveè jemo, je to slabo za srce. Zdravniki so mi svetovali, da naj še bolj pazim na težo. Res se mnogo bolje poèutim, èe nisem pretežak.« Tako mi je odgovoril mož in povedanega se po infarktu tudi bolj disciplinirano drži. Odkar sem se sama moèno okrepila s spremembo prehrambenih navad, jemo v naši družini vsi bolj zdravo, kar pomeni predvsem svežo in lahko hrano. Mož ne želi, da bi kot vegetarijanka zanj posebej pripravljala meso. Tako uživa meso le obèasno (kje drugje), doma pa si rad pripravi le ribe. Zdravniki so se èudili, od kod možu infarkt, ker so bile njegove žile zelo èiste. Pri nas jemo veliko zelenjave, ki jo kupimo po možnosti od znanega pridelovalca, veliko žit in stroènic… A vseeno ga je doletel infarkt. Ker sva se takoj potem, ko je okreval, poglobila in odkrila duševne vzroke, ki so ga pripeljali do bolezni, se mu je stanje hitro in temeljito popravilo. Prišla sem do zakljuèka: Treba je hitro in uèinkovito ukrepati, èe telo obnemore. A soèasno se je treba poglobiti tudi v (obièajno duševni) vzrok, ki je èloveka pripeljal v težave. S primerno hrano in telesno aktivnostjo pa vzdržujemo fizièno kondicijo, ki tudi takrat, ko si naložimo preveè življenjskih bremen, pomaga telesu, da vzdrži. Torej je nujno skrbeti za zdravo hrano. A kaj je zdravo? Obstaja toliko metod, kolikor nas je zanesenih in dobro misleèih piscev o tej temi. Tako postajajo tudi prehrambene navade vse bolj pestre. Vsekakor pa velja spoštovati osnove zdrave prehrane, ki jih priznava veèina, ki o prehrani razmišlja, piše in svetuje. Meni se poleg upoštevanja splošnih pravil (ne premastno; ne preveè; pazimo na kombinacije in sestavo jedilnika; èim manj jedi naenkrat; ne pretirano zaèinjeno; ne konzervirano; ne preveè sladkega..; èim bolj naravno pridelano in predelano; veliko vode..) zdi najbolj pomembno, da vsak sam ugotovi, kakšen jedilnik mu ustreza. Ljudje smo zelo razlièni in tudi na posamezno vrsto hrane razlièno reagiramo. Poleg splošnih zakonitosti zdrave

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije A morda je pri pripravi in uživanju hrane še bolj (kot sestava jedilnika) pomembna energija, ki nas obdaja. Paziti moramo, da si ne naložimo preveè dela, tudi za kuhanje ne. Mami in ženi ali kateremukoli družinskemu èlanu npr., ki preveè dela, zmanjka moèi za posedanje in pogovarjanje z družinskimi èlani ali prijatelji. Bolj bi se morali zavedati, da je druženje in pogovor neposreden prenos energije (ki jo sicer išèemo v hrani), zato nam prijetno vzdušje v dobri družbi tako dobro dene. Nov, preprostejši in bolj zdrav naèin prehranjevanja je torej moèno povezan tudi z odnosi, ki jih skupaj ustvarjamo! Marta Božiè, Ranèe nad Framom

Ekološka kmetija

Zakladnica ekoloških pridelkov Strmca 5, Laško 3270 Tel: (03) 734 1310 GSM: 041 785 445

Internet: www.plior.si/nature Pri nas lahko kupite: * Èisto Piro v zrnju * Pirino moko (polnozrnato, belo) * Pirine izdelke: zdrob, kašo, rezance in kruh * Izdelki iz ajde, prosa, soje in koruze * Jabolèno vino in sokove * Razni kisi * Zdravilna zelišèa za èaje * Posebna olja: Konopljino, laneno, Doter olje in ostala

prehrane in navodil svojega zdravnika, poslušajmo predvsem sebe, svoje potrebe; opazujmo svoje reakcije, preskušajmo in si zaupajmo, da vemo, kaj je za nas dobro in kaj ni. Ne verjemimo, da je nekaj za nas dobro, èe nam ne prija. In ne bojmo se poskusiti novih naèinov prehranjevanja zaradi svojih starih preprièanj.

* Vzglavnike iz Pirinih lušèin * Prodaja škotskega goveda za vzrejo

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Dr.Igor Gregoriè iz Nove Gorice sodeluje pri zgodovinskem projektu v ZDA

Slovenski srèni kirurg v Houstonu

Prof.dr. Igor Gregoriè na sreèanju slovenskih zdravnikov, ki delajo v zamejstvu v Radencih.

Drugega septembra 2001 je v starosti 78 let umrl eden najbolj znanih srènih kirurgov prof.dr. Christiaan Barnard. »V soboto sem bil še èisto obièajen kirurg v Južnoafriški republiki, ki ga je poznalo zelo malo ljudi. V ponedeljek pa sem bil nenadoma svetovno znani kirurg,« je bila ena najveèkrat citiranih izjav, ki jo je prof.Barnard dal potem, ko je 3. decembra 1967 presadil srce 25letne ponesreèenke v prometni nesreèi v telo 55-letnega trgovca z živili Louisa Washkanskyja. Operacija je bila medicinska senzacija, èeprav je bolnik po 18. dneh umrl zaradi pljuènice. Ameriški srèni kirurg prof.dr. Denton A.Cooley pa je dve leti pozneje 47-letnemu pacientu vsadil prvo umetno srce. Operiranec je živel še 64 ur po operaciji. Toda nad presajanjem src so se v tistem obdobju zgrinjali èrni oblaki. Od 166 operiranih jih je v letu 1970 živelo samo še 23. Samo šest let pozneje je švicarski znanstvenik JeanFrancois Borel iz podjetja Sandoz ponudil nekaterim znanim kirurgom, ki

Utrip srca 15

so se ukvarjali s transplantacijami, novo zdravilo, imenovano ciklosporin za eksperimentalno preizkušanje. Ciklosporin so kombinirali s steroidi in še z nekaterimi drugimi zdravili. Tako je bil rešen glavni problem z zavraèanjem tujka v telesu. Presajanje src se je moèno razširilo. Toda pri vstavljanju umetnih src je glavni problem še vedno ostajal: naprava je bila zelo okorna in je èloveku onemogoèala kolikor toliko normalno gibanje. Kazalo je že, da je usoda umetnih src dokonèno zapeèatena. Toda strokovnjaki v ameriškem mestu Houston (Teksas) vendarle niso obupali. Hoteli so napraviti takšno aparaturo, da bi jo lahko vstavili v celoti v èloveško telo. Prof.dr. Igor Gregoriè, slovenski srèni kirurg, ki dela v bolnišnici St.Luke's Episcopal Hospital v Houstonu, je povedal, da so kirurgi julija 1982 v Salt Lake Cityju vsadili umetno srce bolniku Barneyju Clarku. To srce se je imenovalo jarvik 7. Do leta 1985 so vsadili pet umetnih src, najdaljša doba preživetja pa je bila dve leti. Najveèji problem so bili krvni strdki in infekti, treba je bilo poskrbeti za odstranitev zraka, konstrukcija je bila še vedno zelo okorna, bolniki so umirali. Zato je FDA (Food And Drug Administration ali Urad za zdravila) dokonèno prepovedal vsajanje umetnih src. Tri leta se ni zgodilo niè, vendar ideja ni zamrla. Šele tedaj je FDA spet dovolila prof.dr. Jacku Coplandu v Arizoni, da je nadaljeval študijo, ki še vedno poteka. Šlo pa je za vstavljanje umetnega srca kot premostitev do presaditve. Bolniku so torej vsadili umetno srce, dokler ne bi doèakal ustreznega darovalca. Rezultati v okviru te študije so bili dosti boljši od prejšnjih. Vseeno pa je imel bolnik z umetnim srcem še vedno zelo omejeno gibanje, njegovo srce je poganjala zraèna èrpalka. To pa je pomenilo, da je bil stalno prikljuèen na kable in se ni mogel samostojno gibati. Navsezadnje je Nacionalni inštitut za srce in pljuèa dal denar za nove raziskave, da bi sestavili napravo, ki bi èloveku omogoèala tudi normalno gibanje. »Takšno srce je projektiralo podjetje

Abiomed pod nadzorstvom kirurga prof.dr. Buda Frazierja. V devetdesetih letih so bili naèrti že tako daleè, da smo lahko zaèeli s preizkušanjem na živalih. V živali smo vstavili okrog sto umetnih src in tako ves èas spremljali oziroma spreminjali napravo, da bi dosegli zaželeni cilj. In potem je FDA konèno leta 2000 odobrila novo študijo, v okviru katere naj bi v petih centrih 15 bolnikom vstavili umetno srce, imenovano Abicor. Od tedaj smo skupaj naredili sedem takih operacij, vendar pa je FDA to študijo potem prekinila. In sicer zaradi tega, ker je od sedmih ostal živ samo še en bolnik, ki pa živi že veè kot leto dni po operaciji. Ugotovili smo, da so vsi bolniki umrli zaradi embolij, zato smo se temu posebej posvetili. Zdaj naj bi nadaljevali z novimi 15 posegi, ki jih je FDA spet odobrila, seveda potem, ko smo dokazali, da smo tehnologijo izpopolnili,« je povedal dr.Igor Gregoriè. Pojasniti je treba, da so v prvo študijo prišli izkljuèno bolniki, ki so imeli samo 70 odstotkov možnosti, da bodo preživeli najveè en mesec, èe jih ne bi operirali. Vsi bolniki, ki so jim vstavili umetno srce, so živeli dlje kot dva meseca, zato je bila v bistvu tudi prva študija uspešna. Še posebej, ker je eden od pacientov preživel celo veè kot eno leto. Dr. Igor Gregoriè je zdravnik iz Nove Gorice. Kot nam je razložil, je med služenjem vojaškega roka leta 1980 na Vojno medicinski akademiji v Beogradu sreèal prof.dr. Ninoslava Radovanoviæa. Prof.Radovanoviæ je ravno v tistem obdobju v VMA uril ekipo kirurgov, s katerimi je potem zaèel delati v Sremski Kamenici. Prof.Radovanoviæ in njegovo operiranje sta mladega zdravnika iz Nove Gorice tako navdušila, da se je odloèil za specializacijo srène kirurgije. In tako je navsezadnje v okviru sodelovanja z ameriškimi kolegi pristal onkraj Luže, kjer v ekipi dr.Frazierja dela že veè let. Obljubil je, da pride na obisk tudi k nam, v našo bolnišnico v Piran oziroma v Izolo.

Vsako življenje je dragoceno. Zato svoje poslanstvo prepoznavamo v raziskovalnem delu in odkrivanju novih zdravil za boljšo kakovost življenja ljudi. Nenehno izpopolnjujemo in izboljšujemo proizvode ter ostajamo v družbi vodilnih farmacevstkih podjetij v svetu.

