DA, zakaj pa ne?

DA, ZAKAJ PA NE?

Št. 1, januar 2022

DrogArt Dnevna soba dnevni center za mlade med 15. in 29. letom z izkušnjo uporabe drog Prečna ulica 6, Ljubljana dnevnasoba@drogart.org 030 346 328

INSTAGRAM: @drogartdnevna

DISCORD: https://discord.gg/Gur6Ps6ARg

časopis ustvarile_i: Odgovorni in izvršni urednici: Anja Trobec in Sanja Kranjc Namestnik urednika: Lucas Alexander Uredniški odbor: Alice Štampar, Nina Bošnik, Pavla Zabret, Urban Videmšek Lektoriranje: Sanja Kranjc in Simona Nahtigal Mentorica: Simona Nahtigal Oblikovanje in prelom strani: Anja Trobec Prva stran: Anja Trobec Izdajatelj: Združenje DrogArt

Program sofinancirajo:MOL, MZ *Stališča organizacije ne izražajo nujno stališč sofinancerjev.

UVODNIK

Dobrodošli v svetu Dnevne sobe DrogArt. Ideja časopisa se je pričela pojavljati tam nekje na vrhuncu lockdown ukrepov, ko se je vsakemu posebej doma mešalo in smo svoje frustracije morali nekam usmeriti. Eni so pisali, drugi risali, spet tretji so se izgubljali v rimah, medtem ko sem sam pobegnil v pisanje fikcije o gej serijskem morilcu. Whatever helps. Časopis je tako postal naš safe place, kamor smo uporabniki, terenci in strokovni kader poslali svoje stvaritve. Prepričan sem, da ko prelistaš časopis, najdeš nekaj zase, podpiramo celo zdravo barmanstvo z reportažo o našem hišnem barmanu, pospremljeno z okusnimi recepti brezalkoholnih koktaljev.

Smo v nenavadnem in težkem obdobju našega planeta. Kot družba se vsak posebej borimo z dano dolgoletno pandemijo in upam, da vam listanje po našem časopisu vsaj za nekaj minut zamegli temačnost vsakdana in hopefully koga od vas navdihne, da nam pošlje svoj izdelek (casopis@drogart.org).

Odkar je dnevni center (Dnevna soba) Drogarta odprl svoja vrata je meni osebno in mnogim drugim ustvaril varni prostor, kjer sem vedno lahko odprto govoril o svojih težavah, od problematike moje odvisnosti in težavnosti ohranjanja njene čistoče, pa tja do produktivnih debat o pripadnosti LGBTQA+ manjšini in o odgovornosti pristavljanja svojega lončka za napredek tolerance do le-te.

Humor, umetnost, pomoč in debata o substancah skupaj z mnogo drugega diha v prostorih DrogArta kot tudi v virtualni obliki na Discordu ter ostalih socialnih omrežjih. Dnevna soba me je po letih vidnega obupa nad življenjem navdala z optimizmom in energijo potrebno za urejanje predelov življenja, prej dolgo, predolgo izogibanih in namerno prezrtih. Ta izdelek, DA časopis, je le poglavje zgodbe, ki jo predstavlja Dnevna soba.

Vse kar lahko rečem je, we’re all in good hands. :) V aktualnem letu vam želim življenje polno optimizma, iskrenih prijateljev, finančne stabilnosti in čim manj škodljive samokritike.

Prijetno branje.

Lucas Alexander

6 DNEVNA SOBA what 10 TRIP REPORT z obale 12 Intervju s tropči 16 uredništvo priporoča 20 psihosocialna in vrstniška podpora na DrogArtu 24 Minka svetuje 29 Afteraški zapisi 30 O kuščarju in LSDju 32 Digitalno ustvarjanje na telefonu 34 Reportaža: Jahanje z dnevno 38 Kaj nam droga da in kaj vzame 42 Organizacija prijatelj_ica se predstavi: Transakcija 44 EBS- šola bartendinga 48 Krimiz

AVTOR_ICA: Anja Trobec-tropči

KAZALO

AVTOR_ICA: DV

AVTOR_ICA: DV

DNEVNA SOBAwhat?

Ob popoldnevih dnevna soba na DrogArtu postane prostor za druženje. Želimo si namreč, da bi imeli mladi na voljo varen prostor brez predsodkov, kjer se lahko družite, ustvarjate, spijete cedevito ali kavico ... Pomembno je, da ima vsak svoj »plac«, kjer se dobro počuti in se lahko sprosti, poveže z drugimi in aktivno preživi svoj prosti čas. Na DrogArtu si prizadevamo zmanjšati pritiske in predsodke, s katerimi se soočate, in vsakogar sprejmemo kot edinstvenega posameznika s svojimi zanimanji, talenti in tudi težavami. O vsem tem se pogovarjamo, iščemo rešitve ali pa se s kakšno sproščujočo aktivnostjo za trenutek od vsega odklopimo.

V naši dnevni sobi se odvijajo različne aktivnosti. Želimo si, da vsak_a najde nekaj zase ali pa se preizkusi v nečem neznanem in popolnoma novem.

Aktivnosti izvajamo skupaj in vsakdo lahko prispeva svoje zamisli, znanje in je vključen_a na vsakem koraku – od prve ideje do končnega izdelka. Skupaj kuhamo, ustvarjamo, športamo in hodimo na izlete, beremo, igramo družabne in video igre, debatiramo o tem in onem ali pa si vzamemo čas za ležeren klepet ob kavici.

Kljub vsem sproščujočim aktivnostim pa vseeno lahko hitro pademo v zajčjo luknjo urejanja raznih birokratskih nalog in ob tem čutimo zmedenost, tesnobo in strah. Skrb za različne formalne zadeve nikakor ni enostavna, zato poleg druženja in aktivnosti na DrogArtu nudimo podporo in spremstvo pri urejanju zadev npr. na CSD, Zavodu za zaposlovanje, pri zdravniku... Če potrebuješ malo spodbude ali pomoči pri iskanju stanovanja, vpisu v šolo, iskanju službe, izpolnjevanju obrazcev in oddajanju vlog ali čem drugem, se lahko obrneš na nas.

AVTOR_ICA: Kaja Žvan

OBRAMBNI MEHANIZEM

pred vrata sem postavila tišino in na okna plakate, da bi prostor manj dihal

no pasaran niti misel v jezik niti duša v drugo

potrpežljivo zavračam zvonce si lomim ključe ne čutim zraka zavoham plin

AVTOR_ICA: Berja Manik

AVTOR_ICA: stvari iz glave

T R I P REPORT z obale

Na Krku s prijatelji približno kilometer stran od Haludovega smo našli majhen zalivček, odmaknjen od pogledov mimoidočih. Ob sedmih smo štirje vzeli LSD in si med čakanjem na učinke postavili "kamp".

Med drevesi smo navezali viseče mreže, pripravili hrano in raziskali okolico. Iz torbe sem potegnil svojo beležko za tripe in se založil s pisali.

Moj namen za trip je bil preprost; se zabavati, prvič plavati na tripu in misliti morje - karkoli to pomeni.

Po približno eni uri od zaužitja sem začel opažati prve učinke. Opazoval sem rahlo megljenje slike, ki je poudarjala žive barve moje okolice. Um je čutil lahek pritisk v spremstvu dobro poznane tesnobe, katero občutim ob začetku vsakega tripa. Odgnal sem jo s smehom v dobri družbi. Dobro uro smo se smejali najbolj neumnim šalam. Smeh se je širil iz trebuha do glave in vse vmes se je treslo od krohota. Občutek lahkotnosti v telesu me je spomnil na moje telo.

Opazoval sem svoje velike dlani, ki so se mi zdele tuje kot kitajski jezik. Pogled sem od rok usmeril do zbrane družbe in ponovno dojel, da smo konec koncev res samo preveč pametne opice - to dojamem na vsakem tripu. Opičja oblika telesa.

Preračunljivi komentarji treznih prijateljev, ki bi jih sicer dojemal kot precej normalne, so se mi zdeli nesmiselni. Spominjali so me na igre moči, kakršne lahko opazimo pri šimpanzih. Tu sem videl, kako se je naša inteligenca razvila zaradi vedno večje kompleksnosti socialne ureditve v tropu. Zdelo se mi je nesmiselno. Nismo boljši od tega? Bolj razsvetljeni?

Bolj pametni in sočutni za take igre?

"Zavedanje in refleksija kažeta pot od opičjosti k človečnosti" (opomba: Zgoraj zapisana misel v poševnem tisku je prepisana direktno iz beležke in je produkt zadetega uma. Interpretacijo prepuščam bralcu.)

Prišel je "peak". Kot vedno sem se tudi tokrat moral umaknit na samo, saj nisem mogel več slediti toku pogovora. Trip me je pripeljal do bližnjega kupa skal, ki je nekaj metrov od obale štrlel iz morja. Opazoval sem morje in nebo ter se čudil njuni velikosti in lepoti, dokler me ni nekaj uščipnilo v stopalo.

Rakovica!!

