V okviru šole: Prisluhnimo kvir dijakinjam

V okviru šole: Prisluhnimo kvir dijakinjam PRIROČNIK ZA ŠOLSKE DELAVKE

Odgovorni urednik: Lan Aidan Remec Avtorji: Lan Aidan Remec, René Koradin in Janja Skrt Lektoriranje: Polona Kavčič Oblikovanje: Maj Koder Naslovna ilustracija: Karolina Marušič Založnik: Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico, Slomškova 25, 1000 Ljubljana Kraj in leto izida: Ljubljana, april 2024 Publikacija je brezplačna.

Publikacija je nastala v sklopu projekta V okviru šole, ki ga nancira Active Citizens Fund.

V okviru šole: Prisluhnimo kvir dijakinjam PRIROČNIK ZA ŠOLSKE DELAVKE

Lan Aidan Remec, René Koradin in Janja Skrt

Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico Projekt V okviru šole, Active Citizens Fund

Ljubljana, 2024

Kazalo vsebine 1. Uvodna beseda • Kratek opis projekta • Od kod izhajamo?

• Ideja našega projekta • Publikacija V okviru šole: Prisluhnimo kvir dijakinjam • Partnerske organizacije ‒ Društvo DIH - enakopravni pod mavrico ‒ Mladinski kulturni center Maribor 2. Kvaliteta življenja kvir srednješolk • Uvod • Namen in cilji • Metoda • Rezultati • Interpretacija • Zaključek • Viri in literatura 3. Smernice za organiziranje kvir (vključujočih) aktivnosti v okviru šole • Ustvarjanje varnega prostora • Izobraževanje • Povezovanje z zunanjimi organizacijami • Sodelovanje z dijakinjami • Ustvarjanje skupnosti

3 3 4 5

6 7 7 10 12 12 13 13 15 21 24 25 27 27 29 31 31 32

4. Predlogi delavnic za kvir srednješolke • Moje pravice • Delavnica o spolno prenosljivih okužbah in inkluzivni spolnosti ‒ Vprašalnik o spolno prenosljivih okužbah ‒ Izroček o spolno prenosljivih okužbah • Kvir zgodovina ‒ Svetovna kvir zgodovina ‒ Kvir zgodovina na slovenskem • Klub mladih bralk in lmoljubk • Viri in literatura 5. Kratek kvir slovarček

33 33 37 41 43 46 48 52 71 74 75

(vključujočih) aktivnosti za srednješolke.

Uvodna beseda Projekt V okviru šole je nastajal v času priprave projekta na razpis Active Citizens Fund v začetku leta 2023, ki nam je nato tudi omogočil izvedbo projekta v praksi. Naša ideja je izhajala iz lastnih izkušenj bivše kvir dijakinje. Čeprav nas je večina imela relativno dobro izkušnjo, pa smo vse imele izkušnje z diskriminacijo in nerazumevanjem s strani vrstnic, profesoric in drugih šolskih delavk.

Opombi o jeziku: 1. Ženska slovnična oblika se uporablja kot nevtralna za vse spole.

2. Beseda “kvir” se uporablja kot sopomenka za kratico LGBT+ oz. LGBTQIA+

Kratek opis projekta V okviru šole se osredotoča na izboljšanje kvalitete šolskega življenja kvir dijakinj ter na ozaveščanje in spodbujanje šolskih delavk in bodočih šolskih delavk k aktivnemu sodelovanju pri ustvarjanju varnih prostorov znotraj šole za kvir dijakinje. Raziskave kažejo, da so kvir dijakinje v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi, saj se soočajo z diskriminacijo in različnimi vrstami nasilja skozi celoten šolski proces.

Opravile smo raziskavo o kvaliteti življenja kvir dijakinj ter o stiskah, ki jih doživljajo zaradi svoje spolne usmerjenosti in identitete. Na podlagi te nam je uspelo mapirati trenutne potrebe kvir dijakinj in oblikovati smernice za organiziranje kvir

3

Aktivnosti smo izvajale v Mladinskem kulturnem centru Maribor in na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana, kjer smo v varnem prostoru ustvarjale skupnost, nudile oporo in predajale znanje kvir dijakinjam. Pred vami je naša publikacija z zaključki raziskave in smernicami za izvajanje kvir (vključujočih) aktivnosti.

Projekt smo izvajali Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico, locirano v Ljubljani, v partnerstvu z Mladinskim kulturnim centrom Maribor.

Od kod izhajamo?

Diskriminacije ne občutimo le iz osebnih izkušenj, ampak jo potrjujejo tudi raziskave. Več kot tretjina kvir dijakinj poroča, da v šoli zelo pogosto slišijo opazke na račun njihove spolne usmerjenosti ali identitete; skoraj polovica dijakinj trdi, da so tovrstne opazke slišale tudi s strani profesorice ali druge šolske delavke (Sešek in Margon, 2021). Društvo Legebitra prav tako opozarja, da govor in dejanja, temelječa na kvir predsodkih, ustvarjajo šolsko okolje, ki kvir osebam ne dopušča izpolniti svojih potencialov. Prej navedena raziskava je pokazala tudi, da imajo kvir dijakinje, ki doživljajo nadlegovanje zaradi njihove spolne usmerjenosti ali identitete, manjšo željo in namen nadaljevati šolanje po zaključeni srednji šoli. To vodi kvir populacijo do večje neizobraženosti in posledično do večjih nančnih stisk.