Merck Sharp & Dohme IDEA, Inc.* Podružnica Ljubljana Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana, Slovenija T: 01/520-42-01, F: 01/520-43-49, 520-43-50 www.merck.com *Družba povezana z MERCK & CO., Whitehouse Station, ZDA

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 17

Zdravniki naj zlezejo ljudem pod kožo Glavni kazalci »zdravja« pri državljanih Slovenije so: visoka obolevnost, umrljivost, zgodnja invalidnost zaradi srènožilnih (predvsem koronarnih) in kroniènih bolezni kot je, denimo, rak, pa še visoko število poškodb, alkoholizem... , je na tretjem plenarnem zasednaju slovenskega foruma o preventivi bolezni srca in ožilja z dobršno mero cinizma ugotavljal dr.Zlatko Fras. Forum si prizadeva, da bi v bodoènosti zmanjšal število bolnikov s srèno-žilnimi boleznimi, da bi torej dejansko vplival na spreminjanje življenjskih navad naših državljanov. Da je to nujno, kažejo takorekoè vsi podatki, saj je bila v letu 1996 med vzroki za smrt kar v 42 odstotkih kriva bolezen srca ali žil, v 25 odstotkih neoplazme (rak), 10 odstotkov smrti je bilo zaradi bolezni dihal in tako naprej. Te številke se spreminjajo, vendar samo na slabše. Prof.dr. Dušan Keber, minister za zdravje, je prav tako resignirano ugotavljal, da se v preventivi koronarnih bolezni v zadnjih 30 letih ni kaj dosti spremenilo. »Podaki študije CINDI kažejo, da se stanje pri dejavnikih tveganja ni izboljšalo, edina izjema je kajenje. Previsok tlak sicer spremljamo ves èas, hodimo na vse pomembne kongrese, ugledni strokovnjaki nas preprièujejo, da so nova zdravila boljša, mi jih bolnikom tudi predpisujemo, ampak stanje se vseeno ne spremeni. Dejstvo je, da se zdravi samo ena tretjina bolnikov, pa tudi pri teh krvni tlak ne pade. Zdravijo se sporadièno, neuèinkovito,« je dejal dr. Keber. Po ministrovih bedesah bi se morali zdravniki zamisliti nad svojo vlogo. Je zdravnik samo za to, da sedi in pasivno èaka v svoji ordinaciji, da bo bolnik prišel k njemu, da mu bo potem predpisal zdravilo in mu naroèil, da ga mora redno jemati? Kako pa si bo zagotovil, da se bo bolnik vrnil in da bo s terapijo nadaljeval? »Premalo èasa je na voljo, da bi lahko podrobno raziskali, kaj se je pravzaprav dogajalo s kadilci, ki so kajenje opustili. Preprièan sem, da tega niso storili zaradi zagroženih kazni v zakonu ali omejitev kajenja. Bolj verjamem, da so jih v odloèitev preprièale razprave ob sprejemanju zakonov, pa predvsem mediji s poroèanjem o tem in tudi o vseh škodljivih posledicah kajenja. Tako se je zgodilo, da smo pred 12 leti imeli kar 34 odstotkov državljanov-kadilcev, zdaj jih imamo le še 20 odstotkov oziroma okrog 400.000. Žal je med njimi vse preveè mladih,« ugotavlja minister Keber.

Analiza v 15 evropskih državah (med njimi je bila tudi Slovenija) je pokazala, da se eno leto po odpustu iz bolnišnice, kamor so bili sprejeti zaradi srènega popušèanja, ustrezno zdravi samo ena tretjina bolnikov. Ta podatek pa narekuje zdravnikom, da prevzamejo novo funkcijo. »Kronièni bolnik je naš stalni bolnik. Kako ga preprièati, da bo redno prihajal? Ne vem, ampak vidim, da to drugi znajo bolje kot mi. Naša naloga je torej, da najdemo naèin, kako zlesti državljanom pod kožo,« je precej slikovito menil dr.Keber. Zbiranje podatkov seveda ni dovolj. Zato je eden glavnih ciljev foruma (izhajajoè iz programa CINDI), da bi se v naslednjih petih letih umrljivost in invalidnost zaradi srènožilnih bolezni zmanjšala za deset odstotkov. To naj bi dosegli s sistematiènim pregledovanjem ogroženega prebivalstva. V ta namen se je nekoliko spremenilo tudi plaèevanje zdravnikov, da bi bili tako stimulirani za opravljeno delo in da bi med svojimi pacienti zares pregledali tiste, ki so ogroženi in zaèeli zdraviti bolne, ki bi jih s tem izsledili. Po mnogih podatkih, analizah in študijah, imamo tudi v Sloveniji najveè bolnikov s preveè holesterola, sledijo tisti s previsokim tlakom, posebej izpostavljeni so sladkorni bolniki. Mimogrede, strokovnjaki so izraèunali, da bolnik po možganski kapi zaradi invalidnosti stane okrog 10.000 evrov letno. Možganska kap pa je najbolj pogosta posledica nezdravljenega visokega krvnega tlaka. Èisto posebno poglavje pa so bolniki, ki so srèno-žilni »dogodek«, kot temu reèejo zdravniki, že doživeli, bili zdravljeni v bolnišnici (in, na primer, dobili eno ali veè premostitev oziroma by-passov), potem pa zaèeli živeti po starem. Za te je treba namreè posebej poskrbeti s programom sistematske sekundarne preventive, za kar naj bi v naslednjih nekaj mesecih pripravili ustrezne smernice, ki bi jih pregledala skupina strokovnjakov (najmanj trije domaèi in najmanj dva iz tujine). Smernice bi potem predali zdravstvenemu svetu. Obveljale bi torej lahko približno èez eno leto.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

18 Utrip srca

Novost z ameriškega sreèanja kardiologov

Raziskava LIFE za življenje

poveèano srce oziroma zadebeljeno steno levega prekata, ki je glavni èrpalni prekat v srcu. Raziskava se je zaèela leta 1995. Bolniki so enkrat dnevno dobivali losartan ali atenolol.

zaviralci beta receptorjev in diuretiki najboljši naèin zdravljenja. Zato so bili v veèini smernic uvršèeni med zdravila prvega izbora. Zmanjšanje števila možganskih kapi je izredno pomembno tudi za zdravstveno blagajno. V ZDA na primer, posredni in neposredni stroški zaradi teh kapi vsako leto znašajo 51 milijard dolarjev. Èe kap loèijo od srèno-žilnih bolezni, je med »morilskimi« na tretjem mestu, takoj za boleznimi srca in rakom. Tako atenolol kot losartan znižata krvni tlak približno enako. Toda losartan ima še druge ugodne uèinke na srce. Z elektrokardiogrami so namreè ugotovili, da je uživanje losartana vplivalo na zmanjšanje poveèanega srca.

Raziskava je dokazala, da losartan dosti bolj uèinkovito kot atenolol zmanjšuje kombinirano tveganje za srèno-žilne bolezni in za smrt. Izkazalo se je, da je pri bolnikih z v i s o k i m krvnim tlakom losartan v primerjavi z atenololom za 25 odstotkov zmanjšal tveganje za kap. Poleg tega pa Bolniki so losartan lažje prenašali je raziskava od atenolola, zato so lažje vztrajali pri dokazala tudi, da lahko eno uživanju zdravila. Tudi v podskupini hipertenzivno bolnikov s sladkorno boleznijo je zdravilo raziskava dokazala, da je losartan bolj uèinkoviteje uèinkovit. Znano je, da je pri diabetikih od drugega s povišanim krvnim tlakom tveganje Prof.dr. Gareth Beevers z medicinske fakultete v Birminghamu v zmanjšuje za srèno-žilne dogodke še toliko Veliki Britaniji (levo) v pogovoru s kolegom z univerze v Goeteborgu kombinirano veèje. Pri zdravljenju z losartanom se prof.dr. Bjoernom Dahloefom. Oba sta sodelovala v raziskavi LIFE. tveganje za je zmanjšalo za 24 odstotkov. srèno-žilne Raziskava RENAAL ( pri tej so Novo zdravilo je bolj uèinkovito in ga bolezni in smrt, tudi za možgansko sodelovali bolniki s sladkorno tudi lažje prenašamo boleznijo tipa 2 in prizadetostjo ledvic) kap in srèni infarkt. To tveganje je pa je že pred tem dokazala, da namreè losartan v primerjavi z Povišan krvni tlak je poleg preveè losartan zmanjšuje tudi tveganje za atenololom zmanjšal za 13 odstotkov. holesterola najbolj nevaren dejavnik konèno odpoved ledvic za 28 Gre za prav osupljive ugotovitve, saj tveganja za srèno-žilna obolenja. Na so bili strokovnjaki do zdaj preprièani, odstotkov. 51.letnem znanstvenem sreèanju da je zniževanje krvnega tlaka z ameriškega združenja za kardiologijo aprila lani v Atlanti so strokovnjaki predstavili novost pri zdravljenju bolnikov z visokim krvnim tlakom. To je zdravilo losartan, ki bistveno zniža tveganje za srèno-žilne bolezni in za smrt. Do tega se seveda niso dokopali kar tako: v posebni raziskavi, ki so jo imenovali LIFE (Losartan Intervention for Endpoint Reduction in Hypertension, kar pomeni zdravljenje z losartanom za zmanjšanje opazovanih dogodkov pri hipertenziji), je sodelovalo 9.193 bolnikov, starih od 55 do 80 let , obeh spolov, v 945 centrih v sedmih državah. Vsi bolniki so se morali zdraviti zaradi visokega Evropske predstavitve raziskave LIFE maja lani v Londonu so se udeležili novinarji, krvnega tlaka. Imeli pa so tudi zdravniki in predvsem predstavniki društev bolnikov iz vseh evropskih držav, tudi iz Slovenije.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Novosti pri zdravljenju srènih in žilnih bolezni

Statini rešujejo življenja

Najnovejša dogajanja moderne medicine predstavljajo na pragu novega tisoèletja prav zdravila, ki bodo gotovo zmanjšala zastrašujoèo epidemijo srèno-žilnih bolezni tako v svetu kot tudi pri nas.

Utrip srca 19

varno in da ne vpliva na druge vzroke smrti, na raka ali na kap zaradi krvavitve. Statini uèinkvito znižajo »slabi« LDL holesterol in zmanjšujejo tveganje za smrt zaradi bolezni srca. Študija HPS je prviè v zgodovini moderne medicine neposredno pokazala, da zdravljenje z simvastatinom 40 mg zmanjša tveganje za srèni infarkt in možgansko kap vsaj za tretjino, ne le pri ljudeh, ki že imajo koronarno bolezen, ampak tudi pri tistih s sladkorno boleznijo in z zoženjem arterij v nogah, pa tudi pri tistih, ki so že preboleli kap. Prviè so se jasno pokazale koristi zdravljenja pri ženskah in starejših bolnikih, katerih starost je presegla 70 let.