Ta mala navihanka se je po hitrem umiku mojih nog skrila v bližnjo špranjo in od tam opazovala mojo naslednjo potezo. Pritegnila je moje zanimanje. Sedel sem ob malem bazenčku, kjer jih je bilo polno. Opazil sem jih lahko le, če sem bil čisto pri miru. Takrat so prišle iz svojih lukenj. Kako zanimiva bitja! S svojimi prečno premikajočimi se telesi plezajo po najbolj strmih površinah in ko srečajo večjega prebivalca te osamljene skale, se hitro umaknejo nazaj v svojo špranjo. Tako sem neznano dolgo opazoval rakovice in njihovo življenje. Za trenutek sem bil rakovica. Cenil sem preprostost njihovega življenja in cenil kompleksnost svojega. Videl sem pot življenja iz vode na površje.

Najprej rastline, nato dvoživke. Videl sem razvoj živali vse do Homo sapiensa. Bil sem tisti mali kuščar, dinozaver in opica. Bil sem človek, ki odkriva svet, uporablja primitivno orodje in se sčasoma ustali ter začne kmetovati.

Moje tisoče preživeto življenje je zmotil rahel dotik na rami.

"Si OK?" "Ja," sem zmedeno odgovoril.

To vprašanje me je pripeljalo iz dobe druge industrijske revolucije nazaj v realnost. Med tpotjo razvoja sem pozabil, da sem nekdo. Živel sem druga življenja. Čutil sem DaVincijev navdih, tegobo malega otroka, ki cel dan dela v tovarni in bolečino drevesa, katerega jé ogromni dinozaver. V tistem "ja" je ves moj občutek sebstva prišel v velikem strašnem trku.

Plošče realnosti so trčile med sabo in se dvignile v nepremične zlovešče gore. Valovi preteklosti so se razbili na obali sedanjosti.

"Spomni se poti. Od morja do tovarn. Do skale ob obali.

"'Zavedaj se svoje priviligiranosti. '' ''V izkušnji je moč."

Vstal sem in se vrnil v smeh. "Peak" je minil, tako da sem lahko govoril in sledil toku druženja. Poskusil sem opisati svoje doživetje, a so se mi besede zatikale, prikimavali pa so mi le so-triperji.

"Kaj? Bil si opica? Ma splezi na drevo pa boš spet!"

Po rundi smejanja, sem se odločil malo zaplavati. Voda me je kar objela in me nežno dvignila. Spremembo svoje teže sem občutil tako telesno kot duhovno. Ta lahkost je vzpodbudila mojo radovednost in igrivost. Razumel sem, zakaj pravimo, da je življenje težko. Čudil sem se nad lepoto sveta, ki se skriva pod gladino. Sončni žarki so v vodi peli severni sij, jate rib pa so nanj plesale. Taval sem okoli in se potapljal.

Voda je bila modra, zelena, oranžna, vijolična. Peščena morska gladina pa je izgledala kot pokopališče v nebesih. Lebdeč na mrtvaka, sem z zaprtimi očmi gledal fraktalne vzorce. Občutek težnosti, sluh in tip so zbledeli. Obstajal je le ples vzorcev.

Spreminjali so se po ritmu valov, ki so me odnašali v neznano. Iz tega sna me je zbudilo tapkanje po mojem telesu. Deževati je začelo. Vzhičeno sem se krohotal ob čudovitosti pogleda na morsko gladino, po kateri udrihajo kapljice dežja. Milijone iglic zbada borov gozd. A te iglice so zbadale tudi moje pajdaše, ki so bili skriti pod borovcem. Odpravili smo se proti domu. Bolje rečeno;štirje smo se afnali in opazovali prihajajočo nevihto, trije so pakirali in nas vzpodbujali k odhodu.

"Verjemte mi, ko nevihta pride do nas bomo pošteno najebal."

"Ah daj no. Sam mal bomo mokri, pa kaj! Naši predniki so ure in ure hodil po dežju preden so najdl jamo in še ta je bla vlažna pa mrzla."

Kasneje smo bili za njihovo vztrajanje pri odhodu vsi zelo hvaležni.

Pot do avta je bila trip znotraj tripa. Scena se je spreminjala iz minute v minuto ter nas hranila s komičnim in filozofskim materialom. Nerodno je bilo le, ko smo koga srečali , saj se nas je pol noro hihitalo, druga polovica pa je s strahom v očeh zrla v tla. . Na srečo drugih ljudi na begu pred dežjem ni bilo veliko.. Takratna punca je vso pot nazaj kurila sklopko v mojem Golfu. To se mi je zdelo smešno, njena zadrega pa absurdna. Ljudje včasih dojemamo stvari kot del sebe in pričakujemo od ostalih, da počnejo isto. Kot bi prvič to zares videl v celoti. Čeprav sem to vedel že prej (?), se še zdaj spomnim tistega občutka. Mesto me je počasi vračalo nazaj v realnost - nazaj v urbano življenje. Doma smo ob dobri večerji reflektirali trip in igrali šah. Vsa tekmovalnost je zbledela in pomembna je bila le lepota igre. Matiran sem bil z občutkom zmagoslavja, ki me je spremljal v posteljo. Zmagoslavje modreca, ki se je vrnil iz puščave z novo pridobljeno modrostjo.

P.S. Lahko mi je pisati o tako lepem tripu, polnem čudenja in zabave. Zavedam se, da je bil tak, ker smo previdno izbrali čas in kraj, imeli tri tripsitterje in bili zaradi dopusta vsi dobro razpoloženi. Set in setting sta bila praktično popolna. Zato mi je beseda na papir stekla veliko bolj gladko kot pri manj prijetnih tripih.

→

←

AVTOR_ICA: Negdo

''poletne noči''

P.P.S. Za vse, ki želite na prvo (ali tudi poznejšo – nasveti so večno uporabni) izkušnjo biti kar se da dobro pripravljeni, priporočamo spodnji link https://www.drogart.org/dro ge/5352/preden-sem-prvicvzel-a-lsd.html.

Vsebuje enega od prispevkov iz serije “Preden sem prvič vzel_a …”, v kateri avtorica preko prepleta osebnih izkušenj različnh posameznic_kov in smernic za zmanjševanje škode pri uporabi drog na humoren in razumljiv način predstavi najpogostejše zaplete in načine, na katere se jim lahko poskusimo izogniti. 5 zvezdic z naše strani – ček it aut! ;)

AVTOR_ICA: Borut Cigale

INTERVJU S TROPČI

Tropči - daj se nam najprej malo predstavi, kdo si, kaj rada počneš, kakšno zanimivo stvar o sebi.

Halu! Najprej naj mogoče povem, da se mi je opisovati zmer tok težko, ker nas ljudi tok različnih stvari (ne)definira, zraven pa še seveda odločitve kaj povedati, da sama sebi ne bom cringe čez 5min.

Sem Anja, nekaterim bolj znana kot tropči in marsikej sem, marsikej pa tut nisem. Včasih mi je do absolutno ničesar, ko se pa česa lotim, me je pa težko stran spravit. Med prvo karanteno sem se spet vnela za ustvarjanje in se končno zmotivirala dovolj, da sem začela igrat tut na ukulelo. Ker so krizni časi terjali krizne rešitve, je moja ena in edina publika bil_a moj_a mačk_a Indigo (they/them). Prepričana sem, da telepatsko komunicirava, tko da velik časa mi gre v iskreno komunikacijo in grajenje odnosa z njo.

Na DrogArtu si že kar nekaj časa. Kako si se prvič spoznala s to organizacijo in kako te je pot pripeljala do dela v Dnevni sobi?

Pri kake 20ih letih, ko nisem našla svojega akademskega poslanstva, se je v glavi začela kuhati ideja o prostovoljstvu. Nisem sicer vedela kaj točno sploh želim počet, tko da me je na DrogArt po mojem prinesla bolj usoda kot kej drucga :) Svoje vikende sem preživljala malo naokoli in tako na nekem partiju naletela na DrogArt- videla sem priložnost kako združiti stvari, ki jih rada počnem s koristnim in se takoj pofočkala za izobraževanje...skoraj 7 let kasneje: delam v dnevnem centru. Rekla bi, da je moje delo zelo dinamično in kreativno in ga je nemogoče opisati v enem stavku.

Kaj je tvoja vloga na DrogArtu? Kaj počneš, katere delavnice vodiš...? Čas preživljam v Dnevnem centru, kar pomeni, da ustvarjam tedenski program, pripravljam vsebine in grafike za socialna omrežja, kordiniram prostovoljke_ce, nudim psihosocialno pomoč in hengam z osebami, ki so ključni del Dnevne sobe- uporabnice_ki naših storitev.

Oglašam se tudi na vzdevek tropči, predvsem v naši virtualni DrogArt Dnevni sobi na Discordu.Tam se priklopim za virtualno henganje in izvajanje ustvarjalnih delavnic in pogovorov o duševnem zdravju. Sem pa tja sem ustvarjala tudi Kahoote, kafane,...

Kaj ti je pri tvojem delu najbolj in kaj najmanj všeč?

Pri mojem delu mi je najbolj všeč folk, ki me obkroža (tako sodelavci kot tudi uporabniki), dinamičnost, ustvarjalnost, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Res se mi zdi najbolj fino to, da diham isti zrak kot istomisleči ljudje, ki Najtežji del dela bi rekla, da je poskus mojega balansiranja želje po pomoči drugim in potrebe po pomoči sebi. Ker delam z ljudmi, ki imajo za sabo take in onake zgodbe, se včasih zgodi, da mi nekatere tematike, ki so bile globoko zakopane v mojem nezavednem, sprožijo manj prijetne občutke, ki ždijo z menoj še nekaj časa. Odnos z uporabniki lahko v določenem obsegu poimenujem kot vzajemnega- skupaj z drugimi se učim in rastem tudi jaz (tako v profesionalnem kot tudi osebnostnem smislu).