Pri izvajanju naših preteklih projektov, ki so se osredotočali na decentralizacijo kvir aktivizma v Sloveniji, smo imele priložnost govoriti z veliko srednješolkami iz različnih krajev po Sloveniji. Zelo malo jih je povedalo, da njihova srednja šola prireja aktivnosti, ki so namenjene specično kvir populaciji, ne glede na

4

to, da je potreba dijakinj po takšnih dogodkih velika. Dijakinje, s katerimi smo bile v stiku, so bile mnenja, da bi jim take aktivnosti pomagale, da bi se v šoli počutile bolj sprejete. Treskar (2021) v svoji raziskavi “Vpliv diskriminacije v šolskem okolju na mentalno zdravje LGBT srednješolcev v Sloveniji” piše, da je le 28 % njenih respondentk navedlo, da imajo na njihovi šoli delavnice na temo sprejemanja in tolerance. Pri teh delavnicah pa večina šol ne sodeluje z zunanjimi izvajalci (Magić, 2012). Težava je tudi v šolskih delavkah, ki ne vedo, kako naj naslavljajo homofobijo, biobijo in transobijo, ki so ji priča v šolskem okolju, kar se kaže v tem, da je njihov odziv na prijavo nadlegovanja in nasilja neučinkovit (Sešek in Margon, 2021). Da bi kvir mladi lahko psihološko cveteli in rasli, je potrebno podporno in varno okolje, kjer se njihova usmerjenost in identiteta lahko razvijata, tega pa lahko nudijo tudi šole (Bauermeister idr., 2010), saj je prav šola tista, kjer dijakinje preživijo največ svojega časa. Podpora s strani šole ima tudi dokazano pozitivne učinke na mentalno zdravje kvir mladine (Hsieh, 2014).

Ideja našega projekta V okviru šole je 11-mesečni projekt, ki se osredotoča na izboljšanje kvalitete šolskega življenja kvir dijakinj ter ozaveščanje in spodbujanje šolskih delavk in bodočih šolskih delavk ( predvsem študentk pedagoških smeri) k aktivnemu sodelovanju pri ustvarjanju varnih prostorov za kvir dijakinje v srednjih šolah. Da bi kvir mladi lahko imeli enake pogoje za psihološko in čustveno napredovanje kot ne-kvir posameznice, je potrebno podporno in varno okolje, kjer se njihova usmerjenost in identiteta lahko razvijata (Bauermeister idr., 2010). S pomočjo izčrpne raziskave bomo v tej publikaciji podale smernice za organiziranje izbirnega šolskega programa znotraj srednjih šol. Društvo DIH4, ki deluje 4

V nadaljevanju DIH.

5

v Ljubljani, je v partnerstvu z Mladinskim kulturnim centrom Maribor5 organiziralo več aktivnosti mesečno, namenjenih kvir dijakinjam. Te aktivnosti so potekale v prostorih MKC Maribor in na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji, in umetniški gimnaziji v Ljubljani6.

Na aktivnostih smo obravnavale osnovne kvir pojme in probleme, s katerimi se sooča skupnost. Naslavljale smo vprašanja in težave, s katerimi se srečujejo kvir dijakinje, ter izvedle delavnice, na katerih so udeleženke spoznale, kako izboljšati svoje počutje.

Ustvarile smo podporno skupnost, ki bo lahko ostala aktivna tudi po koncu našega projekta.

Publikacija V okviru šole: Prisluhnimo kvir dijakinjam Opravile smo raziskavo o kvaliteti življenja kvir dijakinj ter o stiskah, ki jih doživljajo zaradi svoje spolne usmerjenosti in identitete. Rezultati raziskave so predstavljeni v nadaljevanju.

Na podlagi le-teh nam je uspelo opredeliti trenutne potrebe kvir dijakinj in oblikovati smernice za organiziranje kvir (vključujočih) aktivnosti za srednješolke.

Publikacija je namenjena šolskim delavkam, študentkam pedagoških smeri in vsem osebam, ki si želijo organizirati kvir (vključujoče) aktivnosti v svoji skupnosti.

5 6

6

V nadaljevanju MKC Maribor.

V nadaljevanju SVŠGUGL.

Partnerske organizacije DRUŠTVO DIH - ENAKOPRAVNI POD MAVRICO Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico je humanitarna organizacija, ki deluje kot prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje zičnih oseb. Stremimo k opolnomočenju in dobremu počutju kvir posameznic (lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih, aseksualnih, aromantičnih oseb in vseh, ki prevprašujejo svojo spolno usmerjenost ali spolno identiteto) in skupnosti v Sloveniji, že od leta 2003. Prek naših aktivnosti želimo doseči večje poznavanje, razumevanje, vidnost, ozaveščenost in zastopanost kvir oseb ter se tako boriti proti diskriminaciji in za doseganje enakopravnosti kvir oseb. Delujemo na različnih področjih, kot so komuniciranje, publiciranje, politične dejavnosti, druženje, šport, rekreacija, kulturne dejavnosti, umetnost, zabava, ustvarjalnost in na drugih področjih, povezanih s kvir skupnostjo. Naše aktivnosti vključujejo pogovorne skupine, delavnice, predavanja, svetovanje, publikacije, informiranje, sodelovanje z drugimi nevladnimi in vladnimi organizacijami, pomoč študentom pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, vključevanje prostovoljcev v delo, izobraževanje prostovoljcev, medijske kampanje, okrogle mize in drugo.