Raziskave zadnjih let so pokazale, da je ateroskleroza proces, ki ga povzroèajo številni dejavniki t v e g a n j a . M e d najpomembnejše prav gotovo uvršèamo zvišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi. Ugotovljeno je, da bolezenske spremembe na arterijah v srcu nastajajo v veliki meri kot posledica nabiranja holesterolov v steni žile. Prav zaradi teh dejstev so se številne raziskave usmerile v dokazovanje, ali in kako zniževanje vrednosti holesterola pomaga srènim bolnikom. Zadnje raziskave velike študije Heart Protection Study (HPS- Študija za zašèito srca), v kateri je sodelovalo 20.000 prostovoljcev, starih od 40 do 80 let, ki so bili vsi ogroženi zaradi koronarne Prof. dr. Marjeta Zorc bolezni, so pokazale, da zdravilo za znižanje ravni Velikost raziskave in širok spekter holesterola simvastatin v odmerku vkljuèenih bolnikov pomeni, da 40 mg dnevno zmanjša tveganje za zdravniki zdaj zanesljivo vemo, da srèni infarkt in možgansko kap vsaj je zdravilo simvastatin varno in za tretjino, zmanjša pa tudi potrebo uèinkovito in da ga lahko z velikim po kirurških posegih na arterijah, upanjem na uspeh svetujemo angioplastikah in amputacijah. našim bolnikom. Poleg tega so rezultati študije pokazali, da zdravljenje s Rezultati so izjemnega pomena, saj simvastatinom zmanjša tveganje za statini danes v sodobni medicini sprejem v bolnišnico zaradi igrajo tako pomembno vlogo kot poslabšanja angine pektoris; prejšnje ugotovitve o uèinku pokazalo se je tudi, da je zdravilo

aspirina na srèni infakt in možgansko kap. Ugotovitve in raziskave o aspirinu so spremenile klinièno prakso in prièakujemo, da bo uèinek ugotovitev iz raziskave HPS enak. Kot je ob zadnjem kongresu kardiologov v ZDA dejal prof. Rory Collins, da so statini zdravila, ki rešujejo življenje, STATINI SO NOVI ASPIRIN. Zelo pomembno je, da naši bolniki tudi sami spoznajo nevarnosti, ki jih povzroèajo zvišane vrednosti holesterolov v krvi. Poleg diet je izjemnega pomena nataèno zdravljenje s statini in kontrola holesterolov v krvi vsake tri mesece. To dejstvo je še posebno pomembno za bolnike, ki so že utrpeli srèni infarkt, ki so preživeli koronarno operacijo ali posege na koronarnih žilah z balonsko dilatacijo ali stentom. Kljub temu, da se poèutijo dobro, morajo vedeti, kako škodljiv je tihi sovražnik, ki povzroèa napredovanje bolezni. To naj velja še posebej operiranim na srcu, katerim lahko sedaj svetujemo doživljenjsko zdravljenje s statini kljub temu, da dosežemo normalne vrednosti holesterolov v krvi. Potrebno se je truditi, da si ohranimo zdravje in da prepreèimo napredovanje bolezni. Danes, ko vemo, kako pomembno je zdravljenje s statini, priporoèam vsem èlanom Društva na srcu operiranih, da redno kontrolirajo holesterol. Zdravljenje s statini je danes nujno. Z njimi si bomo podaljšali in izboljšali kvaliteto življenja. Važno je predvsem to, da aktivno skrbimo za svoje zdravje in s tem prepreèimo nadaljevanje bolezni. Svetujem vsem našim èlanom društva, da izobrazijo tudi svoje najbližje, prijatelje in znance. Samo na ta naèin se bomo lahko tudi pri nas uèinkovito bojevali proti boleznim srca in ožilja.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

20 Utrip srca

Ugotovitve najboljših britanskih strokovnjakov

Raziskava za zašèito srca Britanski profesor, kardiolog David A.Wood, dr. med., ki se je konec maja udeležil sreèanja kardiologov v Radencih, takoj za tem pa še mednarodnega vaskularnega foruma v Portorožu, je slovenskim strokovnjakom predstavil, kako naj bi rezultate novembra lani objavljene raziskave HPS (Heart Protection Study- Raziskava za zašèito srca, ki so jo financirale britanske zdravstvene ustanove), uporabili v klinièni praksi. Za nas pa je prof.Wood razložil, zakaj in kaj natanèno naj bi se, upoštevaje izsledke te raziskave, spremenilo pri zdravljenju srènih bolnikov. » HPS raziskavo smo delali v 70 britanskih bolnišnicah, v njej pa je sodelovalo kar 20.000 prostovoljcev z visokim tveganjem za srèni infarkt oziroma možgansko kap. Posebnost te študije je, da je zajela tudi ljudi, ki navadno v podobnih raziskavah niso sodelovali: starejši ljudje, stari nad 70 let, ženske, bolniki, ki niso imeli visoke vsebnosti holesterola v krvi, pa tudi taki, ki niso imeli ateroskleroze niti povišanega tlaka ali koronarne bolezni, vendar pa so bili izpostavljeni tveganju zaradi èesa tretjega, na primer sladkorne bolezni, zdravljenega visokega krvnega tlaka in podobno.« -Zakaj so ti, oèitno netipièni bolniki za rezultat raziskave tako pomembni? »Zato, ker se je izkazalo, da terapija z zdravili prav na te ljudi odlièno uèinkuje. Prej se je zdelo, da mora biti en sam dejavnik tveganja visok in to je bila indikacija, da je zdravnik predpisal statine. V raziskavi smo pri naštetih ljudeh uporabili 40 miligramov simvastatina dnevno in ugotovili, da se je pri njih tveganje za srèni ali žilni zaplet zmanjšalo kar za tretjino.

Poudariti je treba, da so bili to bolniki, ki jih prej z lipolitiènimi zdravili niso zdravili. Poleg tega je bilo za najmanj 10 odstotkov zmanjšano tveganje za ponovni srèni infarkt ali za možansko kap, zdravljenje s simvastatinom je moèno zmanjšalo število sprejemov v bolnišnice. Posebej pomembno se mi zdi, da zdravljenje s simvastatinom moèno zmanjšuje tveganje za infarkt ali pa možgansko kap pri diabetikih in pri bolnikih z obolenji perifernih žil.« -To pomeni, da bi bilo treba zelo veliko pacientom predpisati statine. Tega si verjetno niti pri vas v Veliki Britaniji ne morete privošèiti. Kakšne so smernice za predpisovanje statinov?

lahko predpišejo bolnikom katerikoli statin? »Ne, sploh ne! V raziskavi je bil uporabljen simvastatin, po 40 miligramov dnevno, kakor sem že povedal. Z dokazi podprte ugotovitve se torej nanašajo zgolj na to in na nobeno drugo zdravilo. To velja tako za zdravilo kot za odmerek. Èe bi uporabili podobno zdravilo ali celo ceneno kopijo originala, bi bilo to od nas, zdravnikov, neodgovorno. Samo za simvastatin lahko trdimo, da so bili rezultati taki. Za druga zdravila bi bilo treba delati nove raziskave. Predpisovanje na pamet pa bi pomenilo, da spravljamo bolnike v nevarnost. Kot je verjetno znano, je prvo in osnovno pravilo, da mora biti zdravilo varno, šele na drugem mestu je uèinkovitost in potem kakovost.«

»Najprej je treba zabeležiti vse dejavnike tveganja pri vsakem bolniku posebej. Èe ima nekdo nekoliko zvišan -Je res možno povezati zniževanje holesterol, hkrati pa je vitek, telesno ravni holesterola v krvi z nastankom aktiven, zdravo živi, torej ne kadi, ne raka? pije alkohola, potem bi lahko zanj rekli, da je izpostavljen 5- odstotnemu tveganju. Èe pa ima normalni holesterol, hkrati pa kadi, ima sladkorno bolezen, je debel, neaktiven in še kaj, je izpostavljen dosti veèjemu tveganju. Takemu bolniku bi bilo brez dvoma treba predpisati terapijo s statini. V Veliki Britaniji je ministrstvo za zdravstvo odloèilo, Profesor Wood med obiskom Slovenije da je meja, nad katero se »O tem se je govorilo, ker so v okviru predpisuje statine, 30-odstotno epidemioloških raziskav pri veè tveganje. To pomeni, da predpišemo ljudeh z nizko ravnjo holesterola statine bolnikom, ki imajo tolikšno opazili raka kot pa pri tistih, ki so stopnjo tveganja. Toda naše, britansko imeli v krvi veè holesterola. To so kardiološko združenje meni, da bi ugotavljali prvi dve leti raziskav, morala biti ta meja pri 15-odstotnem vendar se je potem pokazalo, da je tveganju. Evropske smernice za dosti bolj verjetna drugaèna preventivo bolezni srca in ožilja pa interpretacija: nizka vsebnost predpisujejo 20-odstotno tveganje kot holesterola je marker za raka. To mejo, nad katero je treba predpisati pomeni, da je rak že v telesu, nizek statine.« holesterol pa je zgolj marker zanj. Zniževanje ravni holesterola pa ni v -Bi lahko rekli, da na temelju nièemer direktno povezano z rezultatov raziskave HPS zdravniki nastankom raka.«

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Zgodba iz prve roke: Kako sem preživel srèni zastoj

Iz nezavesti v življenje

Na nekem sestanku sredi letošnje pomladi sem se zaradi navezanosti na doloèeno društvo verjetno razburil in onesvestil, ker je prišlo do zastoja srca. Pravijo, da je v vsaki nesreèi nekaj sreèe in to se je tudi v mojem primeru potrdilo. Sluèajno sta bila prisotna moj kardiolog in še kirurg, ki sta prièela s takojšnjo reanimacijo. Z direktno masažo srca in umetnim dihanjem sta ohranjala moje življenjske funkcije toliko èasa, da je prišla ekipa za nujne primere, opravila defibrilacijo in vzpostavila srèno ter pljuèno funkcijo. Samo temu direktnemu posegu in trudu obeh zdravnikov se moram zahvaliti, da lahko danes pripovedujem svojo zgodbo...

Utrip srca 21 Po dveh dneh, ki sem ju v komi preživel v celjski bolnišnici, sem si toliko opomogel, da sem tretji dan že spoznaval predmete okrog sebe, šesti dan sem bil premešèen na kardiološki oddelek, po enajstih dneh pa so me z reševalnim avtomobilom prepeljali v Splošno bolnišnico Maribor, na oddelek za kardiologijo- invazivna diagnostika. Opravili so tudi celebralno angiosonografijo in elektrofiziološko študijo. Iz bolnišnice so me odpustili deveti dan po sprejemu. Naslednjo kontrolo imam v novembru. Ne zavedam se, kaj se je z menoj dogajalo v èasu zastoja srca in ves dan pred ter vsaj dva dni po tem. Šele tretjega dne sem zaèel zaznavati dogajanje okrog sebe, takrat sem šele spoznal svojce. Rad bi poudaril, da so v celjski in mariborski bolnišnici izredno prijazni zdravniki in strežno osebje, ki vedno znova dokazujejo, da so tukaj zaradi pacientov. V mariborski