Opiši Dnevno sobo s petimi besedami: Dnevno sobo bi opisala kot: udobno, prijetno, toplo, mehko, sprejemajočo

AVTOR_ICA: Žiga Auer

NAJINI VEČERI S plitkih krožnikov zajemava samozavest za ljubezen v vseh letnih časih.

AVTOR_ICA: Berja Manik

ODTUJENOST Nekaj se čuti v zraku, česar ne da se opisati, vseeno bom poskušala to čim bolje orisati.

Sedaj je prava le zabava, kjer sta alkohol in trava, ali kakšna druga droga, katere edina je naloga, da počutiš se malo bolje, da prenašaš to okolje.

In ko ko da

res težko je reči ne, drugi zabavajo se, tako močno si želiš, z drugimi poletiš.

V kakšnem svetu pa živimo, da edino kar si želimo, je zbežati nekam stran, in polepšati si dan.

S tem le bolečino, olajšati želimo, katere ne priznamo si, jo skrivamo pred drugimi. Žalostno, da ni več stika, ki vsaj malo te zamika, da morda pa je zabava, tudi brez substanc taprava.

To resnična je težava.

AVTOR_ICA: Špela A.Š.

Depra in Zarja Na robu

pokličem Depro, da izve: Nad nočjo se sonce rojeva.

In da In za

se opravičim vzhodu, ni šlo prej. se mu zahvalim čakanje.

Potrpežljivo Nežno Bedim Za Zarjo.

AVTOR_ICA: Berja Manik

Čakam, in se vrtim na starem pisarniškem stolu. Škripajoče ščemenje…joka, saj joka!

Z rokami se zadržim nadaljnjega vrtenja.

Vstanem, z zaskrbljenim zavzdihom. Škripanje se preneha, in z njim moja skrb. Čakajoč na praznino.

AVTOR_ICA: Jon Lah

UREDNIŠTVO PRIPOROČA

a.k.a. kaj nas navdušuje

Poletje bo kmalu mimo. Jesen že trka na vrata, z njo pa tudi mrzli dnevi. Brezskrbno henganje v parku, plavanje v okoliških rekah, izleti v naravo in afterji pod sončnim nebom bodo kmalu dostopni le še preko fotk in posnetkov v galerijah naših telefonov. Brez skrbi. Že mnogo zim smo preživeli, tudi to nam bo uspelo.

Takrat, ko pa te ujame dolgčas, te prične grickati po stopalih in te ni pripravljen izpustiti iz svojih krempljev, pa le odpri časopis na tej strani. Člani uredništvu smo prav s tem namenom vsak zase pripravili par predlogov filmov, serij, knjig in računalniških iger, ki so nas tekom lanskega leta navdušili.

Naj ti teknejo!

TOP FILM: ROCKS IN MY POCKETS Na temeljih avtobiografske zgodbe režiserke Signe Baumane posnet animiran film odpira prostor za razmišljanje o duševnem zdravju, psihiatriji in uporabi medikamentov, družbenem položaju žensk, spolnih vlogah in stereotipih, različnih družbenih ureditvah in pomenu podpornega okolja. V njem se prepletata neposredno izrisana brutalnost zunanjega in polnost doživljanja (včasih prav tako krutega) notranjega sveta. Pisane barve in zabavne ilustracije, pospremljene s humornimi vložki in ironičnimi komentarji avtorice so me vsakič znova popeljali na čustveno obarvano potovanje. Močno priporočam.

Prav tako tudi njene kratke animirane filme (brezplačno dostopne na: https://vimeo.com/user4341796 ).

TOP SERIJA: IT'S ALWAYS SUNNY IN PHILADELPHIA Skozi prikaz vsakdana zelo posebne skupine prijateljev, ki si lastijo bar, serija odpira prostor za razmišljanje o različnih družbenih problemih (npr. odvisnost, vprašanje splava itd.) in prikaže različne poglede na posamezen problem. Ta (na pol satirična) komična serija, polna neverjetnih dogodivščin, nas poveže tudi z manj razumljenimi pogledi ljudi. To jim uspe zato, ker so glavni junaki tako prikupni, da jih kljub vsej njihovi "čudaškosti", uspemo razumeti, čeprav bi se navadno ob takih ljudeh zgrozili. Dejstvo, da je serija v pripravi 15. sezone, ni niti malo presenetljivo, saj se ob njej do solz nasmejiš. Za razliko od večine serij, ki sem jih pogledala, se ta z vsako sezono celo izboljšuje. Res je vredna ogleda.

TOP KNJIGA: ČRNA MATI ZEMLA (Kristian Novak) Če bi se magični realizem namesto v Južni Ameriki zgodil na Hrvaškem, bi se verjetno udejanil v tem romanu. Zgodba se začne s predstavitvijo frustriranega nekdaj uspešnega pisatelja, ki se sooči z ustvarjalno blokado in krizo v odnosu. Razreševanje obeh ga popelje na pot spominov – v čas odraščanja v mali vasici ob mrki Muri znotraj mračnega Međimurja. Perspektiva se spremeni – kar naenkrat dogajanje spremljamo skozi oči nedolžnega otroka, ujetega v družbene okvirje, ki jih ne razume in si jih zato razlaga po svoje. Roman odpira tematike kot so zatiranje drugačnosti, stigmatizacija, samomorilnost, nasilje, alkoholizem, spolne zlorabe… in nam jih servira kot mešanico aktualnih problematik in tistega, kar se že stoletja skriva v ljudskih zgodbah, pripovedih in vražah. Del pogovorov med liki poteka v međimurskem narečju, ki je v prevodu postal prekmurščina in obogatil že tako bogato pripoved.

TOP RAČUNALNIŠKA IGRA: UNDERRAIL Post-apokaliptična epika srbskih programerjev.

Ta taktičen RPG je prvi res dober naslednjik legendarnih iger Fallout 1 & 2, le da se dogaja v podzemlju, saj je človeštvo uničilo površje.

Sistem omogoča ogromno različnih playstylov, ter igralca izziva in preseneča na vsakem koraku. Stygian software ne ujčka svojih igralcev. Igra je res brutalna. V duhu starejših RPG-jev je teksta veliko. Vsa navodila si mora igralec zapomniti, saj sta edina pomoč za orientacijo le mapa (ki ne kaže kje stoji karakter) in kompas. Dialogi so polni skritih namigov, filozofije in absurdnega humorja. Skozi igro se srečamo z mnogimi različnimi karakterji in skupinami, skozi katere igra postavlja zrcalo nam in družbi. Od mega korporacij in kultov do zadetih genijalcev, ki uporabljajo svoje psionične moči za krajo čarobnih gob. Vse to postavlja vprašanja o človeški naravi, norosti, etiki, fanatizmu ...

oranža

AVTOR_ICA: Borut Cigale

MASTERPIECE My tongue is Black pain on white canvas It speaks volumes without saying anything at all It’s a brush stroke away from being the only thing you will remember It’s beautiful it’s the masterpiece you have all been waiting for.

AVTOR_ICA : Slonely Poet

TO, ČESAR NI

(in spet smo na začetku) AVTOR_ICA: ameba

AVTOR_ICA: Kaja Žvan

Brutalna bolečina, ki je ni, je najhujša Reže v dlan Reže v meso Pušča kri V brezupem begu pred svetom Pred sabo Pred bolečino, ki je ni Brutalno režem koščke sebe Da bi utihnili Z vsakim rezom jih je več In mene z vsako odsotnostjo pesmi manj Ptice so šle Krila so postala britve Premiki pasivizirajo Utrujena podobe same sebe Utrjene Parafraziram tiste, ki so imeli kaj povedati Da utišam tišino Ki kriči In vpije In se oglaša Mi ne pusti spati Stimulansi pomagajo Stimulansi stimulirajo Misli, ki jih ni, postanejo In se izgubijo v množici tistih, ki so Ko zmanjka njih, zmanjka mene In ko zmanjka mene, Ostane vse to, kar sem jaz

PSIHOSOCIALNA IN VRSTNIŠKA PODPORA NA DROGARTU Včasih je lajf en velik, zafecljan klobčič problemov. S skupnimi močmi pa nam ga zagotovo lahko uspe vsaj nekoliko razplesti.

Na DrogArtu poleg informiranja, razdeljevanja materialov, testiranja substanc in drugih aktivnosti nudimo tudi psihosocialno pomoč in vrstniško podporo. V sklopu našega dnevnega centra za mlade med 15. in 29. letom, Dnevne sobe, smo po dogovoru vsak delovnik na voljo za različne oblike pomoči. A začnimo na začetku: KAJ SPLOH JE TA PSIHOSOCIALNA POMOČ?

Najbolj enostavno rečeno psihosocialna pomoč pomeni podporo pri stiskah in nalogah, s katerimi se soočaš. Te so seveda lahko zelo različne. Tukaj je nekaj primerov: Bi se rad_a vpisala nazaj v šolo, pa ne veš, kako?

Imaš hudo tesnobo in bi želel_a, da gre nekdo s tabo do zdravnika?