DIH trenutno zaposluje dve osebi, poleg tega imamo tudi dve dolgoročni prostovoljki iz Evropske solidarnostne enote. Poleg zaposlenih oseb DIH v pripravo svojih aktivnosti vključuje tudi izkušene zunanje sodelavke ter prostovoljke, ki prispevajo k obogatitvi programa. Naše sodelavke imajo večletne izkušnje pri vodenju in izvajanju projektov, ki nagovarjajo marginalizirane ciljne skupine in mlade. Od ustanovitve dalje smo aktivne na več različnih področjih. Glavni poudarek je na spoštovanju in promociji temeljnih človekovih pravic in enakopravnosti. Naša ciljna

7

skupina so predvsem lezbijke, geji, biseksualne, trans, interseksualne in druge kvir osebe ( predvsem mladi, stari med 15. in 29. letom). Od ustanovitve do danes smo uspešno izvedle več projektov na področju dela z mladimi. Ti projekti in aktivnosti so vključevali delavnice, okrogle mize, pogovore, konerence, terensko delo, družabne večere, pripravo na vsakdanje življenje, literarne natečaje, svetovalne aktivnosti, promocijo varne spolnosti, splošno osveščanje in dialog, športno-rekreativno-družabne aktivnosti, večdnevne tabore in še mnogo več. Mlade osebe so aktivno vključene tako v delovanje društva kot tudi v izvedbo aktivnosti. Skupaj z mladimi načrtujemo in izvajamo aktivnosti.

Poleg tega že vrsto let gostimo prostovoljke iz Evropske solidarnostne enote, Erasmus+ praktikantke iz tujine ter smo mentorji študentkam na praksi. Tudi upravni odbor sestoji iz več kot polovice mladih. Trenutno izvajamo najmanj 15 dogodkov mesečno, ki se jih večinoma udeležujejo osebe, stare med 15 in 29 let. Izvajamo pa tudi program Srebrna Mavrica, ki je namenjen starejšim kvir osebam. Večino aktivnosti izvedemo na območju Mestne občine Ljubljana, vendar so v naše programe redno vključene uporabnice iz drugih občin, ki bodisi začasno bivajo v Ljubljani ali pridejo k nam zaradi specičnih dogodkov. Večkrat letno imamo tudi inormativne stojnice po različnih krajih po Sloveniji, kjer se povezujemo z lokalnimi skupnostmi.

Med mladimi so priljubljeni tudi večdnevni tabori, ki jih organiziramo enkrat ali dvakrat letno širom Slovenije. V zadnjih letih se je pojavila večja potreba po vključevanju oseb iz drugih občin v naše dejavnosti, še posebno v Mariboru.

8

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR • Telefonska številka: +386 41 562 375

Mladinski kulturni center Maribor je javni zavod, ki ga je leta 1993 ustanovila Mestna občina Maribor. Deluje na področju umetnosti, kulture, mladinskega sektorja in mladinske infrastrukture. Ustanovljen je za pripravo, organiziranje, izvajanje in evalviranje programov s področja mladinskega sektorja in programov ter projektov s področja kulture, pri čemer si prizadeva za visoko stopnjo vključenosti mladih. Zavod stremi k združevanju in povezovanju programov in projektov s področij mladinskega sektorja in kulture, skrbi tudi za negovanje medkulturnih stikov med mladimi v Evropi. Na področju kulture zavod uresničuje svoje cilje z organiziranjem trajnejših kulturnih programov in projektov, ki so namenjeni zlasti mladim ter zagotavljanjem infrastrukturne, strokovne in tehnične pomoči mladim pri izvajanju teh programov. Prav tako omogoča dostop mladim do kulturnih dobrin in spodbuja njihovo ustvarjalnost in inovativnost. Na področju mladinskega sektorja zavod svoje cilje uresničuje zlasti tako, da ugotavlja potrebe in interese mladih, zlasti tistih med 15. in 29. letom, nudi inrastrukturne in nastanitvene možnosti za izvajanje projektov in trajnejših programov na področju mladinskega sektorja, nudi strokovno, inrastrukturno in tehnično pomoč mladim pri izvajanju samostojnih in povezanih projektov, zbira in posreduje inormacije na področju mladinskega dela in mladinskih politik, sodeluje pri oblikovanju in vzpostavitvi prostora za javne razprave o mladinskih politikah, pri čemer spodbuja strukturiran dialog med mladimi in odločevalci. Prav tako spodbuja mreženje med mladimi in organizacijami v mladinskem sektorju ter promovira avtonomijo mladih in organizacij v mladinskem sektorju. Organizira tudi programe mobilnosti in mednarodnega povezovanja mladih in mladinskih delavk.