Razmišljal sem o tveganju, odgovora nisem dobil

Sreèa v trenutku negotovosti

Prazniki, ki prinašajo sprostitev in veselje, so za marsikoga najhujša mora. Zaradi osamljenosti, hude stiske, negotovosti in tudi razoèaranja. Bežno se spominjam otroštva, ko sem na Miklavžev veèer doživel prvo razoèaranje. V èasu druge svetovne vojne pa sem bil žrtev nasilja, obsojen na izgnanstvo, dokler paè nisem uspel pobegniti v domovino. Za mano so izdali tiralico, s katero so me do konca vojne preganjali okupatorji in domaèi izdajalci. Kot veliko olajšanje je prišla svoboda. Ni trajalo dolgo. Na naboru so me poslali pred zdravniško komisijo, ki je ugotovila, da imam srèno napako. Zato mi ni bilo treba služiti vojašèine. Šele nekaj let pozneje sem zaèel hoditi v kardiološko ambulanto. Potem pa so me poslali na dodatne preiskave. Izkazalo se je, da bi bilo potrebno zamenjati srèno zaklopko. Operiran naj bi bil v domovini, medtem ko so bolnike, ki naj bi jim zamenjali dve ali veè zaklopk oziroma hkrati naredili še obvode, pošiljali v tujino, najveèkrat k prof.dr. Ninoslavu Radovanoviæu v Švico. Ta odloèitev me je pretresla. Tudi zato, ker sem glede na svoje poèutje slutil, da bo okvara poèasi napredovala. Razmišljal sem o tveganju. Kdo me bo operiral? Kakšna so njegova priporoèila? Uradnega odgovora nisem dobil. Neuradno pa sem izvedel, da je stopnja tveganja tolikšna, kolikor je tedaj znašala ena od obrestnih stopenj za hranilne vloge. Vse drugo naj bi izvedel pozneje oziroma med pripravami na operacijo. V trenutkih negotovosti me je doletela sreèa, da sem spoznal mlado zdravnico, polno delovne vneme

bolnišnici so opravili elektrofiziološko študijo mojega srca z najnovejšo aparaturo, ki je bila silno draga in je trenutno edina v Sloveniji za tovrstne posege. Z elektriènimi impulzi toèno izmerijo zmogljivost prekatov in se na ta naèin odloèijo za operativni poseg ali pa za drugo terapijo. Ta poseg se opravlja pri polni zavesti pacienta, ki lahko na ekranu opazuje, kaj se dogaja. To je bil verjetno zadnji opomin narave, da moram temeljito spremeniti svoj naèin življenja in prenehati z dejavnostmi, ki bi me preveè èustveno obremenjevale. Oèitno me dve dosedanji operaciji srca, ki jih je pred petnajstimi in trinajstimi leti opravil prof. dr. Ninoslav Radovanoviæ v Sremski Kamenici, še nista dosti izuèili……. Milan Gorjanc

in humanega duha, prof.dr. Metko Zorc, ki mi je natoèila èistega vina. Obiskovala me je, bodrila in svetovala ter ves èas bdela nad mojo usodo. Èeprav sem poznal vsa dejstva, sem se odloèil za operacijo in prosil predstojnika oddelka, da bi me operiral eden od kirurgov, pri katerem bi bila stopnja tveganja manjša, vendar je bila moja prošnja grobo zavrnjena. Tako me je operiral kirurg, ki ga je doloèil predstojnik oddelka. Med operacijo je prišlo do zapletov. Pozneje so ugotovili, da poseg ni uspel, zato so mi predlagali še eno operacijo, ki pa je istega dne niso opravili. Za novo operacijo sta si posebej prizadevala prof. dr. Zorèeva in doc.dr. Borut Pirc, ki me je naslednjega dne tudi operiral. Med okrevanjem sem imel spet težave. Odpušèen sem bil šele mesec dni po operaciji z rahlo vroèino. Po odpustu je za moje zdravje skrbela prof.dr. Metka Zorc. Ko sem hodil na kontrolne preglede, sem se sreèeval tudi s pacienti, ki so bili operirani v Švici. Povedali so mi da so njihove operacije potekale brez zapletov, doma so bili veè kot enkrat prej od mene in njihovo poèutje je bilo zelo dobro. Prav zaradi slednjega sem se nad svojo usodo veèkrat zamislil. Zahvala Kot sem opisal v svoji zgodbi, sem se pred dvema desetletjema znašel v življenjski stiski. V trenutkih negotovosti pa mi je bila naklonjena sreèa, da sem spoznal prof.dr. Metko Zorc in doc. dr. Boruta Pirca, ki je žal že pokojni. Štejem si v prijetno dolžnost, da se obema za humano delo v prizadevanju za ohranitev mojega življenja prisrèno zahvalim. Zahvala velja tudi vsem drugim zdravnikom in medicinskemu osebju, ki so v èasu zdravljenja skrbeli zame.

MARJAN KOKALJ

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

22 Utrip srca

Utrinki z življenjske poti po tretji operaciji na srcu

Nikoli ne izgubite upanja!

Metka Zorc in Darinka Moder Naš kolega dr. Tomaž Thaler je bil vse življenje poseben èlovek, prizadeven zdravnik, humanist in ljubitelj narave. Spominjam se ga kot prijaznega kolega, ki je bil vedno pripravljen pomagati bolniku, ne glede na svoj prosti èas. Pota usode pa so hotela, da je tudi sam postal bolnik, vendar z neverjetno življensko filozofijo, ki mu je pomagala premagati bolezenske težave in neprijetnosti vseh treh srènih operacij. Znal je uživati življenje in delo na medicini, svojo bolezen pa je vsa leta ignoriral. Skupno smo stali pred težko odloèitvijo za tretjo srèno operacijo, ki je bila zahtevna in povezana z velikim tveganjem. Spet smo se znašli v prijetnem okolju klinike Cecil v Lausanni (Švica), ki spominja na hotel visoke kategorije, v okrilju katerega se vršijo zahtevni medicinski posegi. Prijetno okolje daje misliti, da si na poèitnicah in v takšnem okolju lažje pozabiš, da si težko bolan. In tu se zaène poseben del življenske zgodbe, povezan s težkim medicinskim posegom. Spominjam se dogodkov pred veè kot leto dni, zahtevne celodnevne tretje operacije in okolja šok sobe, kjer so trenutki zdravljenja v neverjetno preciznem okolju tamkajšnjega intenzivnega oddelka ohranjali bolnikovo življenje. Spominjam se besed in ukazov kirurga, dela sester in številnih aparatur. Vedno je prisoten strah, da bi se lahko vse skupaj

slabo konèalo. Mraèen je postal hodnik in sivina je zajela vse prostore. Tako sem doživljala tiste trenutke in sem ter tja sem si želela, da bi izginila s tega sveta.Vendar je zmagala skupna energija našega kolega, kirurga, nas vseh, ki smo se v tistem okolju borili za njegovo življenje. Radostni smo spoznali, da so težki dnevi za nami, ko smo lahko spregovorili in izmenjali prve skupne misli. Kolega dr.Thaler se je veselil življenja in oznanil, da ima sedaj nove naèrte. Odloèil se je, da oddide èimprej na lov na slone v Afriko. Konzilij kardiologov, leèeèih zdravnikov in kirurgov je zaskrbelo psihièno stanje kolega. Da ni morda operativni poseg pustil kakšnih psihiènih posledic? Minili so meseci okrevanja. Življenjska energija se je bolniku poèasi vraèala. Na kontrolne preglede ni hodil posebej pogosto. Od prijateljev smo lahko izvedeli samo, da dela, skrbi za družino in da nima težav. Kot je bilo življenje dr. Thalerja vedno nekaj posebnega, so bile vedno nekaj posebnega tudi njegove nenadne odloèitve. Sreèala sva se na Medicinski fakulteti, ko je poln zdravja in z nekaj preveè kilogrami prišel nasmejan skozi vrata z besedami: » Izpolnil sem naèrt s klinike Cecil, prihajam iz Afrike, kjer sem lovil slone.« Zgodba je vsekakor izjemna, vzpodbudna in dokazuje, da z neverjetno energijo ob pomoèi zdravnika težko bolezen lahko premagaš. Dr. Thalerju smo zastavili nekaj vprašanj. Dr. Metka Zorc: Zelo sem vesela, da si se vrnil iz Afrike zdrav in živ. Skoraj si ne morem misliti, da si v tistih dneh v šok sobi resnièno naèrtoval ta podvig. Kako ti je to uspelo? Dr. Thaler: Ko sem se po operaciji

prviè zavedel in se razgledal po okolici, so me prijazne sestre brž vprašale, kako se pišem, moral sem povedati nekaj osnovnih osebnih podatkov in med drugim so me vprašali tudi, kakšni so moji naèrti za bodoènost. Pri tem vprašanju sem pomislil, kako bi bil rad v Afriki, kjer bi gledal naravo, obèudoval življenje in lovil slone. Zaradi teh misli sem nemudoma odgovoril, in to jasno in glasno, da je moja odloèitev le ena, da grem na lov na slone. Videl sem, kako so se vljudne in nasploh prijazne sestre spogledale z grozo v oèeh in že sem dobil odmerek hipnotika, po katerem sem takoj zaspal. Ti dogodki so se pojavljali še nekajkrat. Vsakiè ko sem odprl oèi, so me vprašali za moje naèrte in ker sem odgovoril enako, sem spet dobil pomirjevala. Ko sem se malo bolj zavedal, da dobim pomirjevala vedno, kadar govorim o slonih, sem seveda nehal razlagati o svojih naèrtih. Pomirjeval ni bilo veè. Vendar sem opazil, da me kolegi še vedno èudno gledajo in zmajujejo z glavami. Ker si me vprašala, zakaj sem si želel ravno na lov na slone, je odgovor, ker sem velik lovec in ljubitelj narave in slon mi paè predstavlja vrhunsko trofejo. Moja odloèitev je zorela v mojih mislih vse dni in tedne po operaciji, a o tem nisem hotel veè govoriti. Celo moj sotrpin, ki je bil operiran dan pred menoj in s katerim sem delil sobo, je ves èas najinega bivanja in pogovorov o slonih mislil, da se mi je malo »zmešalo«. Dr. Metka Zorc: Res je nenavadno, da si v tedanjem stanju razmišljal o tako posebnem podvigu. Sama sem mislila, da boš na to pozabil in seveda sem zelo preseneèena, da si zamisel uresnièil. Zanima me, kdaj si se dokoèno odloèil, da organiziraš potovanje in to skupaj z vso družino?

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 23

Dr. Thaler: Tri mesece po operaciji so se mi vrnile življenske moèi in ugotovil sem, da je napoèil èas, da uresnièim davno željo, kljub temu da sem se zavedal, da je potovanje naporno in da klimatske razmere za srènega bolnika niso najboljše. Vendar sem kljub tveganju pri svoji odloèitvi vztrajal in doživel toliko lepih in nenavadnih dni.

boleznijo, dobil sem parazitaamebo, tako da sem imel še po prihodu domov dolgotrajne prebavne težave. Skratka, bil sem zelo bolan. Enako tudi moj sin. Kljub neprijetnostim pa smo doživeli lepe in nenavadne trenutke ob stikih z domaèini. Mnogi med njimi so ob našem prihodu prviè videli belega èloveka.

Dr. Metka Zorc: In kako je bilo?

-To zgodbo prviè slišim, zgodbo o bolezni, ki bi te lahko stala glavo. In kaj je bilo s slonom?