Potrebuješ pomoč odvetnika, pa ne veš, kako bo brezplačne pravne pomoči?

Nimaš prihodkov in želiš oddati vlogo za denarno socialno pomoč in it na Karitas po paket hrane, ne veš pa, kako se vsega tega sploh lotit?

Si se odločil_a, da bi šla na detoksikacijo (odvajanje), ampak pri tem potrebuješ malo spodbude?

Potrebuješ nove čevlje ali jakno, vendar nikakor ne najdeš denarja zanje?

Nimaš urejenih bivanjskih razmer - v stanovanju ni tople vode, doživljaš nasilje, si preveč osamljen_a...?

AVTOR_ICA: Borut Cigale

Psihosocialna pomoč torej lahko zajema pisanje in oddajanje vlog (npr. za denarno socialno pomoč, neprofitno stanovanje, brezplačno pravno pomoč, prijavo na Zavod za zaposlovanje), spremstvo na razne institucije (zdravstveni domovi in bolnišnice, šola, Karitas, Rdeči križ, Center za socialno delo, odvetniške pisarne...) in sodelovanje z njimi, pomoč pri šolanju in vsakdanjih opravilih (obisk na domu, pomoč pri nakupu hrane, pomoč pri pripravi obrokov, pisanje življenjepisa…).

KAKO PA ZGLEDA? Klikneš, pokličeš ali obiščeš DrogArt Dnevno sobo in nam zaupaš, s čim se soočaš in kje potrebuješ malo podpore.

Skupaj potem naredimo plan: kaj je za uredit, kdaj, kaj je najbolj in kaj najmanj nujno in pomembno, na kakšen način te lahko podpremo, kaj lahko uredimo in ustvarimo skupaj. Potem pa gremo v akcijo! :)

Pri celem procesu pa so na prvem mestu tvoje želje in potrebe.

Skupaj skušamo delati na način, ki je tebi najbolj pisan na kožo. Zavedamo se, da imamo ljudje različna znanja in spretnosti ter živimo različen tempo.

Psihosocialno pomoč izvajamo v živo, prek telefona in spleta (Discord, Zoom).

KAJ PA JE TA VRSTNIŠKA PODPORA? Vrstniško podporo izvaja naša ekipa prostovoljk_cev, mladih, ki so na voljo za druženje, krajše razbremenilne pogovore, učno pomoč in podobno. Vrstniška podpora načeloma ne zajema izpolnjevanja vlog, spremstev in podobnih stvari, ki so opisane zgoraj pri psihosocialni pomoči. Namen je predvsem ta, da mladi pomagamo mladim.

HM, KAJ PA, ČE BI POTREBOVAL_A DRUGAČNO OBLIKO PODPORE? Če nisi prepričan_a, če ti lahko s tvojimi stiskami pomagamo na DrogArtu, se vseeno lahko obrneš na nas.

Pomagali ti bomo, da definiraš svoje potrebe in skupaj poiskali program ali način dela, ki bo zate najustreznejši. Če potrebuješ pomoč zaradi stisk z/zaradi drog v smislu svetovanja ali psihoterapije, se lahko obrneš na našo svetovalnico. V svetovalnici gre za bolj reden in strukturiran proces (načeloma redni termini enkrat tedensko po 50 minut), kjer gredo pogovori bolj »v globine« - glede življenjskih izkušenj, uporabe drog, gradi se motivacija za spremembo. Slednjo pa lahko določiš sam_a – abstinenca ni nujno končni cilj. Več o svetovanju si lahko prebereš na spletni strani na katero te pripelje QR koda.

AVTOR_ICA: Žiga Auer

AVTOR_ICA: Žiga Auer

MINKA SVETUJE Pred leti, ko smo bili še srednje mali pamžeki, smo vsak mesec posebej nestrpno čakali novo številko mladinske revije Pil. Tam nekje na sredini smo vsakič našli kup pisem z na videz nerešljivimi najstniškimi težavami. K sreči je bila zraven Teta Justi, ki je imela rešitev za prav vsako od njih in odgovor na čisto vsa vprašanja tega sveta. Leta so tekla, mi smo rasli, z nami pa tudi naše težave in problemi – Teti Justi najbrž kar krepko čez glavo. A »worry not«, rešitve in odgovori se še vedno najdejo, le drugje je potrebno povprašati. Predstavljamo vam prav tako prijazno, zabavno in skrbno, za povrh pa še v barve DrogArta odeto Teto Minko.

Kako svetovanje/terapija v bistvu pomaga pr problemih z drogami?

Veliko ljudi uporablja droge, a nimajo vsi problema z njimi. Kot problematična uporaba drog se smatra uporaba, ki ima za človeka negativne posledice, vendar človek kljub tem posledicam z uporabo ne more prenehati. Do problematične uporabe pride po navadi takrat, ko si človek skuša z drogami tešiti težave, ki jih ima že od prej. Na začetku droge pri tem seveda pomagajo, sčasoma pa postane uporaba problem in sicer droge izvorno težavo še poslabšajo. Hkrati pa se pojavijo še nove težave, povezane z uporabo drog. Pri terapiji vedno delamo tako na pomoči pri zmanjšanju uporabe drog, kot na zdravljenju izvornih težav, ki so do uporabe drog pripeljale. Če ima na primer človek težave s samozavestjo in težko vzpostavlja kontakte z ljudmi, mu alkohol in kokain lahko pomagata pri tem, da je bolj odprt in komunikativen. Vendar sčasoma ne more več ven brez alkohola in kokaina, ko pa je brez, je njegova anksioznost še večja kot prej. Na terapiji nato delamo na vzrokih za nizko samozavest in s tem, ko človek zgradi bolj pozitivno samopodobo, se zmanjša potreba po uporabi substanc.

Če maš po bad tripu na psihadelikih pol še vedno trezen neke stvari, ki te spominjajo na un trip, kaj ti lahko pomaga?

Po močnih izkušnjah tripiranja se zelo pogosto zgodi, da ostanejo tako imenovani flashbacki, ki so takšni, kot bi bil spet natripiran. To se ne zgodi zato, ker substanca še vedno deluje, temveč zato, ker ostanejo močne izkušnje še dolgo “vtisnjene” v naših možganih, sploh, če jih spremljajo močna čustva. Najpomembneje je, da se ob tem ne ustrašiš preveč, saj stvari večinoma minejo same od sebe. Zato je po tripu pomembno poskrbeti za dovolj spanca, hrane in pijače, ter biti obkrožen z ljudmi, s katerimi se dobro in varno počutiš. Če pa ti flashbacki ne izzvenijo oz. se močno zmanjšajo v roku 14 dni, pa je priporočljivo, da kontaktiraš našo svetovalnico, saj lahko flashbacki nastanejo tudi zato, ker se ti med tripom odpre neka travmatska izkušnja in to je lažje predelati s pomočjo integracijskih terapevtskih srečanj.

A uni k še nismo 18 lahko pridemo v svetovalnico? A se to pove staršem? Kako sploh zgleda to vse?

DrogArt svetovalnica je namenjena vsem, ki zaznavajo, da imajo težave zaradi uporabe drog in želijo zmanjšati škodo, ki jim jo uporaba drog prinaša. Edini pogoj za vključitev v svetovalnico je motivacija za zmanjšanje škode zaradi uporabe drog. Ko prideš k nam prvič, opravimo uvodni svetovalni razgovor, kjer se pogovorimo o tvojih težavah in skupaj odločimo na kakšen način bo svetovanje potekalo. Po navadi poteka svetovanje enkrat tedensko po eno uro v prostorih DrogArt svetovalnice (Prečna 6, Ljubljana) ali preko spleta. Če si mladoleten, o tvoji vključitvi ne obveščamo takoj staršev, je pa nujno, da je sčasoma vključen nekdo od svojcev oziroma odraslih, ki jim zaupaš. Vendar ničesar ne delamo brez tvojega privoljenja, saj nam je na prvem mestu pomembno, da se med nami vzpostavi zaupen odnos in potem postopoma vključujemo tudi odrasle. Zaupnost pa smo dolžni prelomiti v primeru, če gre za nasilje, ali če si ogrožen/a ti ali nekdo drug, ali ko gre za ogroženost otroka. Vendar tudi v tem primeru ničesar ne naredimo “mimo” tebe, vedno se o tem prej pogovorimo.

Za druga morebitna vprašanja se lahko obrneš na: DrogArt svetovalnica svetovanje@drogart.org 041 730 800 ali 01 439 72 70, vsak delovnik od 9h do 16h

AVTOR_ICA: Kaja Žvan

Kako naj pomagam frendu, ki se je začel malo preveč drogirat?

Nobenemu od nas ni ravno prijetno slišati, da nam stvari uhajajo iz rok, čeprav po navadi človek sam zase zelo dobro ve, da je šla zadeva predaleč. Zato lahko ljudje burno odreagirajo, ko jim poveš, da se ti zdi, da je šla uporaba drog malce predaleč, ampak naj te ta reakcija ne prestraši v smislu, da si naredil kaj narobe.