• Elektronska pošta: info@dih.si • Spletna stran: https://www.dih.si/ • Facebook: https://www.facebook.com/drustvodih/ • Instagram: https://www.instagram.com/drustvodih/ • Tiktok: https://www.tiktok.com/@drustvodih • Omrežje X: https://twitter.com/drustvodih

9

10

Kvaliteta življenja kvir srednješolk

• Telefonska številka: +386 2 300 29 93 • Elektronska pošta: info@mkc.si • Spletna stran: https://mkc.si/

Uvod

• Facebook: https://www.facebook.com/mkc.maribor/

Več kot tretjina slovenskih kvir dijakinj poroča, da v šoli zelo pogosto slišijo opazke zaradi njihove spolne usmerjenosti ali identitete (Sešek in Margon, 2021). Društvo Legebitra opozarja, da govor in dejanja, temelječa na predsodkih o kvir osebah, ustvarjajo šolsko okolje, ki kvir osebam ne dopušča izpolniti svojih potencialov. Zaskrbljujoče je tudi, da kvir dijakinje, ki doživljajo nadlegovanje zaradi svoje spolne usmerjenosti ali identitete, kažejo manjšo željo in motivacijo za nadaljevanje šolanja po zaključku srednje šole (Sešek in Margon, 2021). To vodi do večje neizobraženosti v kvir skupnosti in posledično do večjih nančnih stisk. V Sloveniji ni veliko šol, ki prirejajo aktivnosti, posebej namenjene kvir populaciji, čeprav dijakinje čutijo veliko potrebo po takšnih dogodkih. Dijakinje menijo, da bi jim take aktivnosti pomagale, da bi se v šoli počutile bolj sprejete. Treska (2021) v svoji raziskavi “Vpliv diskriminacije v šolskem okolju na mentalno zdravje LGBT srednješolcev v Sloveniji” piše, da je le 28 % njenih respondentk navedlo, da se na njihovih šolah izvajajo delavnice na temo sprejemanja in tolerance. Poleg tega večina šol pri teh delavnicah ne sodeluje z zunanjimi izvajalci (Magić, 2012). Težavo predstavljajo tudi šolske delavke, ki ne vedo, kako obravnavati homofobijo, bifobijo in transfobijo, ki so ji priča s strani dijakinj. To se kaže v neučinkovitem odzivu šolskih delavk na prijave nadlegovanja in nasilja (Sešek in Margon, 2021). Da bi kvir mladi lahko psihološko cveteli in rasli, je potrebno podporno in varno okolje, kjer se njihova usmerjenost in identiteta lahko razvijata, tega pa lahko nudijo tudi

• Instagram: https://www.instagram.com/mkcmaribor/ • Tiktok: https://www.tiktok.com/@mkcmaribor • Omrežje X: https://twitter.com/mkcmaribor

11

12

šole (Bauermeister idr., 2010), saj je prav šola tista, kjer dijakinje preživijo največ svojega časa. Podpora s strani šole ima tudi dokazano pozitivne učinke na mentalno zdravje kvir mladine (Hsieh, 2014).

Namen in cilji Namen raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v različne vidike življenja kvir srednješolk, z namenom razumevanja njihovega doživljanja šolskega okolja, socialnih odnosov ter odnosa do sebe in sveta na splošno. Poleg tega smo si prizadevale raziskati specične izkušnje kvir srednješolk, vključno z izzivi, ki jih prinaša šolsko okolje. Izvajanje raziskave je bilo motivirano z željo po preverjanju potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo kvir dijakinje, ter z namenom identikacije področij, kjer je potrebno uvesti dodatne ukrepe za izboljšanje kakovosti šolskega življenja in zagotavljanje večje podpore ter vključenosti v šolsko skupnost.

Metoda Raziskava je bila izvedena med decembrom 2023 in aprilom 2024 s pomočjo spletne ankete na portalu 1KA. Anketirankam je reševanje povprečno vzelo 5 minut in 57 sekund časa. Ciljno skupino kvir srednješolk smo dosegli preko družbenih omrežij (Instagram in Facebook), na delavnicah v sklopu projekta in preko internih kanalov tistih srednjih šol, ki so na našo željo delile vprašalnik med svoje dijakinje.

jicami in vrstnicami, (2) posamezničino izkušnjo srednje šole, ki jo trenutno obiskuje, (3) posamezničin odnos do sebe in do življenja in (4) posamezničino izkušnjo kot kvir oz. LGBTQIA+ srednješolka. Za osnovo ankete smo vzele “Youth Quality of Life Instrument”, verzija YQOL-R (Patrick, D. L. in Edwards, T. C., 2002), ki ocenjuje večdimenzionalno splošno kakovost življenja mladostnikov v starosti od 11 do 18 let in jo prilagodile našemu prostoru in ciljni skupini z znanjem, ki smo ga pridobile kot mladinske delavke na področju kvir skupnosti.

V raziskavi je sodelovalo 128 udeleženk. Po pregledu podatkov smo najprej odstranile podatke 39 celotnih vnosov, ki niso spadali v ciljno skupino, s čimer smo prišle do končnega števila 89 udeleženk (N=89).

Starost udeleženk se je gibala med 15 in 20 let, pri čemer je bila povprečna starost 16,9 let. Pri tem ne upoštevamo 11 udeleženk, ki so se odgovora vzdržale. Udeleženke so prihajale iz različnih srednjih šol iz različnih krajev (Ljubljana, Maribor, Celje, Ljutomer, Sežana, Kranj, Litija, Ajdovščina, Ptuj in Šentvid).

Vprašale smo jih tudi po njihovi spolni identiteti in spolni usmerjenosti. Med najbolj zastopanimi so bile transspolne osebe (42 % udeleženk), biseksualne osebe (33 %), nebinarne osebe (23 %), aseksualne osebe (23 %), lezbijke (18 %), geji (16 %) in panseksualne osebe (16 %). Pri tem je pomembno poudariti, da se mnoge identitete med seboj ne izključujejo.