Dr.Thaler: Dežela Kamerun, ki sem jo obiskal, je Afrika v pravem smislu besede, polna malih nevarnih preseneèenj. Seveda ni modernih hotelov, ni telefona, ni klima naprave, skratka ni nièesar. Dežela je revna, vroèa, narava izrazito neslikovita, podroèje je na meji z Saharo, ima malo zelenih površin. V èasu monsuna imajo tudi dovolj vode. Ker sem bil morda malo slabše obvešèen o vremenskih razmerah, sem se znašel v deželi sredi monsuna v dokaj neprijetnih okolišèinah. Zaradi onesnaženih voda sem zbolel za neprijetno

»Ko sem zbolel, sem se ves èas zavedal, da se mi lahko zaradi dehidracije zamaši kakšen obvod (by pass), vendar sem se »zdravil« s tem, da sem veliko pil »prekuhano vodo« in vanjo »metal« razkužilo. Na žalost pa slonov nisem videl, ker so se zaradi naraslih voda razbežali na varno, v višjeležeèe kraje. Ni mi žal, da sem potoval v to nenavadno deželo, kjer sem ugotovil, da je življenje tam še vedno prava vrednota. Kljub

Dr. Thaler med poèitkom na potovanju po Afriki- samo šest mesecev po tretji operaciji na srcu.

revšèini so ljudje veseli in vlivajo pogum tudi tujcu, ki jih obišèe. To ne bi mogel trditi za današnjo skomercializirano družbo. Potovanje me je vsekakor preprièalo, da je vredno živeti.« -In kaj bo zdaj s sloni? »Saj veš, da se ne dam. Vsekakor naèrtujem novo potovanje in verjamem, da bo prihodnjiè veè lovske sreèe. Najbrž bom potovanje bolj nataèno naèrtoval, šest mesecev po operaciji sem si namreè hotel le izpolniti željo, ki se mi je porodila med operacijo.« -In kaj bi bilo tvoje sporoèilo našim bralcem? »Vsem sporoèam, èlanom in neèlanom društva, skratka vsem bolnikom, naj nikoli ne izgubijo upanja. Gonilna sila v borbi za življenje pa je vsekakor moèna želja, ki ti pomaga premagati vse ovire.«

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

24 Utrip srca IN MEMORIAM:

Prof.dr. Radivoj Ozvald Ob koncu poletja 2001 smo nemi obstali ob kruti novici, da se je nenadoma, povsem neprièakovano poslovil od nas spoštovani zdravnik in uèitelj na Medicinski fakulteti prof.dr. Radivoj Ozvald. Prof.dr. Ozvald je bil svojevrsten èlovek. Izjemna globina duha in široka razgledanost sta mu omogoèili, da je znal ustvariti delovno atmosfero in prijetno vzdušje, kjerkoli se je pojavil. V takem okolju smo radi živeli: njegovi sodelavci, študentje in, nenazadnje, bolniki.

Prof.dr. Radivoj Ozvald s pesnico Marjanco Hlavaty po konèanem obènem zboru Društva na srcu operiranih bolnikov Slovenije v maju 1999.

Usoda je hotela, da je sredi aktivne življenske poti nenadoma zbolel. Pred veè kot dvajsetimi leti mu je uspešna operacija na srcu na kliniki Genolier v Švici pri prof.dr.Ninoslavu Radovanoviæu rešila življenje in omogoèila, da se z novo energijo aktivno vkljuèi v delo na fakulteti. Od takrat dalje se je zaèel v okviru svojega raziskovalnega dela poglobljeno ukvarjati s patohistološkimi problemi koronarne bolezni, za katero je sam zbolel. Med zdravljenjem se je spoznal z novim naèinom in novimi principi ter novo filozofijo zdravljenja srènih bolnikov. Vse te izkušnje je hotel prenesti domov z željo, da bi bilo tudi drugim bolnikom mogoèeno enako zdravljenje. Nam, mlajšim sodelavcem je omogoèil izobraževanje na tujih klinikah in nam nudil pogoje, da smo del znanja prenesli domov. Neprecenljive vrednosti je bil njegov pošteni humani odnos do soèloveka in boj proti krivici, ki je še kako prisotna povsod, tudi na Slovenskem. Cenil in spoštoval je delo vsakogar z globoko vero »v dobroto, ki je v ljudeh«, kot je veèkrat sam dejal. Gradil je stebre moderne medicine na slovenskih tleh v èasu, ko to gotovo ni bilo lahko. Gladil in soustvarjal je novo medicinsko fakulteto v Ljubljani in Tuzli ter tkal

strokovne mostove med narodi na Balkanu, kjer je bil splošno priljubljen. Prof.dr. Ozvald je v koraku s èasom vedno gledal naprej. Pred 20 leti je ugotovil, kako pomembna je civilna družba pri oblikovanju sodobnih potreb zdravljenja bolnikov na Slovenskem. Skupno z odvetnikom dr.Markom Prepeluhom je ustanovil prvo civilno društvo bolnikov, operiranih na srcu. Tej ideji je ostal zvest do svoje nenadne smrti. Vedno je s svojim humanim èutom pomagal bolnikom in se trudil, da bi tudi na slovenskih tleh nastala nova mednarodna klinika za zdravljenje srènih bolezni. Z mislimi široko razgledanega intelektualca je bil vedno pripravljen na pogovor z bolniki, pripravljen uèiti, svetovati vedno z dobro voljo in ne glede na èas. Generacijam slovenskih zdravnikov je ostal vzgled izjemnega uèitelja. Uèil je, da je dobrota vodilo življenja. Ko hodimo skozi življenje, mi je veèkrat dejal, je vedno to pot na meji med dobrim in zlim. Kot zdravniki se moramo boriti, da premagamo zlo! Samo dober èlovek je lahko dober zdravnik... Kot zdravnik moraš dati svetu nekaj veè, in to je tisto, èesar se ne da nauèiti. Želim si, da bi njegove misli živele med nami naprej, da bi ostala med nami njegova pozitivna energija. Vedno bomo pogrešali njegove trezne nasvete, ideje, optimizem, topel stisk njegove roke. S svojo neizmern energijo je osreèeval svoje domaèe, kolege, študente, prijatelje in srène bolnike, ki jim je posvetil zadnjo tretjino svojega življenja. Vsem , ki smo ga poznali in imeli priliko delati z njim, bo za vedno ostal v spominu, ki nikoli ne umre. Prof.dr.Metka Zorc Zastor Zastor je padellegel je in se raztegnil, da bi za oknom zastrl krvave boli, razlite po hiši Zastor je padelèipkast- ves bel, da bi priklical sence v dar uvelemu cvetju, ki umira po hiši-

Zastor je padelDa bi pred svetom zakril Sobano ljubezniÈloveka v osami je kanil vase povitinjega mati je želel bitiZastor je padelprekril je življenjev temi so ostali le medli obrisitam za oknom v sobani ljubezni Dunca

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca 25

Èasopisi o nas

V Primorskih novicah so avgusta 2002 objavili intervju z našim predsednikom Vladom Petkom

Zakaj hoèemo novo kliniko Že nekaj èasa v medijih spremljamo polemiko okrog tega, ali v Sloveniji res potrebujemo tretji center za zdravljenje srèno-žilnih bolezni. Na ministrstvu za zdravje so maja letos objavili razpis za oddajo prostorov v bolnišnici Izola prav v ta namen. Odloèitev o izbiri med dvema kandidatoma bo znana jeseni. Ker pa je bilo vse do zdaj slišati že glas stroke, v katero se skuša mešati tudi politika, smo se odloèili, da tokrat za mnenje povprašamo še tiste, ki jih to najbolj usodno zadeva, bolnike. Pogovarjali smo se z Vladom Petkom, predsednikom Društva na srcu operiranih Slovenije. -Že nekaj let ste predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije. Pred vami je to društvo ustanovil in vodil Marko Prepeluh s tesnim sodelovanjem prof.dr. Ozvalda. Nam lahko razložite, zakaj ste bolniki èutili potrebo, da ustanovite to društvo? »Zgodovina nastanka društva sega v osemdeseta leta. Na podroèju zdravljenja bolezni srca in ožilja se vsa ta leta ni kaj dosti spremenilo. V zaèetku osemdesetih let sicer ni bilo tako dolgih èakalnih dob na diagnostiène in operativne posege, obstajal pa je seznam bolnikov, ki so bili v Kliniènem centru za operacijo odkonjeni. Ti bolniki so zase pravzaprav morali poiskati rešitev. Pokazala se je v kliniki prof.dr. Charlesa Hahna v Ženevi in v Genolieru, oboje v Švici. Glavni kirurg v teh dveh centrih je bil mladi dr. Radovanoviæ, za katerega se je po Evropi razvedelo, da uspešno operira najtežje srène bolnike, odpisane, umirajoèe. Zanj so slišali tudi slovenski bolniki. Našel ga je dr.Janez

Pernuš, odvetnik iz Kranja, ki je v dr. Radovanoviæu konec 70. let našel rešitev za svojega umirajoèega brata. Takrat še ne 30-letni kirurg se je tako prviè sreèal s slovenskimi bolniki. Po uspešni operaciji Lojzeta Pernuša, ki so jo celo v ljubljanskem Kliniènem centru ocenili kot izjemen uspeh, so se zaèela »romanja« odpisanih bolnikov na operacije k dr.Radovanoviæu. Bolniki so se vraèali živi in zdravi.Ti bolniki, ki jih je bilo vse veè, so zaèutili potrebo po druženju. In potem sta bila 1980 v Ženevi operirana prof.dr. Radivoj Ozvald in odvetnik dr.Marko Prepeluh. Ob vrnitvi v Ljubljano sta se seznanila s skupino že ozdravljenih. Prof.Ozvald in dr. Prepeluh sta bila preprièana, da je druženje srènih bolnikov dejansko potrebno, zato sta ustanovila Društvo na srcu operiranih Slovenije.« -Kakšne naj bi bile naloge društva?

zdravnikov pripravil vse pravne akte in tudi vizijo razvoja slovenske kardiologije, ki pa je žal romala v predal takratnega ministra za zdravstvo. Pravzaprav je kar neverjetno, da vse tisto, kar je bilo takrat napisano, še danes velja. Podpirali smo idejo za ustanovitev Inštituta za kardiovaskularne bolezni Slovenije, ki bi združeval kardiologijo in srèno kirurgijo, pod vodstvom predstojnika, ki bi bil kardiolog in ne srèni kirurg. Žal vodstvo Kliniènega centra ni bilo razpoloženo, da idejo uresnièi. S tem je Slovenija zamudila veliko priložnost. Škoda.« -Nekateri od èlanov društva so delnièarji družbe Medicor, ki kandidira na razpisu za ustanovitev nove srène klinike v Izoli. Lahko pojasnite, zakaj ste se odloèili za Medicor?