Pri sporočanju neprijetnih resnic ali opažanj je najbolje uporabljati čim bolj odkrito in iskreno govorico, ki človeku sporoča da ti je mar zanj. Fino je, če spregovoriš nekako takole: “Zadnje čase se mi zdi, da se malo preveč drogiraš. Ko smo začeli, je bilo to enkrat na mesec, zdaj pa je že kar vsak teden. Se mi zdi, da si dosti bolj razdražljiv, pa tudi kar veliko šole si že spustil, ker si bil spran in nisi mogel vstati. Tudi bolj zadirčen si postal in to je res lahko vse zato, ker je bilo malce preveč vsega. Dej, poskusi naredit malo pavze, dejva magari skupaj si vzet 1 mesec pavze, pa boš potem sam videl kako se ti zdi. Lahko pa greš tudi do DrogArt svetovalnice, baje so tam ful prijazni in nič ne težijo in ne silijo. Najbolje, da jim kar pišeš na svetovanje@drogart.org, ali pa jim pišiva skupaj.

NA EKIČ-A

AVTOR_ICA: Andraž

AVTOR_ICA: Andraž

,

AVTOR_ICA: Anja Trobec-tropči

Sodeč po imenu bi človek res lahko sklepal, da pri “afteraških zapisih” gre za ideje in domislice, ki so se porodile v mali zakajeni sobici v zgodnjih jutranjih urah. A ni nujno tako.

Afteraški zapisi so v svojem osnovnem bistvu refleksivni eseji. Gre za povezavo med trenutkom, ko oseba nekaj doživi in časom za tem – »after moment« -, ko si ista oseba vzame čas za premislek, se v dogajanje in lastno doživljanje poglobi in vanj pogleda z nove perspektive.

Beseda after torej označuje čas, v katerem se refleksija zgodi in hkrati tudi čas, ki je potreben za učenje o sebi in svetu ter premik naprej v razumevanju obojega.

Uživajte v branju in čim več »afteriranja« vam želimo ;)

AVTOR_ICA: Borut Cigale

AFTERAŠKI ZAPISI

in LSD-JU »Sanja, predstavljaj si, da vzameš LSD in pod njegovim vplivom pričneš dojemati svet s perspektive kuščarja. Mar se ti ne bi ljudje v vsej svoji omejenosti zasmilili?« me je nekoč vprašala oseba, ki jo globoko spoštujem in cenim.

Dala mi je misliti.

Vsak posameznik je avtor svoje lastne biografije, to je že res. Sami smo njeni avtorji, odgovorni za razplet zgodbe.

A pisalni material nam je vnaprej določen.

Nekateri bodo dobili več papirja, drugi manj. Prvi bodo za pisanje uporabljali najkvalitetnejše črnilo, drugi pa se bodo morali zadovoljiti z bednimi ostanki oglja iz ugašajočega se ognjišča.

Družba nas določa in mi določamo njo.

Proces je vzajemen in poteka v soodvisnosti.

A nikakor ne enakopravno porazdeljen med vsemi posamezniki.

V družbo se ne le rodimo. Ona je tista, ki rodi nas. »In tisti, ki so plesali, so bili naučeni, da so nori s strani tistih, ki glasbe niso bili sposobni slišati.« Bi bil v svetu norcev razumnik nor? Slišeči v svetu gluhih gluh? Videči v svetu slepih slep in hodeči v svetu nepokretnih nepokreten?

Sama se nagibam k potrditvi hipoteze.

Hendikep sam po sebi ne obstaja. Lahko posedujemo določeno obliko poškodovanosti in odstopa od večinske norme. A to samo po sebi še ne pomeni izključitve iz družbe, stigmatiziranja in zanikanja človeškosti.

Ni manjkajoča noga tista, ki te naredi nepopolnega. Človeka, ki tak je, je nepošteno pojmovati kot človeka s primanjkljajem. Tak pač je. Njemu samemu po sebi prav nič ne manjka.

Tak pač je. Zaokrožena celota.

Nepopolnega te naredi odziv širše družbe na nogo, ki je tam morda sploh nikoli ni bilo, a jo vseeno interpretirajo kot nujno pomembno.

Kajti norma je normalna in normalnost normativna.

Drugačne sprejemamo le v tolikšni meri, kolikor jih lahko izkoriščamo, jih izrabljamo za projekcijska platna naših lastnih nezavednih strahov in travm ter jim »pomagamo« tako, da pravzaprav pomagamo samim sebi ustvarjati lepši odsev v zrcalu.Nisem kuščar. Njegovega delovanja ne poznam in ne razumem. Ne vem, kako funkcionira, deluje, doživlja…

Ko ga pogledam, ga morda pomilujem. Kako uboga živalca, ne zmožna razmišljanja, hoje po dveh nogah, govora, petja, ustvarjanja umetnosti in izražanja samega sebe.

Kaj pa kuščar. On mene pomiluje?

Morda. A dvomim.

Arogantnost in indiferentnost sta bolj kot ne značilnost nas, »humanih« in »normalnih« človeških bitij.

Kuščar se bolj kot mi sami zaveda dejstva, da kljub temu, da vsi dihamo isti zrak, se prehranjujemo in razmnožujemo, med nami obstaja neka razlika. Da smo si »po defaultu« res vsi enakovredni, a to še ne pomeni, da smo v dejanski resničnosti tudi enakopravni. Med nami kot posamezniki in med našo vlogo ter pozicijo v širši družbeni strukturi obstaja pomembna ločnica.

Ne bi sicer vedela, koliko se kuščar ukvarja s tem in dano situacijo poskuša popraviti. Ne le prek kozmetičnih posegov, temveč prek radikalne spremembe sistema kot zgrešene celote same po sebi. Morda tako daleč še ni prišel in ga to v procesu ustvarjanja refleksivnega jaza še čaka…

Vseeno pa nas zaradi naše drugačnosti ne odriva na družbeni rob, nas ne zapira v totalitarne ustanove in nam ne odvzema osnovnih človekovih pravic.

Kuščar se briga predvsem zase.

Od njega bi se lahko veliko naučili.

AVTOR_ICA: Sanja

AVTOR_ICA: Žiga Auer

DIGITALNO USTVARJANJE na telefonu Ustvarjanje umetniških del je v zadnjih nekaj letih napredovalo bolj kot kadarkoli prej. Prenos na digitalne medije nam je prinesel ogromno olajšav pri ustvarjanju. Tako se lahko prav vsakdo nauči uporabljati digitalno delovno okolje za ustvarjanje in urejanje fotografij. Najbolj prepoznaven in uveljavljen program za urejanje slik je Photoshop, poznamo pa tudi kar nekaj konkurenčnih zastonjskih programov kot je na primer GIMP. Vendar za to obstaja tudi bolj preprosta opcija ki jo imamo lahko kar na naših mobilnih napravah in ne zahteva veliko znanja za uporabo.

Moje umetniško ustvarjanje se je začelo kar nekaj let nazaj. Ko sva s prijateljem sedela v avtomobilu in debatirala, mi je z navdušenjem pokazal nekaj slik ki jih je ustvaril sam. Seveda na njegovem mobilnem telefonu. Kar v aplikaciji, se je pohvalil. Čeprav je v tistem času zelo malo stvari vzbudilo moje zanimanje, je bila to ena izmed stvari, ki sem ji dal priložnost in jo preizkusil.

Na svoj mobilni telefon sem si prenesel aplikacijo z imenom Pixlr. To je bila moja prva aplikacija za digitalno urejanje. Prav kmalu sem se potopil globoko vanjo in se ji prepustil. Prepustil sem se ustvarjanju.

''DEDICATE TO''

''SPINNING''

Rad imam vzorce in rad imam barve.

To je stavek ob katerem se čisto vsakič ko ga izrečem nasmejem, saj se ob njem zavem kako zelo resničen je. Vsaka slika ki jo ustvarim nastane tako da fotografiram okolico ki pritegne pozornost mojega očesa. To lahko traja le nekaj sekund, ali pa se s fotografiranjem zamudim nenormalno ogromno časa. Prava svetloba, velikost, kot, postavitev in seveda nastavitve fotoaparata. Vse to je pomembno! Pri ustvarjanju vedno uporabljam ogromno različnih mobilnih aplikacij za urejanje. Na ta način imam za urejanje več orodij, več možnih kombinacij, več idej in zamisli. Kombiniram vzorce, jih združujem in prekrivam. Odkrivam nove barvne kombinacije, lovim njihove popolne odtenke in jih prilagajam. Vse to in še več. Možnosti je ogromno. Preizkusi svojo domišljijo. Vem da zmoreš.

AVTOR_ICA: David Perić.

REPORTAŽA

JAHANJE Z DNEVNO SOBO

Nekega prečudovitega poletnega dopoldneva, se je skupina pustolovščin zeljnih ljudi zbrala na drugi najljubši Prečni ulici na svetu. Juhuhu jahanje je tu! Vsi neučakani so se krepčali s kofeinskimi zvarki in odštevali minute do odhoda na hipodrom. Ko so bili vsi že v nizkem startu jih je eden izmed članov šokiral z neugodno novico: avtobus številka 20 ima odhod šele cez pol ure 😮 godrnjaje so se spet usedli na mavričen balkon in odvečne minute namenili podrobnejšemu spoznavanju vseh odtenkov pisane družbe, ki se je odločila svoj petkov dopoldanski čas nameniti jahanju konjev. Nekateri so bili že izkušeni jahalci in so ostalim podelili kakšno jahalsko prigodo, drugi pa so pričakovali svojo prvo izkušnjo jahanja.