Anketa je bila sestavljena iz štirih sklopov, katerim so sledila demografska vprašanja. Sklope sestavljajo Likertove lestvice, ki se navezujejo na (1) posamezničine odnose z družino, prijatel-

13

14

Rezultati Opisna statistika postavk na lestvicah je pokazala, da se vrednost koecienta asimetričnosti postavk nahaja v intervalu med –1,26 in –0,05 na lestvici kvalitete odnosov (Preglednica 1), med –0,71 in –0,14 na lestvici kvalitete šolske izkušnje (Preglednica 2), med –0,82 in 0,47 na lestvici odnosa do sebe in življenja (Preglednica 3) ter med –0,71 in 0,85 na lestvici kvir izkušnje (Preglednica 4).

Vrednost koecienta sploščenosti pa se nahaja v intervalu med –1,13 in 1,66 na lestvici kvalitete odnosov (Preglednica 1), med –1,00 in –0,32 na lestvici kvalitete šolske izkušnje (Preglednica 2), med –1,15 in 0,89 na lestvici odnosa do sebe in življenja (Preglednica 3) ter med –1,35 in 0,92 na lestvici kvir izkušnje (Preglednica 4). Odgovori na vseh lestvicah se tako porazdeljujejo normalno (George in Mallery, 2010).

Preglednica 1: Opisna statistika dimenzije odnosov Postavka

M

SD

Asim. Spl.

V stiski se lahko obrnem na svoje starše, oz. skrbnike.

2,80

1,31

-0,14

-1,13

V stiski se lahko obrnem na svoje prijatelje.

4,00

0,94

-0,84

0,33

Počutim se osamljen/a v svojem življenju.

3,07

1,20

-0,05

-0,92

Zadovoljna/en sem s prijatelji/cami, ki jih imam.

4,01

1,01

-1,26

1,44

Moji starši, oz. skrbniki me dobro poznajo in razumejo.

2,55

1,22

-0,19

-1,08

Kvaliteta odnosov

Moj/e prijatelji/ce me dobro poznajo in razumejo.

3,90

0,84

-0,86

1,13

Z družino skupaj kvalitetno preživljamo čas.

2,91

1,25

-0,10

-1,10

Na svoje starše, oz. skrbnike se lahko zanesem.

3,25

1,26

-0,48

-0,72

Na svoje prijatelje se lahko zanesem.

4,02

0,81

-0,96

1,66

Ko sem doma, se počutim varno.

3,65

1,21

-0,68

-0,44

Od prijateljev dobim spodbudo, ki jo 4,06 potrebujem.

0,87

-0,74

0,01

Od staršev dobim spodbudo, ki jo potrebujem.

3,07

1,23

-0,32

-0,89

S svojimi starši se dobro razumem.

3,24

1,20

-0,27

-0,87

S svojimi vrstniki se dobro razumem.

3,71

0,99

-0,46

-0,47

Počutim se drugačen/na od večine svojih vrstnikov.

3,88

1,01

-0,63

-0,35

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; Asim. – koecient asimetričnosti; Spl. – koecient sploščenosti

15

16

Preglednica 2: Opisna statistika dimenzije šolske izkušnje Postavka

Preglednica 3: Opisna statistika dimenzije odnosa do sebe in do življenja

M

SD

Asim. Spl.

Ko sem v šoli, se počutim varno.

3,79

0,95

-0,62

-0,32

V stiski se lahko obrnem na moje profesorice/je ali drugo šolsko osebje ( npr. šolsko psihologinjo).

3,30

1,25

-0,38

-0,92

Učenje mi povzroča težave.

3,36

1,21

-0,14

-1,00

Zadovoljna/en sem s svojimi ocenami.

3,24

1,15

-0,34

-0,81

Počutim se preobremenjen/a s šolskimi obveznostmi ( pouk, domače naloge, učenje itd.)

4,09

0,97

-0,71

-0,60

Postavka

Kvaliteta šolske izkušnje

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; Asim. – koecient asimetričnosti; Spl. – koecient sploščenosti

M

SD

Asim. Spl.

2,57

1,13

0,23

-0,91

Večino stvari, ki jih delam v življenju, 3,17 opravim dobro.

0,90

-0,35

-0,34

Svojim bližnjim veliko pomenim.

3,46

1,01

-0,43

-0,31

Imam dovolj energije za vsakodnevno opravila.

2,47

1,04

0,47

-0,83

Počutim se dobro glede sebe.

2,54

1,06

0,19

-0,76

Dobro se odzivam na stres.

2,26

1,06

0,28

-1,15

Moje življenje je zanimivo.

3,34

1,00

-0,59

-0,36

Veselim se prihodnosti.

3,28

1,10

-0,43

-0,42

Zadovoljna/en sem s svojim trenutnim življenjem.

2,97

1,06

-0,05

-0,78

Rad/a preizkušam nove stvari.

3,97

0,86

-0,82

0,89

Počutim se, da ima moje življenje smisel.

2,87

0,94

0,11

-0,47

Pomirjen/a sem z napakami, ki sem jih storil/a v svojem življenju.

2,52

1,16

0,45

-0,67

Odnos do sebe in do življenja Zadovoljna/en sem s svojim izgledom.

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; Asim. – koecient asimetričnosti; Spl. – koecient sploščenosti

17

18

Preglednica 4: Opisna statistika dimenzije izkušnje kot kvir srednješolka/ec Postavka

Deležna/en sem (bila) spletnega nadlegovanja zaradi svoje spolne identitete ali usmerjenosti.