»Naši èlani so prežeti z idejo, ki sem jo »Ena glavnih nalog je pomoè že razložil. Zato, ker verjamemo v sotrpinom in vplivanje civilne družbe idejo, smo tudi sami vložili denar in na izboljšanje razmer na podroèju ustanovili Medicor. Preprièani smo, zdravljenja bolezni srca in ožilja. V da bomo s tem pomagali našim društvo so povabili mlada kardiologa, èlanom in bodoèim bolnikom hitreje dr. Metko Zorc in dr.Aleša Žemvo. do zdravja in s tem tudi odpravili Pozneje sta se v delo društva vkljuèila zastrašujoèe èakalne dobe, ki so za tudi dr.Boris Cibic in prof.dr. Josip marsikoga smrtna obsodba.« Turk. Ko je Metka Zorc že pred mnogimi leti predstavila zamisel o novem, jugoslovanskem centru, ki bi bil podoben švicarski kliniki Genolier, je društvo podprlo njeno idejo in z vso vnemo pozdravilo nastajanje Inštituta v Sremski K a m e n i c i . D r . M a r k o Prepeluh je s p o m o è j o Èlani upravnega odbora Društva na srcu operiranih Slovenije na eni izmed zdravstvenih delavnic v Portorožu

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

26 Utrip srca

-Ali je res, da društvo sestavljajo samo bolniki, ki jih je operiral prof.dr. Ninoslav Radovanoviæ v Švici ali v Sremski Kamenici? So morda med èlani tudi drugi bolniki? So med njimi tudi zdravi ljudje? »Naše društvo je odprto za vse srène bolnike pred in po operacijah na srcu, za njihove sorodnike, prijatelje in tudi tiste, ki preprosto želijo pomagati soèloveku. Zadnja leta smo se posebej posvetili prepreèevanju bolezni oziroma prizadevanju proti poslabšanju bolezni. To se nam zdi izjemno pomembno, saj tako prihranimo denar za drage operacije. Denar, ki ga mora odšteti zavarovalnica, torej mi. Na vse naèine se trudimo, da izobražujemo naše èlane, pa tudi vse druge, ki so nam pripravljeni prisluhniti. Kot sem vam povedal, je društvo nastalo iz skupine bolnikov, ki jih je zdravil prof. Radovanoviæ, pozneje so se postopoma vkljuèevali tudi drugi, tako da je èlanstvo raznoliko. Vendar pa smo si enotni glede tega, da se kot del civilne družbe postavimo za svoje pravice.Tokrat se bomo borili do konca, da uresnièimo idejo o kliniki Medicor. V upravnem odboru družbe je namreè mesto tudi za bolnike in njihove pripombe. V procesu zdravljenja želimo biti prisotni, pa tudi pri nadzoru rezultatov.« -Glede na to, da imate za seboj že dve precej zahtevni operaciji srca, nam povejte, kaj bi svetovali revežu, ki v Sloveniji èaka na operacijo srca in se je znašel nekje na repu prednostnega seznama? »Vsakomur, ki se obrne na naše društvo, želimo pomagati z nasveti. Ti niso za vse enaki. Predvsem menimo, da ima vsakdo pravico do operacije èim prej. Zdaj je rešitev ta, da gre lahko v Sremsko Kamenico, kjer je cena operacije enaka kot v Kliniènem centru v Ljubljani. S prof.Radovanoviæem smo

dogovorjeni, da vse slovenske bolnike operira on sam. V Kamenici so uspehi zdravljenja odlièni, osebje je zelo prijazno. Tudi sam sem bil operiran v Sremski Kamenici in vse natanèno poznam. Mirno lahko svetujem vsakomur, naj gre tja. Zakaj bi èakal v vrsti v Ljubljani?« -V primeru, da bi na razpisu za oddajo prostorov v bolnišnici Izola zmagal dr.Klokoèovnik, ki poleg MC Medicor kandidira zanj, kaj menite, bi se bolniki oziroma èlani vašega društva odloèali za operacije na »njegovem« kirurškem oddelku? »Le kako naj zmaga dr.Klokoèovnik, saj vemo, da bi odpeljal del ekipe iz Kliniènega centra? Ustvaril bi reven tretji center, ki bi osiromašil še ljubljanskega. To pa nima nobenega smisla. Pametno bi bilo samo to, da ustvarimo nov tretji center z novimi ljudmi in novim znanjem, potem pa organiziramo sodelovanje v dobrobit bolnikov. Sicer pa, tudi èe bi zmagal dr.Klokoèovnik, bi naši bolniki še vedno hodili na operacije v Sremsko Kamenico, dokler bo tam delal prof.Radovanoviæ in dokler bodo operirali njegovi uèenci. To so želje bolnikov in to hoèemo uresnièiti z našimi, torej slovenskimi zdravniki, ki so se medicine nauèili od prof.Radovanoviæa. Svojo zamisel bomo uresnièili, èe ne drugje, pa na hribu nad Piranom.« -Vaši èlani ves èas precej tvorno sodelujejo na raznih izobraževalnih sreèanjih. Nekaj je med njimi tudi zdravnikov, kar pomeni, da precej dobro veste, za kaj gre. Nam lahko poveste, kaj je tisto bistevno, kar vpliva na bolnikovo odloèitev za posameznega kirurga? Kako ste se, denimo, vi odloèili za prof. Radovanoviæa? »Ko si postavljen pred dejstvo, da se moraš odloèiti za operacijo srca, to ni tako enostavno. Predvsem èe imaš èas za premislek. Èe pa je operacija

zelo nujna, se pravi, da je treba pohiteti, potem si paè reèeš, naj bo, kar bo. In greš, kamor te pošljejo. Èe pa imaš èas, potem premisliš. Zelo pomembni, èe ne celo odloèilni, so nasveti drugih bolnikov, pa tudi najbližjih, osebnega zdravnika, ki mu zaupaš, seveda pa tudi podatki o smrtnosti po operacijah pri posameznem kirurgu. To tudi v celoti pojasnjuje, zakaj se za prof.Radovanoviæa ni težko odloèiti. Vsak, ki je bil pri njem na operaciji, je izgubil strah. Prav iz teh razlogov sem se tudi sam odloèil zanj. Ko sem ga prviè videl, ko mi je pred operacijo stisnil roko, ko je rekel, da je tveganje pri operaciji, ki sem jo potreboval, tolikšno, kot je pri letu z letalom, s katerim sem pripotoval, me je minil ves strah.« -V medijih ves èas sreèujemo podatek, da je Medicor projekt prof. Radovanoviæa. Vendar je to napaèna informacija. Kdo v resnici stoji za tem projektom, kdo ga je pripravil in kdo bo ustanovo vodil? Èe seveda imena niso skrivnost. »Medicor je delniška družba, nastala po zamisli prof.dr. Metke Zorc. Šolala se je v Ženevi in v Clevelandu, kjer imajo eno najboljših srènih klinik na svetu. Prof.Radovanoviæu je pomagala organizirati kliniko v Sremski Kamenici. Prof.Zorèeva je navezala stike s kolegi po vsem svetu, povsod jo poznajo. Medicor je »njen« center, njena zamisel. Ne, ni skrivnost, da bo ustanovo vodila kar prof.Zorèeva sama, ob njej pa bo v svetu uveljavljeni srèni kirurg prof.dr. Igor Gregoriè, Novogorièan, ki že nekaj let dela v Houstonu. Sicer pa je prof.Zorèeva v prijavi na razpis ministrstva za zdravje za oddajo prostorov v bolnišnici Izola natanèno opisala, kako bo delovala njena klinika. Seveda bo glavni gostujoèi kirurg prof.Radovanoviæ, stalno zaposleni pa so v glavnem slovenski zdravniki, ki so se šolali doma in v tujini.«

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

Bolnica Piran

-V zadnjem èasu smo zlasti v enem od slovenskih dnevnih èasnikov prebrali celo serijo èlankov, ki vsestransko hvalijo kirurško spretnost dr. Klokoèovnika. Na prav nobeno pisanje se niste odzvali. Recimo s podatki, ki jih imate: kolikšno umrljivost pri posameznih operacijah srca ima prof.dr. Radovanoviæ in kolikšno dr.Klokoèovnik? Ali pa, èisto preprosto, zakaj vi za svojega kirurga niste izbrali dr. Klokoèovnika? Nam lahko pojasnite, zakaj? »Èlanki o dr.Klokoèovniku so med èlani našega društva sprožili hudo negodovanje, celo jezo. Ugotavljali smo, da gre za èloveka, ki ni vreden našega zaupanja, da gre za èloveka, ki povelièuje samega sebe na zelo nekulturen naèin. To je nesimpatièno in pri bolniku vzbuja odpor in strah. Kar pa zadeva rezultate prof.Radovanoviæa, le kdo se lahko pohvali z 0,9 odstotno umrljivostjo pacientov ? In tudi, operiral je 1800 slovenskih bolnikov. Med njimi so tudi

Utrip srca 27

zdravniki. Kaj menite, zakaj? Rezultati njegovih operacij so objavljeni na medmrežju. Za dr.Klokoèovnika raje ne bom niè rekel. Zadostujejo hvalisavi èlanki, rezultate pa poznamo. Zakaj se nismo oglasili? Sklenili smo, da je odgovarjanje na vse tisto, kar je bilo objavljeno, pod kulturno ravnjo, kamor se sami nismo hoteli spušèati. Res pa je, da so nekateri èlani sami od sebe pisali pisma bralcev. Zakaj za svojega kirurga nisem izbral dr.Klokoèovnika, sem vam v bistvu že odgovoril. Za operacijo je najbolj pomembno zaupanje. Zaupam pa prof.Radovanoviæu.« -Se vam in vašim èlanom zdi pomembno, od kod je doma èlovek, ki bo prevzel vodenje srène klinike v Izoli? In še, glede na to, da èlani Zdravniške zbornice Slovenije trdijo, da je zdravnikovo ( torej tudi kirurgovo) znanje slovenskega jezika bistvenega pomena, kako ste se vi sporazumeli s svojim kirurgom? In tudi z drugimi, ki so tedaj delali z vami? Je imel vaš kirurg težave z izvidi, ki so jih pisali slovenski zdravniki? Je razumel, kakšne težave s svojim zdravjem imate vi? »Tako zase kot za vse èlane društva lahko zatrdim, da ni važno, katere narodnosti je kirurg, ki vas operira. Važno pa je, da operira dobro, da so uspehi znani in merljivi v številkah. Zaupanje je vse. Tudi barva kože ni važna. In še, znanje slovenšèine se nam ne zdi pomembno, èeprav je komunikacija med bolnikom in zdravnikom nujna. Sicer pa, ker

govoriva zelo konkretno, prof.Radovanoviæ govori in razume slovensko, vse izvide v slovenšèini prebira lepo sam. Nekaj naših èlanov je bilo operiranih v ZDA pri prof. Stewartu. In ker je res, da je pomembno, da se bolnik in zdravnik temeljito pogovorita, je pogovor vedno prevajala prof.Zorèeva, ki nas vse zelo dobro pozna. Torej tudi to ni bil problem. Kot reèeno, važno je, da je kirurg res dober!« -Kako si razlagate ves ta hrup okrog izbire najemnika prostorov v Izoli? Menda se je družba Medicor že pred poldrugim letom s splošno bolnišnico Izola vse dogovorila in bi lahko že lansko zimo zaèeli delati. Kaj se je pravzaprav zgodilo? »Star pregovor pravi, da se zgodovina ponavlja. Torej se spet dogaja isto, kar se je pred 20.leti Strah pred konkurenco je oèitno zelo moèan. Vendar pa je tokrat malo drugaèe. Moè civilne družbe tudi nekaj velja. Èe se lani ne bi nenadoma pojavil dr.Klokoèovnik z idejo, da sam ustanovi svoj center, bi Medicor zdaj že nekaj mesecev lepo deloval in preprièan sem, da èakalnih dob ne bi bilo veè. Marsikdo, ki je umrl med èakanjem na operacijo, bi še živel.« -In za konec: èe v Izoli ne boste uspeli, kam boste šli vi? Glede na obsežnost dokumentacije, ki ste jo predložili na ministrstvu za zdravje, lahko sklepamo, da je bilo v ta projekt vloženega zelo veliko dela, kar pa tudi ni poceni. Zato najbrž ne nameravate vreèi puške v koruzo? »Ministru Kebru smo napisali pismo, v katerem smo predstavili svoje poglede. Tokrat gre za slovenski projekt, za projekt slovenskih bolnikov in zdravnikov. Poti nazaj ni. Po Sloveniji poteka akcija zbiranja podpisov državljanov v podporo kliniki Medicor, ki smo jo zaèeli imenovati kar naša Srèna hiša. Verjamemo, da bodo na Slovenskem tokrat zmagale pozitivne sile, da bodo projekt podprli tudi slovenski zdravniki in da bo naša Srèna hiša zaživela èimprej.«