To pričakovanje so spremljali tudi kakšni težji občutki, kot na primer strah, dvom in nesigurnost. Drug drugega so bodrili in si obljubili oporo pri premagovanju strahov. Sveže povezani so tako pogumno krenili na pot proti avtobusni postaji, kjer jih je kmalu pobral avtobus številka dvajset. Off we go! Pot se je vlekla, končna postaja je bila daleč, pod maskami pa ne dovolj kisika. na končni postaji jih je čakala konjska direktorica z avtom in jih peljala do hipodroma. V tej prekrasni naravi, obdani z gorami, se je pa pričelo pravo veselje! spoznali so kobilo lino, ki so jo sprva samo opazovali kako ponosno stopiclja po stezi in na hrbtu nosi mladenko. Potlej so jo prišli pogledat od bližje in jo potrepljat po gobčku. Nato je padlo vprašanje, ob katerem je srce zabobnelo. Kdo bo prvi? jst ne, jst ne, jst ne! Na koncu je najpogumnejši izmed njih dvignil glavo, pogledal proti soncu in dejal: prav, bom jaz prvi! temu je sledil bučen aplavz in preostanek množice se je prestavil na klopco, od kjer so opazovali predstavo. Deček se je hrabro zavihtel na konja in jahanje se je začelo! I ha ha! najprej počasi, da se glava navadi, nato pa hitreje in v galop! So much fun! Kar prehitro se je njegova ježa zaključila, saj so člani na klopci že komaj čakali, da pridejo na vrsto. Drug za drugim so zajahali Lino in jo vodili okoli v krogih. Nekateri so želeli z njo celo skakati čez ovire, a so jim drugi, bolj izkušeni jahači, to odsvetovali. Vsi so se dodobra najahali in napolnili z adrenalinom. Da se je adrenalin malo polegel so po jahanju poprijeli še za razna kmečka dela. Konja so najprej skrtačili in ga popeljali na malico na bližnji travnik. Nato so pometli seno, ga naložili v samokolnice in odpeljali na odpad. Res pestro dogajanje! Kar prehitro se je dopoldne končal, solznih oči so se poslovili in si obljubili, da se bodo kmalu spet srečali in ponovili tale nepozaben prekrasen dan. Boš takrat z nami tudi ti? mwa mwa kiss kiss voli vas p0lly11 ❤

FOTO UTRINKI iz Dnevne sobe

naša hišna Miša

na pikniku mal mi kado

Jenga,

l pikadude o špilamo med pavz

kot prispodoba našemu življenju

piknik v Tivoliju

ni sobi e v Dnev maškar

v

v

Se volk spravi čez devet gora in devet voda, upajoč, da Vročo kapico spozna.

Gre v Ljubljano, sreča družbo pijano, mogoče zadeto .... ''ah porka prekleto!

Dajte še meni ta cuker zeleni - vas prosim zelo, res mi ni mar, kaj notri je šlo.''

Pijano zadeto, se volk opoteka po ulicah čudnih, temačnih. ''Oooooh, kaj pa tamle je to?

Hvaljen bodi Jezus, saj to je najboljša ljubljanska diskoteka!'' ''Grem najprej do bara po enga močnega whiskača, da lažje bom plesal v prvi vrsti diskača.''

Od daleč zagleda deklino prijetno.

"O, dober mi je dan, če je še mladoletno!"

Opit s pogumom pristopi do nje in jo prav nevljudno vpraša: ''Kam pa kam madam, se ti sviđa moja “flaša”? Če si voljna al pa ne, men res čist vseeno je!''

Ji da še tisto zeleno polovičko ''sreče'', da se dečva ga razmeče.

Vsak odide svojo pot za nekaj časa mal v kadilnico pa mal na VIP - kamor hodi prva klasa.

Kasneje jo sreča na plesišču in reče: ''Se dobiva na stranišču?''

Blazno zblojena z glavo prikima in odide do skreta cela razgreta; tam jo že čaka moškost razodeta.

V ritmu techna drgneta se, kaj kmalu bo konec naslade in zgodbice te.

Končata kar hitro in spretno ''Bilo je prijetno! Se vidiva še kdaj!!

Bila si slasten zalogaj.''

AVTOR_ICA: Anja Trobec-tropči

UREDNIŠTVO PROBLEMATIZIRA

Dragi Volk, veliko bolj smiselno bi bilo, če bi se na zabavo spravil zato, da se zabavaš, imaš fajn, doživiš kaj zanimivega in se zadovoljen odpraviš domov – ne pa da z očmi kot na pecljih celo noč iščeš potencialne Vroče kapice.

Dragi Volk, na Prečni ulici 6 v Ljubljani lahko brezplačno in anonimno laboratorijsko testiraš droge, ki jih uporabljaš. Če se ti že ne uspe na zabavo pripraviti v naprej, s sabo nesi vsaj hitri reagent. Ta ti bo povedal, če cuker zeleni sploh vsebuje MDMA. Ker so zadnje čase tabletke izjemno močne, nikoli ne začni s celim. Če že jemlješ neznane knofe, za začetek vzemi največ četrtinko in počakaj na učinke!

Dragi Volk, mešanje različnih substanc močno odsvetujemo, saj se njihovi učinki ne seštevajo, temveč potencirajo. Stimulansi in depresorji skupaj so še toliko bolj nevarni, saj maskirajo učinke drug drugega. Zato lahko prej pride do predoziranja z enim ali drugim. Dragi Volk, pri sproščanju v klubu si raje kot z alkoholom pomagaj tako, da se na žur odpraviš z dobrimi prijatelji, ob katerih se počutiš varno in prijetno. Izbiraj klube, v katerih ti je všeč vzdušje in partije, na katerih te glasba že sama po sebi kliče na plesišče.

Tukaj pa prav nič več “dragi” Volk. Četudi se je vsem nam pri 15h letih zdelo, da smo pojedli že vso pamet sveta, postali odrasli in da smo se sedaj prav zares pripravljeni soočiti z vsemi vidiki odraslega življenja, med odraslo_im in mladoletnico_kom obstaja pomembna razlika. Starejši kot smo, več imamo izkušenj, bolje razumemo svet in sebe. V odnosu med odraslo in ne še povsem odraslo osebo je vedno prisotno razmerje moči – nagnjeno v smer tistega, ki je starejši. Zato MLADOLETNA OSEBA NE MORE DATI KONSENZA ZA SPOLNI ODNOS S STAREJŠO OSEBO! Rdeča postaja vedno bolj v nebo vpijoča. Volkov nagovor lahko brez težav označimo za verbalno spolno nadlegovanje. Imamo vso pravico, da ga obsodimo.

Omogočanje uporabe psihoaktivnih substanc mladoletnim osebam je že samo po sebi kaznivo dejanje. V primeru kot je zgornji, ko Volk to stori z namenom, da bo Kapico lažje prepričal v spolna dejanja pa se ga preganja še po drugih členih kazenskega zakonika. Gre za popolnoma nedopustno ravnanje.

“Samo ja pomeni ja” – s tem se najbrž vsi strinjamo. Je prikimavanje z glavo dovolj dober znak pritrditve? V primeru, da je oseba pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, odgovor na to vprašanje ni tako enostaven. Dejstvo je, da substance vplivajo na našo zmožnost dojemanja situacij, odzivanja nanje in komuniciranja na splošno. Oseba pod vplivom zato ne more dati konsenza kakor bi ga lahko dal_a v treznem stanju. Zato se v spolnost raje spuščajmo takrat, ko smo prisebni, z glavo pri stvari in se lahko imamo fajn. V tem primeru – kjer Volk Kapici namenoma ponudi zeleno tableto, da bo ta odšla z njim - do tega zagotovo ne bo prišlo. Četudi sta tako Volk kot Kapica izmišljena lika, do podobnih situacij v nočnem življenju (in tudi izven njega) na žalost še vedno preveč pogosto prihaja. Volk v naši zgodbi ni bil_a le preveč pijan_a žurer_ka, temveč oseba, ki je zagrešil_a kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. V primeru, da ste bili priča podobni zgodbi ali pa ste podobno izkušnjo doživele_i same_i, se lahko vedno obrnete na našo DrogArt svetovalnico.

KAJ NAM DROGA DA IN KAJ VZAME

Nove barve, čudovita neopisljiva dogajanja. Neznan, mavričen topel občutek vsega kar je, hvaležnost za neprecenljivo življenje, ki se dogaja tebi, skupaj s tabo. Življenje najlepših sanj, ki te zaziba z vsem kar si kadarkoli bil, kar si in kar kadarkoli boš, te s sprejemanjem objame v soju še ne poznanih oblik in odtenkov sreče. Izven vseh okvirjev poznanega. Sliši se noro, kajne? Droga nam da doživetja. Da nam novo perspektivo, nov pogled in nov način doživljanja sveta, okolice in sebe. Doprinese k novem načinu razmišljanja in novem, neznanem tkanju novih mislih. Misli, ki nam prej niso bile dostopne, ki so se skrivale za okvirji vsakdanjega življenja. Pomaga nam stopiti izven naših okvirjev, mogoče celo izven okvirjev okolice in družbe.

Se sliši privlečeno za lase? Mogoče. A pomaga nam doživeti življenje v novih barvah, ki seveda niso nove, le nikoli jih nismo videli na tak način. Nauči nas čutiti tisto kar prej nismo niti vedeli da obstaja. Nevidno.