2,43

1,56

0,53

-1,32

M

SD

Asim. Spl.

V šoli se srečujem s predsodki ali diskriminacijo zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali identitete.

2,25

1,31

0,85

-0,39

Profesorice/ji in šolsko osebje na naši šoli so sprejemajoče/i do kvir oseb.

3,62

1,00

-0,70

0,19

Skrivam svojo identiteto, da bi se izognil/a konfiktom ali težavam.

3,14

1,45

-0,18

-1,35

Mislim, da bi moja šola lahko naredila več za kvir dijake/inje.

3,63

1,17

-0,49

-0,47

1,40

0,13

-1,29

Strah me je povedati družinskim članom, da sem del kvir skupnosti.

3,48

1,34

-0,40

-1,07

Težko najdem priložnost za druženje 2,80 z drugimi, ki imajo meni podobno izkušnjo spolne usmerjenosti in/ali identitete.

0,53

-0,99

2,62

1,41

0,44

-1,12

V šoli se srečujem s predsodki ali diskriminacijo zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali identitete.

1,37

Strah me je povedati vrstnicam/ kom, da sem del kvir skupnosti.

Skrbi me, da v življenju ne bom našla/el partnerja/ke.

3,60

1,44

-0,61

-1,02

Skrbi me, da v življenju ne bom mogla/el imeti otrok.

2,32

1,47

0,64

-1,03

Načeloma imam dobre izkušnje z razkrivanjem lastne spolne usmerjenosti in/ali identitete.

3,47

1,02

-0,71

0,24

Veliko časa premišljujem o svoji lastni spolni identiteti ali usmerjenosti.

3,38

1,21

-0,31

0,86

Počutim se osamljen/a zaradi svoje identitete.

2,73

1,25

0,34

0,92

2,60 Deležna/en sem (bila) vrstniškega nasilja zaradi svoje spolne identitete ali usmerjenosti.

1,40

0,38

-1,16

Izkušnja kot kvir srednješolka

19

2,46

Opombe: M – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; Asim. – koecient asimetričnosti; Spl. – koecient sploščenosti

20

Interpretacija Če se najprej osredotočimo na odnose, lahko na podlagi rezultatov hitro opazimo veliko razliko v kvaliteti odnosov med kvir dijakinjami in starši ter prijateljicami. To se predvsem kaže v primerjavi odgovorov na trditev “V stiski se lahko obrnem na svoje starše, oz. skrbnike,” s katero se je strinjalo 33,7 % udeleženk (M = 2,80; SD = 1,31) in trditev “V stiski se lahko obrnem na svoje prijatelje,” s katero se je strinjalo 75,3 % udeleženk (M = 4,00; SD = 0,94). Večina udeleženk tudi meni, da jih prijatelji veliko bolje poznajo kot starši oz. skrbniki (76,4 % udeleženk se strinja, da jih njihove prijateljice dobro poznajo, 25,8 % pa, da jih njihovi starši oz. skrbniki dobro poznajo). 39,4 % udeleženk poroča, da se v življenju počutijo osamljene, le 37 % pa jih meni, da z družino kvalitetno preživljajo skupen čas. Večinoma (62,9 %) poročajo, da se doma počutijo varne, vendar 19,1 % anketirank pravi, da se ne, 18 % pa se jih niti ne strinja niti strinja. Kvir dijakinje se bolje razumejo s svojimi vrstnicami kot s starši – 47,2 % se jih strinja s postavko “S svojimi starši se dobro razumem” (M = 3,24; SD = 1,20) in 62,9 % s postavko “S svojimi vrstniki se dobro razumem” (M = 3,71; SD = 0,99). Večina (68,6 %) se počuti drugačna od svojih vrstnic, prav tako je večina (80,9 % udeleženk) zadovoljna s prijateljicami, ki jih imajo. 49,4 % meni, da se lahko zanese na svoje starše in 80,9 %, da se lahko zanese na svoje prijateljice. 78,6 % jih je povedalo, da od prijateljic dobi spodbudo, ko jo potrebuje, medtem ko 42,7 % dobi spodbudo s strani staršev. Iz tega lahko vidimo, da imajo kvir dijakinje znotraj svojih prijateljskih skupin kvalitetne odnose, vendar pa tega ne moremo reči za njihove odnose z drugimi vrstnicami in starši.

Ni večjih razlik v tem, kje se dijakinje počutijo bolj varne – v šoli ali doma (65,2 % se jih strinja s trditvijo “Ko sem v šoli, se počutim varno”; 62,9 % se jih strinja, da se doma počutijo varno). V stiski

21

se lažje obrnejo na svoje proesorice ali drugo šolsko osebje kot na starše, a težje kot na prijateljice (52,9 % se jih strinja s trditvijo “V stiski se lahko obrnem na moje profesorice/je ali drugo šolsko osebje ( npr. šolsko psihologinjo)”; 33,7 % s trditvijo “V stiski se lahko obrnem na svoje starše oz. skrbnike” in 75,3 % z “V stiski se lahko obrnem na svoje prijatelje”). Glede na težave pri učenju in zadovoljstvo z lastnimi ocenami so si kvir dijakinje precej različne (46,1 % jih poroča, da jim učenje povzroča težave; 49,4 %, da jih je zadovoljnih s svojimi ocenami). Zaskrbljujoči pa so predvsem odgovori na postavko “Počutim se preobremenjen/a s šolskimi obveznostmi ( pouk, domače naloge, učenje itd.)”, s katero se strinja kar 73 % dijakinj (M = 4,09; SD = 0,97).