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

28 Utrip srca

Naši odzivi na pisanje v dnevnem èasopisju

KC ne zmore vsega

Zmotno je mišljenje, da èlani našega društva strokovnjakov iz KC ne cenijo in ne spoštujejo V petek, 13. septembra je bil v Delo na 3. strani objavljen èlanek z naslovom Komu prepustiti srce?, ki ga je spisal Boris Šuligoj. Ker je v tem pisanju cel kup netoènosti, vas prosimo, da objavite naša pojasnila. Najprej bi želeli pojasniti, da nihèe od nas ne omalovažuje dela in prizadevanj strokovnjakov v Kliniènem centru. Narobe. Podpiramo jih in jim želimo še veliko uspehov. Paè pa se bojimo, to bojazen smo veèkrat javno izrazili, da bo dr.Tomislav Klokoèovnik iz Kliniènega centra odpeljal strokovnjake, zaradi èesar bodo zmogljivosti srène kirurgije v KC bistveno omejene. To je dejstvo, ki so ga javnosti prav tako veèkrat povedali prof.dr. Zoran Arnež, strokovni direktor Kliniènega centra, dr.Bojan Tršinar, strokovni direktor Kirurške klinike v KC in navsezadnje tudi dr.Tone Gabrijelèiè, predstojnik kardiovaskularne kirurgije v KC. Našteti strokovnjaki, ki jim nihèe od nas ne odreka ugleda in sposobnosti, so povedali, da bi z odhodom dr.Klokoèovnika iz KC njihovi strokovnjaki »razpršili« po vsej Sloveniji. Naš poudarek glede Kliniènega centra je predvsem, da že zdaj ne zmore operirati vseh bolnikov, v primeru, da izgubi nekaj bistveno pomembnih sodelavcev, pa bo ta zmogljivost še manjša. Na

seznamu èakajoèih pa je ves èas med 300 in 500 bolnikov. Nesporno dejstvo, ki so ga prav tako povedali našteti in drugi strokovnjaki, tudi minister Keber, pa je, da pacienti med èakanjem na operacijo umirajo. Drugo, kar je povezano s Kliniènim centrom in kar smo javno povedali, je, da nihèe od nas nikoli ni dobil podatkov o umrljivosti pri operacijah na oddelku srène kirurgije. Minister Keber je javno povedal, da je te podatke zahteval še kot strokovni direktor KC, pozneje tudi kot minister, pa jih ni dobil. Ves èas poslušamo samo izmikajoèe odgovore, èeš, da ti podatki za javnost niso primerni, ker bolnike samo vznemirjajo, pa da so neprimerljivi in tako naprej. Bolnika, ki je pred tem, da leže na kirurgovo mizo, pa, verjemite, od vsega najbolj zanima, koliko podobnih operacij se je temu kirurgu do zdaj posreèilo. Navsezadnje v svetu celo zavarovalnice zahtevajo, da kirurgi predstavijo svoje rezultate, sicer se z njimi sploh ne pogovarjajo, kaj šele, da bi sklenili dogovor o tem, koliko zavarovancev bo doloèeni kirurg operiral. Nam se zdi, da se bolnike bistveno bolj vznemirja s tem, da se jim podatkov ne da . Veseli smo, da so v obèini Koper ustanovili komisijo, ki spremlja projekt kardiovaskularne kirurgije. Iz tega bi lahko sklepali, da tudi v Kopru ustanavljajo kliniko za kardiovaskularno kirurgijo. Ker bi bilo sicer malo èudno, da v obèini Koper ocenjujejo, kar se dogaja v

obèini Izola. Razpis je namreè za izolsko bolnišnico, ta pa za zdaj še sodi na obmoèje obèine Izola. Ne bomo se spušèali v komentiranje vseh izjav svetnika koprskega mestnega sveta Valentina Prelovca o pridnih delavcih v KC. Saj je res, veliko je pridnih, nekateri so malo manj. Nekateri garajo, drugi malo manj. Mi jih ne ocenjujemo. To je delo njihovih nadrejenih in direktorja ustanove, ne pa nas. Mi se samo vprašamo, komu zaupamo. In si tudi odgovorimo. Kar zadeva odnos do bolnikov, pa je verjetno Prelovèeva zgodba samo ena. Vsak ima svojo. Nekatere med njimi so prav grde. Pa jih nismo nikoli navajali. O strokovnosti v Kliniènem centru smo verjetno laiki, kamor sodimo tako mi kot Valentin Prelovec, najbrž ne moremo presojati. Zapomnimo pa si, kar nam povedo tisti, ki na tem podroèju v svetu kaj veljajo. S takimi pa smo se pogovarjali. V Houstonu v Texasu, v clevelandski kliniki, na kliniki Mayo, pa tudi v Avstriji, Švici in še kje. Podatki o tem, koliko bolnikov so operirali v KC lani in koliko letos, so eno, podatki o tem, koliko bi jih morali operirati, pa so nekaj drugega. Letno bi potrebovalo operacijo kar 1200 bolnikov. Za en center srène kirurgije pa je, po mednarodnih parametrih, nujno potrebno, da letno operira vsaj 500 bolnikov, da lahko govori o rutini. Navajamo samo številke, ne govorimo o garanju doktorjev, o njihovem ugledu, o reševanju življenj.

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

O ravni nogometnega navijaštva bi pa verjetno veliko veè vedeli povedati tisti, ki svoje napake oèitajo drugim. V Delu smo lahko prebirali èlanke Borisa Šuligoja, ki je takšen slog prignal do popolnosti. In sicer med trajanjem javnega razpisa. Tega niti ne želimo komentirati. To je stvar uredništva èasopisa, kjer smo se ustrezno pritožili. Vladimir Petek, sicer spodaj podpisani predsednik Društva na srcu operiranih, naj bi "pogumno" govoril o dr.Klokoèovniku in njegovi promociji v revijah, kakor meni Prelovec. Za takšno trditev pa res ni potreben poseben pogum: izjave dr.Klokoèovnika smo lahko prebirali na straneh slovenskih èasopisov (niti eden od njih ni medicinski, torej strokoven), o svojih sposobnostih in dosežkih je razlagal tudi potnikom Adrie Airways v njihovem internem glasilu (naslov èlanka je bil "Srèni kirurg v svetovnem merilu"). Prebrali smo, da bo po njegovi metodi zaèela operirati tudi klinika Mayo v ZDA. Poklicali smo v to kliniko. Povedali so nam, da za dr.Klokoèovnika še slišali nikoli niso.

Utrip srca 29

Ko že govorimo o pogumu: vedno stojimo za tistim, kar povemo. S svojim imenom in priimkom. Svojih trditev ne skrivamo za frazeologijo "oni dan sem sreèal nekoga, ki je rekel" ... V neèem se strinjamo s svetnikom Prelovcem: tudi mi si želimo ustanovo, ki ji lahko zaupamo in bo širše skrbela za naše zdravje. Prelovec pravi, da Medicorju ne zaupa, ker pozna "kar nekaj neuspešnih poskusov za ustanovitev lastne klinike". Te naj bi, po njegovih besedah, Medicor po razliènih slovenskih krajih ustanavljal že veè kot deset let. Zelo zanimivo, še posebej, ker je bil Medicor ustanovljen in registriran pred dvema letoma in pol. Res pa je, da si je za ustanovitev takega centra prizadevala prof.dr. Metka Zorc. In ker so ji številni kolegi, tudi tisti, ki jim je pomagala (celo pri sestavljanju strokovnih èlankov, brez katerih ne bi mogli napredovati), ves èas nagajali, se to ni moglo zgoditi. Zdaj stojimo za njo mi vsi, poldrugi tisoè èlanov našega društva in še 10.000 naših državljanov, ki so

podpisali, da podpirajo kliniko Medicor, naš skupni projekt. Za konec bi radi povedali smo še to: naši podatki o tem, koliko slovenskih pacientov je operiral prof.Radovanoviæ, so toèni. Število 1800 je število vseh naših pacientov, ki jih je operiral v èasu, odkar so zaèeli k njemu hoditi prvi slovenski pacienti, torej v Švico, ker tedaj ( v drugi polovici 70. let) centra v Sremski Kamenici še ni bilo. Imamo vsa imena in vse podatke, ki so nam jih zaupali naši sotrpini. Oèitajo nam navijaštvo. Ker smo osebno prizadeti, je tak oèitek žaljiv. Kaj pa je bolj normalnega od tega, da se opredeljujemo za nekoga, ki nam je rešil življenje? Povsem drugaèe je, kadar se navijaško opredeljujejo tisti, ki so v službi javnosti in bi MORALI biti nevtralni. Potem pa lahko govorimo o navijaštvu. Z vsem, kar sodi zraven. Toda primitivizem prepušèamo tistim, ki so se že do zdaj dobro izkazali v njem! Vladimir Petek,

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije

30 Utrip srca

Peticija v podporo prof.Zorèevi smo p o s l a l i n a ministrstvo za zdravje Spoštovani! Èlani Društva na srcu operiranih bolnikov Slovenije, zbrani na svojem rednem letnem obènem zboru naslavljamo na vas to peticijo, da bi vas opozorili na nesprejemljive izjave dr.Tomislava Klokoèovnika, ki so bile v dneh po predstavitvi odloèitve ministrstva za zdravje o izbiri najemnika za prostore Splošne bolnišnice Izola, objavljene v številnih medijih, posebej pa opozarjamo na èlanek v reviji Mag (11. december). V teh svojih izjavah je dr.Tomislav Klokoèovnik obrekoval prof.dr. Metko Zorc in tudi MC Medicor d.d. Bolniki, ki poznamo prof.Zorèevo, smo posebej prizadeti zaradi trditev, da ji gre samo za denar. To je umazana laž, kajti prof.Zorèeva od nikogar od nas ni terjala nobenega denarja. Paè pa nam je vedno na razpolago, kadarkoli kdo od nas potrebuje njeno pomoè ali pa vèasih tudi samo besedo spodbude. Mnogi med nami so doživeli, da je prof. Zorèeva asistirala pri operaciji in dobro vemo, da je njeno znanje o zdravljenju srènih bolezni vrhunsko. Zdravniški poklic med drugim od zdravnikov zahteva spoštljiv odnos do kolegov in uèiteljev. Dr.Klokoèovnik je po naši oceni to doloèilo kodeksa medicinske etike in deontologije grobo kršil. Prosimo vas, da po svojih

moèeh zašèitite prof.dr. Metko Zorc, ki si po mnenju nas vseh zasluži samo globoko spoštovanje. Stalno prerekanje po èasopisih ni nikomur v korist. Škandal za škandalom ima lahko tudi škodljive posledice za novi center srène kirurgije, ki ga Slovenci zares nujno potrebujemo. Zato je skrajni èas, da se konèa s stalnimi pregovarjanji in raje konèno zaène resno delati, da bo center èimprej zaživel. 770 èakajoèih na operacijo je najbolj preprièljiv argument za to. Prosimo vas, da po svojih moèeh in pristojnostih

poskrbite, da bodo formalnosti èimprej opravljene in da bo mogoèe v najkrajšem možnem èasu na operacijo v Izolo, kajti med nami je veliko takih, ki so prepušèeni negotovosti èakanja na operacijo. Z željo, da boste ustrezno ukrepali in nam pomagali, da bo za hudo bolne kmalu poskrbljeno, vas lepo pozdravljamo in vam želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu! Èlani Društva na srcu operiranih Slovenije Zanje:

Glasilo društva na srcu operiranih Slovenije Vladimir Kobi

PIKNIK DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH V BELI KRAJINI Sanjali smo o idiliènem pikniku v prijazni Beli Krajini, kjer ob že poševnih žarkih sonca, jesenska pozlata obdaja prelepo naravo z oèarljivimi barvnimi odtenki in si zamišljali prelestne sprehode tam naokrog, pa po njeni mali prestolnici Metliki, polni zanimivosti iz zgodovine. Pa je narava hotela povsem drugaèe. Dež se je vlival in izlival tiste dni, da joj! Sem ter tja ga je nadomešèala megla, pa spet izdatne plohe. Mi pa smo imeli že vse dogovorjeno in povabljeno množico naših èlanov niè se ni dalo veè spremeniti. Prijavljenih in udeleženih pa rekordno! Kar dva avtobusa smo napolnili; enega s štajerskega konca iz Celja, drugi je prihajal iz Ljubljane in peljal s seboj Gorenjce, Dolence in Primorce z Notranjci.Vseh nas je bilo kar blizu sto. In tako smo se hrabro podali 11. oktobra na pot, kakršnikoli že vremenski usodi nasproti. Da bi se s Štajerci iz Celja sreèali od Ljubljane prihajajoèi že med potjo v Trebnjem na kavici, nam ni uspelo, ker je štajerskega šoferja pri Mokronogu zaneslo preveè v levo. Tako smo se dobili na Otoècu, saj dandanašnja mobilna telefonija omogoèa sprotne korekcije tudi med potjo. Tam smo ob kratkem, veselem sreèanju zavžili štajersko gostoljubno, predsednikovo »žemljo« in jo zalili z odliènim njegovim jabolènikom. Že smo bili spet v avtobusih ter jo ubirali èez deževne Gorjance v Metliko. A vreme je bilo prizanesljivo: èim smo bili v Metliki, se je deževje za lep èas umaknilo. Vse oglede in sprehode v Metliki smo opravili v vedrini. To je bila velika sreèa, saj bi sicer nekaj ogledov odpadlo, skvarilo pa bi se tudi vzdušje celotnega izleta. Vreme je bistven »ravnatelj« prireditev v naravi. V Metliki smo jo najprej ubrali v Belokranjski muzej, ki je v Metliškem gradu. Vodièka, zelo prijazna, visoko izobražena zgodovinarka, nam je po uvodnem pozdravu pokazala zanimiv, kar obsežen film Podobe Bele Krajine o belokranjski zgodovini in znamenitostih te deželice. Po kratkih pojasnilih smo si prièeli ogledovati muzej. Ta hrani bogastvo predmetov iz teh krajev in drugaèna sporoèila iz pradavnine, ki se zaèenja tu že v mlajši kameni dobi, nadaljuje v bakreni in nato bronasti dobi ter železni dobi, ko sreèamo že Ilire in Kelte.. Za njimi so gospodarji teh krajev seveda Rimljani, ki so se naseljevali in gradili tod; do pozne antike, ko je pri Podzemlju bilo pomembno versko in upravno središèe.( znameniti mitrej). Rimljani so v Belo Krajino prinesli tudi vinsko trto: velika škoda, èe je ne bi ! V nadaljevanju nas muzej seznanja s srednjim vekom, ko so po letu 1200, v trinajstem stoletju, preje pod hrvaške oblastnike spadajoèo Belo Krajino, osvojili višnjegorski nemški fevdalci. Odtlej je meja med slovensko Kranjsko in Hrvaško, do danes, reka Kolpa.

V 14. in 15. stoletju sta bili ustanovljeni mesteci Metlika in Èrnomelj, ki pa sta zlasti v naslednjih dveh stoletjih preživljali hude èase ob turških vpadih in požigih. Velik del razstave nam ponazarja gospodarsko in obrtno, pa družabno življenje Belokranjcev, trgovino v Metliki in Èrnomlju vse do modernih èasov, ki je ob sicer izrazito poljedelski dejavnosti dežele, prinašala sape in prepihe od drugod in drugam. Poseben povdarek muzeja je namenjen tudi èasu NOB, ko je Bela Krajina slovela po tem , da v letih 1944 in 1945 okupacijske in slovenske protirevolucijske enote niso, po italijanski propadli okupaciji, veè zmogle zasesti »belokranjske republike«; ta je celo vzdrževala tudi letalsko zvezo z zahodnimi zavezniki, odvažala v Italijo ranjence in sprejemala letalsko materialno pomoè od tam.

Utrip srca 31 razlagala. Povedala je še, da klet zmore 5000 ton vina letno, vendar pridobijo in donegujejo ter prodajo dejanjsko 1.500 ton vina letno.Slišali smo tudi vso zgodovino nastajanja te vinske kleti, ki so si jo za svoje potrebe dolgo gradili Belokranjci. A nas je vendar najbolj pritegovala sama pokušina teh èrnih vinskih dam, ki jim pravijo modra frankinja, žametna èrnina, portugalka in šentlovrenka. Tudi dve blondinki jim delata družbo to sta beli sauvignon in chardonay. Èe zmešamo po 40 odstotkov modre frankinje in žametne èrnine in po 10 odstotkov portugalke in šentlovrenke, dobimo pravo metliško èrnino, ki je res plemenito vino, znano daleè naokrog. Èe pijemo kar samo modro frankinjo, je opojnost te èrne dame kar prehuda - tudi za trdne možake. Da bi naš okus loèeval med njimi, so nam k vinom postregli še z manjšo zakusko. To je bilo zanimivo in prijetno v tej Metliški vinski kleti, da bi èlovek kar tam ostal! Ker je bil izbor kar 6 ali 7 vin bogat in smo jih pili drugega za drugim, smo nekateri odkorakali iz vinske kleti v plesnem ritmu križem swing. Pa niè hujšega. Pri izhodu so ravno vozili v klet novo èrno krasno grozdje in dobrodušni kmetje so obdarili s prelepim grozdom vsakega, ki je to želel.Nismo si mogli kaj, da si ne bi nakupili v vinotoèu za kletjo še nekaj zaloge teh dobrih kapljic za domov.

Iz muzeja nas je pot vodila nato v najstarejši slovenski gasilski dom in gasilski muzej. Ta hrani mnogo dokazov o zgodnji tehnièni znajdenosti teh prebivalcev, ko so v veliki solidarnosti in vedno zastonj ter prostovoljno reševali tegobe soljudi ob požarih in drugih nesreèah. Res vredno ogleda, vredno vsega priznanja in zgledovanja za današnji èas! Ogled starega dela mesta , ki je sledil,nam je, brez dežja, odkril utrjene zgradbe iz obrambe pred Turki in nekatere sedanje znamenite stavbe; na kratko smo si ogledali tudi glavno metliško cerkev s prelepim oltarjem. Sreèali po mestu pa smo še opomnike in spomenike znamenitih Belokranjcev: od znamenitega realistiènega kiparja Alojzija Gangla (njegov je spomenik Valentinu Vodniku na ljubljanskem trgu!, ki je prvi javni slovenski spomenik 1889. Nadalje okras proèelja ljubljanske opere 1890, znameniti kip žida v bronu in še mnoga druga dela), znanega doma in v tujini; tu so še sloviti najveèji misijonar in škof med Indijanci Baraga, ki je iz Metlike odšel misijonarit v Ameriko. Pa najtenkoèutnejši naš odlièni pesnik Oton Županæiè, ki pa je sicer bil doma iz Vinice, kjer ima tudi svojo posebno spominsko zbirko. -In še jih je teh najbolj vrlih Belokranjcev. Bil je že èas, da se nekje odžejamo. Pa bil je vendar na našem sporedu ogled Metliške kleti! - Neverjetno smo pospešili korak in se podvizali, da bi bili èimprej bili v njej in vonjali opojna belokranjska vina; poslušali naj bi o njihovih koristih za srène bolezni, kar je odlika prav èrnih vin,ki so tu doma, kar je ugotovila in izmerila vinska znanost, tako naša kot tudi tuja (italijanska). V njih vsebovane snovi flavonoidi in druge- odganjajo nevarnost ateroskleroze, najbolj modra frankinja. Strokovna vodièka za vina nam je vse po vrsti lepo

Potem smo se odpravili v tovarniško trgovino Beti, ki je izdelovalec odliènega perila in pletenin, ki smo si jih po znižanih cenah tu lahko nakupili. Po kar dolgi poti do tja, smo že spet doživljali deževne kaplje, ki so nas spremljale tega dne do konca. A do živega nam niso veè mogle, saj je ves preostali spored potem potekal pod streho. Avtobusa sta nas odpeljala iz trgovine Beti na Suhor v odlièno restavracijo Majs na kosilo. Po obedu je predsednik Petek opravil podelitev nagrad za prve tri najboljše zbiralce podpisov kot podporo ustanovitvi srène bolnišnice Medicor v Izoli. Prva nagrada je šla v Prekmurje prizadevni gospej Hildi Hladnjak, ki je zbrala blizu 3000 podpisov; drugo je dobil èlan društva Martin, tretjo pa naš èlan UO Branko Noè. Prvo nagrado daje naše društvo, drugo in tretjo pa poklanja iz svojih sredstev predsednik. Po kosilu so se nekateri pari narajali ob plesu, ki so ga omogoèili naroèeni muzikanti. Kmalu pa smo se podali skoro vsi na drugo stran poslopja, kjer so nam priredili že pod veèer kostanjev piknik. Napekli so obilo kostanja, ki smo ga zalivali z okusnim moštom, podarjenim od predsednika Petka, ki ga je sam pridelal in donegoval. Škoda je bilo edino to, da peka kostanja ni bila v ravno vešèih rokah in smo marsikak kostanj le s težavo olušèili. Še dolgo nam bo ostal belokranjski piknik v spominu. Organiziral ga je skupaj s predsednikom èlan UO Jože Smrekar. Odlikoval ga je res bogat spored, pa imeli smo veliko sreèe z vremenom. Dan je prav hitro minil in kar dolga vožnja nas ni ni utrudila. Pa saj se je po naših žilah pretakala zdravilna metliška èrnina!

Vsako življenje je dragoceno. Zato svoje poslanstvo prepoznavamo v raziskovalnem delu in odkrivanju novih zdravil za boljšo kakovost življenja ljudi. Nenehno izpopolnjujemo in izboljšujemo proizvode ter ostajamo v družbi vodilnih farmacevstkih podjetij v svetu.

Merck Sharp & Dohme IDEA, Inc.* Podružnica Ljubljana Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana, Slovenija T: 01/520-42-01, F: 01/520-43-49, 520-43-50 www.merck.com *Družba povezana z MERCK & CO., Whitehouse Station, ZDA