Neznano. A hkrati tisto kar smo prej doživljali in živeli vsak dan. Sebe. Druge. Ljubezen. Toplino. Srčnost.

Seveda je reči da nam vse to droga ’da’ močna, mogoče malenkost pomankljiva oz nepravilna trditev. Mogoče je bolj primerna beseda, beseda pripomore. Droga oz. substance po katerih posegamo, nam dajo le močno odskočno desko in potencial za razvijanje svoje notranjosti, svoje osebnosti, na kratko samega sebe v celoti.

A kar poznamo v smislu ’sebe’ hitro postane nestabilno, ko zabrišemo meje poznanega. Naše misli kaj hitro začnejo udirati lastno pot. Mogoče proti čim novim, osebno revolucionarnim. Take misli in ideje so povod za motivacijo in željo po izboljšanju sebe, svojih navad ali enostavno doživljanja česarkoli v življenju kot nekaj edinstvenega.

Kaj pa ko naše misli udrejo svojo pot tja kamor nebi hoteli? V temne in mračne kotičke, kjer se nebi hoteli znajti niti v sanjah? Ko ti misli govorijo, da nisi dovolj dober in ti pravijo, da je vse kar počneš tako ali tako brez veze in brez pomena. Ko ti misli in ideje zlohotno ovijajo vse kar je dobrega v tančico dvoma, v neskončno negotovost do samega sebe. Misli ki begajo, neznana občutja in mogoče tudi nezmožnosti obvladovanja svojih dejanj.

Droga je sposobna obojega; tako čudovitega, kot tudi tistega vse prej, kot pa čudovitega Takrat beseda droga dobi nov in neznan begajoč pomen.

Droga.

Velik problem je lahko, ko uživanje droge zamegli realni pogled na svet, realni pogled na vse. Ko je pred katerokoli drugo mislijo v dnevu, prva in zadnja misel, misel o drogi. Ko se vse misli vrtijo okrog tega in si je težko predstavljati preživeti dan brez nje, takrat nastopi tista, 'vse prej kot čudovita', stran droge.

In tako kot ti droga lahko v življenje prinese nove prijatelje in družbo, na primer krog ljudi s katerimi imaš skupno točko ravno uživanje neke substance, ti prav tako droga lahko prijatelje tudi vzame. Lahko le zamenjaš prijatelje tako da tistih, ki z drogo nimajo nič, enostavno ne videvaš več.

Ali pa izgubiš osebo, ki je v boju z drogo izgubil samega sebe.

Predsodki, taki ali drugačni, so še vedno prvi v mislih ljudi, ki težko razumejo kakšen je pravzaprav svet drog. Ki težko razumejo, da je ob rekreativni uporabi to lahko čudovita stvar, in ne nujno konec sveta. Seveda ob upoštevanju odgovornosti, varni uporabi in količini primerni točno zate.

Paziti je treba tudi na to, da se občasna uporaba ne prelevi v škodljivo in vsakodnevno zlorabo.

Pomembna stvar, pri soočanju dejstva ali situacije povezano z drogo je vsekakor – sprejemanje. Sprejemanje in ne predsodki. Nesmiselno je obsojanje, brez da bi vedeli celotno ozadje. Nesmiselno je verjeti, da je kdorkoli vpleten z drogo slab človek. Nesmiselno je zaradi droge nekoga opredeliti kot manjvrednega.

Droga.

Beseda ob kateri marsikoga zmrazi. In pa beseda ob kateri se marsikdo navihano nasmehne. Beseda droga, in vse njene dobre in slabe lastnosti lahko na kratko opišemo kot popoln primer dvoreznega meča. Ker imajo vse dobre stvari tudi slabo stran, in v vsaki slabi stvari se najde nekaj dobrega.

Kot pravijo, da je pri večino zadevah tako da je najbolje ujeti zlato sredino - ne preveč, ne premalo - za droge to vsekakor drži. Razen seveda če na to da bi drogo poskusil, niti ne pomisliš. Odločitev, ki je vsekakor vredna spoštovanja. Če pa se podaš na to zanimivo popotovanje raziskovanja, ali pa te tja zanesejo valovi prijateljev ali družbe, je dobro vedeti da drogi ni pametno prepustiti vajeti tvojega življenja. Saj take ali drugačne substance vsekakor niso dobre vodje tvojega življenja ali življenja katerekoli osebe.

Zato te vajeti svojega življenja močno drži le ti! 😉 AVTOR_ICA: Jasmina Kržišnik

SOCIAL MEDIA IS MENTAL POLLUTION

social media is mental pollution and we are in a huge need of a solution its more addictive than drugs and meds. it plants the stories in our heads it dictates our every decision we can't have our own vision and its not just social media, its also the internet and televison it has taken over our lives but the majority is still unable to see it and if people don't wake up it'll be the end of us, i guarantee it it also fucks with you emotionally because it gives you the feeling that you're accepted socially when you could be no one in reality. i beg you to stop and look at the world through your own fucking eyes and you'll see all the lies and you'll become wise.

AVTOR_ICA: Kaja Žvan

AVTOR_ICA: LV

NEW START FOR HUMANITY we are all victims of some kind of abuse

and we are drowning our feelnigs in drugs and booze its all fake the tv and the news our life its no longer ours to choose we are monitored on every step we take and every desicion we make we are getting weaker, and easier to break its almost impossible to be awake the only goal in life we have is to overtake. and thats the sad part they want us to fit in some kind of a chart we can't even listen to our own heart i think that humanity needs a new start.

AVTOR_ICA: LV

ODTUJENOST Nekaj se čuti v zraku,

česar ne da se opisati, vseeno bom poskušala to čim bolje orisati.

Sedaj je prava le zabava, kjer sta alkohol in trava, ali kakšna druga droga, katere edina je naloga, da počutiš se malo bolje, da prenašaš to okolje.

In ko ko da

res težko je reči ne, drugi zabavajo se, tako močno si želiš, z drugimi poletiš.

V kakšnem svetu pa živimo, da edino kar si želimo, je zbežati nekam stran, in polepšati si dan.

S tem le bolečino, olajšati želimo, katere ne priznamo si, jo skrivamo pred drugimi. Žalostno, da ni več stika, ki vsaj malo te zamika, da morda pa je zabava, tudi brez substanc taprava.

To resnična je težava.

AVTOR_ICA: Špela A.Š.

AVTOR_ICA: Kaja Žvan

ORGANIZACIJA PRIJATELJ_ICA SE PREDSTAVI: Zavod TransAkcija smo prva in edina trans specifična organizacija v Sloveniji.

V zavodu smo aktivne trans in LGBTIQ+ osebe, ki delamo s trans osebami, za trans osebe ter z LGBTIQ+ osebami. Smo kolektiv treh zaposlenih trans oseb in krasne ekipe trans in kvir prostovoljk_cev.

Delujemo v skladu z vrednotami transfeminizma in prepričanjem, da so vse spolne identitete legitimne. Naše delovanje temelji na načelih intersekcionalnosti, vrednote, ki oblikujejo naše politično delovanje pa so prevpraševanje družbenih norm in razmerij moči, osebna in kolektivna integriteta, anti-seksizem, anti-rasizem in anti-(trans)mizoginija, anti-biološki esencializem, podpora spolnega dela, depatologizacija duševnih motenj in vsakršno drugo družbeno angažirano delovanje, ki prevprašuje in destabilizira binarne družbene sisteme.

Organiziramo vrsto raznolikih aktivnosti, katerih namen je predvsem ponuditi transspolnim in spolno nenormativnim osebam možnosti pridobivanja znanj in spretnosti ter krepitve lastne samopodobe in sprejemanja svoje spolne identitete v varnejših okoljih ter krepitev skupnosti transspolnih in LGBTIQ+ oseb.

V prihodnjih mesecih bodo pri nas aktualne sledeče teme, projekti in sodelovanja: sodelovanje s FVG Pride, soorganizacija dogodka o trans pravicah v Italiji in Sloveniji in podpora 4. paradi ponosa v Sloveniji v letu 2021, tema Coming out, ki je eden izmed naših programskih fokusov tega leta, in izdaja Coming out zina tema Nebinarnost, ki je tudi eden izmed naših programskih fokusov leta ter izdaja Nebinarnega zina organizacija TransFormacij – meseca transspolnosti (vsako leto novembra) ter našega osrednjega letnega dogodka TransMisija VIII (letos bo že 8. zapovrstjo) mnogo ostalega, ampak nočemo jemati preveč prostora – počekirajte nas na družbenih omrežjih 😉 V letu 2021 se poleg vsega vsebinskega dela zelo osredotočamo tudi na ustvarjanje sproščenih prostorov in dogodkov, kjer trans in LGBTIQ+ preprosto samo smo skupaj in delimo karkoli želimo.

V časih izjemnega zaostrovanja vseh življenskih področij je namreč zgolj biti človek, ob človeku, najbolj zaželeno in največ vredno. Prav zato so ene izmed naših dosedanjih najljubših izkušenj leta vrhuncev leta bili ekipni obiski parad ponosa in LGBTIQ+ piknik (v soorganizaciji s klubom Tiffany), za katerega smo obljubile_i, da ne bo zadnji.