S tem se najverjetneje povezuje tudi to, da poročajo o pomanjkanju energije za vsakodnevna opravila (le 23,8 % se jih strinja s tem, da imajo dovolj energije za vsakdanja opravila, 12,5 % se jih niti ne strinja niti strinja in 63,7 % se jih večinoma ali sploh ne strinja). Rezultati kažejo tudi, da se kvir dijakinje slabo odzivajo na stres (le 15,7 % se jih večinoma strinja s trditvijo “Dobro se odzivam na stres”, nihče od vprašanih se ne popolnoma strinja).

Večinoma niso zadovoljne s svojim izgledom (24,7 % jih je zadovoljnih s svojim izgledom) ter se na splošno ne počutijo dobro glede sebe (20,2 % se jih strinja s trditvijo “Počutim se dobro glede sebe”). Le 34,8 % kvir dijakinj pravi, da jih je zadovoljnih s svojim trenutnim življenjem, 25,9 % se jih počuti, kot da ima njihovo življenje smisel, in le 22,5 %, da jih je pomirjenih z napakami, ki so jih storile v življenju. 39,8 % jih je mnenja, da večino stvari, ki jih delajo v življenju, opravijo dobro, in 53,9 %, da svojim bližnjim veliko pomeni. Večina (76,4 %) jih poroča, da rada preizkuša nove stvari, nekaj več kot polovica (53,9 %), da je njihovo življenje zanimivo, več je takih, ki pravijo, da se veselijo svoje prihodnosti, kot takih, ki se je ne (47,2 % se jih strinja s trditvijo “Veselim se prihodnosti”, 30,3 % se jih niti ne strinja niti strinja in 22,5 % se jih večinoma ali sploh ne strinja).

22

Kvir dijakinjam se je veliko težje razkriti ( povedati, da so del kvir skupnosti) družinskim članom kot vrstnikom (54,1 % udeleženk je strah razkriti se svojim staršem, 29,4 % udeleženk je strah razkriti se vrstnicam). Čeprav večina (62,8 %) poroča, da so proesorice in šolsko osebje na njihovi šoli sprejemajoči do kvir skupnosti, približno polovica (53,6 %) meni, da bi šola lahko storila več za kvir dijakinje. 60% dijakinj izraža skrb, da v življenju ne bodo našle partnerke, medtem ko strah pred tem, da ne bi mogle imeti otrok, ni tako prisoten (le pri 23,5 %). Iz delavnic, ki smo jih med projektom izvedle z njimi, sklepamo, da je ta številka nizka, ker si jih veliko med njimi ne želi imeti otrok, kar lahko pojasni zmanjšano skrb na tem področju. Nekaj več kot polovica (56,5 %) jih poroča o tem, da imajo načeloma dobre izkušnje z razkrivanjem lastne spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Približno polovica (50,6 %) poroča o tem, da veliko časa namenijo razmišljanju o svoji identiteti, le manjšina (29,4 %) pa izraža občutke osamljenosti zaradi svoje identitete. Prav tako le manjšina (29,4 % se jih je strinjalo, 17,6 % se jih ni niti strinjalo niti ne) poroča, da so doživele ali trenutno doživljajo vrstniško nasilje zaradi svoje spolne identitete oz. usmerjenosti, ravno tako manjšina (31 %) pravi, da so bile zaradi istega razloga deležne spletnega nadlegovanja, in še manj (19 %), da se v šoli srečujejo s predsodki in diskriminacijo. Po drugi strani pa kar 47,6 % dijakinj trdi, da skrivajo svojo kvir identiteto, da bi se izognile konfiktom in težavam. 35,7 % se jih strinja s tem, da težko najdejo druženje z osebami, ki imajo podobno izkušnjo spolne usmerjenosti in/ali identitete kot oni.

23

Zaključek Raziskava je izpostavila potrebo po izboljšanju odnosov med kvir dijakinjami in njihovimi starši. Priporočamo (v kolikor je to mogoče) organizacijo kvir (vključujočih) aktivnosti, na katere lahko dijakinje povabijo tudi svoje starše, kar bi lahko krepilo kvaliteto njihovega medsebojnega odnosa. Visoka stopnja preobremenjenosti z obveznostmi, ki je prišla do izraza med raziskavo, lahko vpliva na organiziranje dogodkov, saj dijakinje čutijo pomanjkanje energije za vsakodnevna opravila. Obiskovanje kvir aktivnosti je lahko precej naporno za osebe, ki občutijo stres zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali identitete in so še v procesu sprejemanje le-te. Ker kvir dijakinje izražajo visoko zadovoljstvo s svojimi prijateljskimi odnosi, je priporočljivo organizirati dogodke, ki spodbujajo socialno povezovanje, krepitev prijateljskih odnosov ter izmenjavo izkušenj in medsebojne podpore. Predlagamo, da določeni dogodki omogočajo, da kvir dijakinje s seboj pripeljejo svoje prijateljice, četudi te niso del kvir skupnosti. Glede na visoko stopnjo občutka preobremenjenosti s šolskimi obveznostmi je koristno organizirati dogodke ali delavnice, ki učijo dijakinje strategij obvladovanja stresa, učinkovitega načrtovanja časa ter spodbujajo samozavedanje in samospoštovanje. Smiselno pa se je tudi vprašati, kaj lahko šola stori, da bi bila preobremenjenost dijakov manjša. Ker dijakinje še vedno poročajo o medvrstniškem nasilju, spletnem nadlegovanju ter doživljanju predsodkov in diskriminacije na šoli, spodbujamo organizacijo dogodkov, ki osveščajo o problematiki nasilja, spletnega nadlegovanja in diskriminacije za vse dijakinje na šoli. Prav tako je pomembna organizacija dogodkov ali vzpostavitev mehanizmov za podporo dijakinjam v stiski, kot so npr. svetovalne ure ali podporne skupine. Odgovori na lestvici odnosa do sebe in življenja so zaskrbljujoči in izpostavljajo potrebo po dodatnih virih podpore in pomoči za dijakinje pri razvijanju pozitivnega odnosa do sebe in svojega življenja. Glede