EBS AMSTERDAM – ŠOLA BARTENDINGA 4. Julija 2021 sem se zbudil že ob 4h zjutraj, poln veselja za potovanje v šolo bartendinga na Nizozemskem, Amsterdam. Ko sem prispel na letališče, sem se poslovil od moje mame, babice in punce. Ko sem čakal letalo, sem ob čaju spoznal Slovenko, ki dela in živi v Amsterdamu. Pravi, da je mesto živo in vredno ogleda. V zahvalo sem ji pokazal čarovniški trik, nad katerim je bila zelo navdušena. Čas je bil, da se odpravim na letalo. Ko sem prisedel k oknu letala, sem bil rahlo anksiozen. Ko smo vzleteli, sem skoraj zgubil zavest, saj nisem pričakoval sile hitrosti letala. Na srečo sem zajel sapo in me je prijel adrenalin bolj kot katera koli droga! Ko sem se umiril, me je čakal dvourni let do Amsterdama.

Prispel sem do letališča, kjer me je čakal bratranec od moje mame.

Razkazal mi je pot do njegovega doma, kasneje sem pa šel do stavbe šole, kjer so me čakali učitelji in nekateri udeleženci tečaja. Skupaj smo se spoznavali in kasneje šli v center na kosilo in pijačo.

Prvi dan šole smo se spoznavali z dejavnostmi pouka. Vseboval je teorijo alkoholnih pijač in 60 receptov za koktajle, prakso točenja pijače (free pour), metanje flaš (bottle flair) in prakso delanja koktajlov za šankom. Najbolje mi je šlo metanje flaš, saj sem že spreten z rokami, ker sem čarodej. Moja želja je izvajanje čarovniških trikov za šankom, da postanem "Magic Bartender".

Sedaj pa me čakajo izpiti. Naporno se je naučiti vseh 60 receptov, ki jih bomo pisali v testu in mešali za šankom. Držim pesti, da pridem do diplome in kasneje do zaželene službe za šankom.

Ne glede na vse, izkušnja je bila pozitivna in nepozabljiva!

AVTOR_ICA: David Velkovski

Pripis uredništva: Ker je svoje znanje pomembno in dobro deliti z drugimi, prilagamo še nekaj Davidovih receptov za okusne BREZalkoholne koktejle. Naj vam teknejo!

MOJITO 1. led 2. 4 kose limete = stisni 3. sladki sirup = 20ml 4. 8 do 12 metinih listov 5. Radenska = dopolni kozarec do vrha

ARNOLD PALMER 1. led 2. črni čaj (ohlajen) = 60ml 3. svež limonin sok = 40ml 4. sladki sirup = 20ml 5. okrasi s koleščkom limone

SVEŽA LIMONADA 1.led 2. svež limonin sok = 60ml 3. sladki sirup = 40ml 4. radenska = dopolni 5. okrasi s koleščkom limone

AVTOR_ICA: DV

AVTOR_ICA: Anja Trobec- tropči

KRIMIZ

Pripis uredništva: Vsak časopis si zasluži imeti svojo nanizanko – zgodbo, ki se od izdaje do izdaje razpleta, dviga napetost, stopnjuje pričakovanje naslednje številke. Tudi mi jo imamo. Predstavljamo vam Krimiz – dramatično pripoved, ki govori o plesu, strasti, rejvu, drogah, ljubezni, smrti. Je preplet pričakovanega in nepričakovanega. Na tej točki je še ne upamo primerjati s slavnimi skandinavskimi kriminalkami in pisca postavljati v škornje Nesba in njemu podobnih. A to ne bo zadnji časopis in zgodbe še ni konec.

Ostanite z nami in si ob nadaljevanjih sami oblikujte mnenje ;) P. P. S Zgodba je (kot se za kriminalko spodobi) na določenih mestih precej grafična in brutalna. V kolikor ti ob opisih krvavih prizorov ni prijetno, priporočam, da branje preskočiš in se raje osredotočiš na druge prispevke.

Izza bližnjega hriba se je začelo kazati sonce - jutro je tukaj. Mark se je potihoma pobral iz postelje in napotil do kopalnice. Po poti je s tal pobral svoje hlače in nekaj metrov naprej še majico, še vedno rahlo mokro od včerajšnje deževne noči. Nasmehnil se je spominu, kako sta kot eno brezbrižno skakala po praznih ulicah v nori poletni nevihti. Tako filmsko, tako romantično. V trenutku, ko ga je zagledal v klubu, je imel oči samo zanj. Sredi nabitega plesišča, oblečen v svetlo oprijeto majico, ki je le malo prepuščala domišljiji, je na daleč izstopal. Skozi gnečo na plesišču se je prebil do njega in se skoraj neopazno obdrgnil ob njegovo telo.

Ujela sta se z očmi in iskre kemije so instinktivno poskočile.

Med plesom sta se zbližala in njegove roke so raziskovale mišičasto telo postavnega neznanca.

Niti on ni bil sramežljiv - z rokami je lačno potoval po njegovemu telesu. Mogoče sta minili pesem ali dve, ko se je neznanec nagnil in ga poskusil poljubiti. Rahlo, vendar odločno ga je z nedolžnim nasmehom na ustih odrinil od sebe in mu zašepetal v uho: ''Pridi z mano na wc, greva na lajno belega.'' Neznanec je prikimal in mu sledil skozi polno plesišče poltnih moških. Za spremembo od večine je klub imel velik wc in mnogo kabin. Pred njim se tako ni vila nadležna vrsta.

Skupaj sta se zaprla v kabino. Iz žepa je potegnil telefon in nanj stresel vsebino iz majhne plastične vrečke. Narisal je dve veliki lajni in telefon najprej potisnil pod nos vročemu neznancu. Ta je moral med snifanjem velike lajne narediti premor. Sam mu je sledil in svojo črto zategnil brez težav. Glasba na oddaljenem wcju ni bila glasna kot na plesišču. To je neznancu dalo priložnost, da se predstavi. Medtem ko je brskal po žepu, mu je Mark zaupal svoje ime. Iz žepa je potegnil plastično vrečico - enako prejšnji - v kateri so se nahajale tabletke privlačnih barv. ''Ekstazi je, dobra roba. Bi?'' Neznanec, katerega imena si ni zapomnil je z igrivim nasmehom na ustih prikimal. Ponudil mu je plastenko vode, da je ponujeno tabletko lažje spil. ''Pismo res je privlačen. Upam, da ga roba čimprej prime, da lahko greva nazaj na plesišče. Glasno mu povem, da grem na teraso skadit en cigaret. Brez pripombe se mi pridruži. V njegovih očeh vidim poželenje.

Uh, kako rodovitna je ta noč.

Odvržem cigaret in ga potegnem nazaj na plesišče.

Sploh nisem opazil, da so minile ure. Dobra roba. Še preden se je plesišče začne občutno prazniti, bom nakazal neznancu, da bi se rad igral še naprej. Že skoraj naveličano ga slišim, kako me povabi do sebe.''

AVTOR_ICA: Kaja Žvan

Pod tušem je Mark podoživel občutke jutranjih ur, preživetih med rjuhami. Roka mu je odpotovala južneje, a se je ustavil.

Vedel je, da bo lahko v obujanju doživetij užival v objemu svojega doma - po tem, ko zaključi. Izstopil je izpod tuša, se obrisal in ogrnil z ogromno modro brisačo. Skoraj neslišno je stopil nazaj v spalnico, kjer je razgaljeni neznanec spal na desnem boku.

Nežno se je usedel nad njegovo glavo, da mu je ta počivala med nogami. V desni roki je držal predmet. Bil je srebrno kovinske barve.

Le ob bližnjem pogledu bi bilo moč ugotoviti, da gre za na videz izjemno drago britev. Skoraj, skoraj poetično jo odpre in obenem za nekaj sekund zapre oči. Izgleda tako nedolžno. Potem pa globoko spečega neznanca trdno zgrabi za glavo in mu z eno brutalno potezo prereže vrat.

Zasliši se krik poln bolečine in šoka. Kri filmsko šprica naokoli. Traja le nekaj dolgih sekund preden se neznanec preneha boriti in Mark popusti prijem. Spalnica, v kateri se barva sten in pohištva ujema z veliko brisačo iz kopalnice, naenkrat ne izgleda več mirogodno in okusno, temveč hladno in groteskno. Kri je vsepovsod.

''Tale pa ni dosti kričal - sem se uštel s pričakovanji. Hvala bogu. Res nisem želel sosedom razlagati, katere moje sposobnosti so botrovale njegovemu kriku. Ok, še enkrat pod tuš, da sperem njegov sok življenja s sebe. Po dolgem intenzivnem tušu zategnem še dve veliki črti in skrbno pregledam stanovanje, da ni nikjer moje lastnine. Poberem jakno, denarnico, ključe... Oh, hvala bogu, ima klimo.

Nihče ga ne rabi zavohati, dokler ni res potrebno. Še en krog po stanovanju. Nikjer nič mojega. Nihče ne bi mogel reči, da sem bil tukaj. No ja, razen DNK-ja, ampak jeba, če ga nimajo s čim primerjati. Ta živi, oziroma je živel, v zakotni mestni ulici, kjer ni sluha ne duha o kakršnikoli kameri. Takoj bom pri svojem avtu, prikladno parkiranem par ulic nižje. Počutim se vsemogočnega. Par ur vožnje pa bom iz Prage nazaj v Ljubljani. Odlično...

AVTOR_ICA: Lucas Alexander