24

na to, da velika večina poroča, da rada preizkuša nove stvari, je smiselno organizirati raznolike dejavnosti, kot so izobraževalne delavnice, umetniške in kulturne aktivnosti, pogovorne skupine itd. Za ideje o vsebinah aktivnosti, terminih izvedbe, času trajanja je potrebno biti v konstantni komunikaciji z dijakinjami samimi in skupaj z njimi soustvarjati aktivnosti.

Patrick D.L., Edwards T.C., Topolski T.D. (2002). Adolescent quality o lie, part II: initial validation o a new instrument. Journal of Adolescence, 25(3), 287-300.

10.1006/jado.2002.0471 Salum G.A., Patrick D.L., Isolan L.R., Manfro G.G. in Fleck M.P. (2012). Youth Quality o Lie Instrument-Research version (YQOL-R): psychometric properties in a community sample. Jornal de Pediatria. 88(5), 443-448.

10.2223/JPED.2193

Viri in literatura Bauermeister, J.A., Johns, M.M., Sandfort, T.G.M. idr.

Relationship Trajectories and Psychological WellBeing Among Sexual Minority Youth. Journal of Youth and Adolescence 39, 1148–1163 (2010). https://doi.org/10.1007/s10964-010-9557-y

Sešek, K. in Margon, E. (2021). LGBT mladi - prebijmo molk v šolah : raziskava o stanju v šolah v Sloveniji 2019 : končno poročilo o rezultatih raziskave. Društvo informacijski center Legebitra.

Edwards T.C., Huebner C.E., Connell F.A. in Patrick D.L. (2002). Adolescent quality o lie, part I: conceptual and measurement model. Journal of Adolescence.

25(3), 275-286. 0.1006/jado.2002.0470

Treska, N. (2021) Vpliv diskriminacije v šolskem okolju na mentalno zdravje LGBT srednješolcev v Sloveniji : psihologija : raziskovalna naloga. Maribor : Prva gimnazija.

George, D., in Mallery, P. (2010). SPSS for Windows Step

by Step: A Simple Guide and Reference 17.0 Update (10th ed.). Pearson.

Hsieh, N. (2014). Explaining the mental health disparity by sexualorientation.SocietyandMentalHealth,4(2),129– 146. https://doi.org/10.1177/2156869314524959 Magić, J. (2012). Homoobija na naši šoli? : poročilo o izkušnjah srednješolskih učiteljev in učiteljic s homoobijo v šolskem prostoru v Sloveniji.

Društvo informacijski center Legebitra.

25

26

“Ime mi je Bojan in uporabljam moške zaimke”. Če oseba reče, da “meša zaimke”, to pomeni, da uporablja tako zaimek “ona” kot “on”, to osebo v praksi včasih nazivamo z moškimi in včasih z ženskimi zaimki. Osebe, ki mešajo zaimke, ne pričakujejo, da bo vsak točno sledil svojemu govoru in enkrat za njih uporabil zaimek “on” in naslednjič “ona”, temveč želijo, da se zanje ne uporablja izključno enega zaimka.

Smernice za organiziranje kvir (vključujočih) aktivnosti v okviru šole

Primeri rabe zaimkov:

Ustvarjanje varnega prostora

• Ženski zaimki/zaimek “ona”: – Danes sem šla na sladoled.

– Bi rada poslušala glasbo?

Za ustvarjanje varnega prostora so pomembna jasno postavljena pravila. Sami se držimo naslednjih: Spoštujte zaimke in zasebnost vseh prisotnih.

Ob odhodu se prepričajte, da za seboj niste pustili nereda.

Prepovedana transfobija, bifobija, homofobija in ostala kvirfobija 4. Prepovedan rasizem, seksizem, antisemitizem, ksenofobija, romafobija, abilizem.

5. Govori ena oseba na enkrat.

6. Smo iskreni.

7. Delimo toliko, kolikor želimo.

8. Spoštujemo dogovorjeni čas.

9. Okvirno se držimo teme.

10. Govorimo o svojih stališčih.

11. Aktivno poslušamo.

• Moški zaimki – Danes sem šel na sladoled.

– Bi rad poslušal glasbo?

1.

2.

3.

Začetek vsake aktivnosti je smiselno začeti s krogom imen in zaimkov, kjer se vsaka od prisotnih (vključno s šolskimi delavkami) predstavi z imenom in zaimki. Poudariti je treba, da jim znotraj varnega prostora ni potrebno uporabljati njihovega uradnega imena, če jim to povzroča stisko ali zase preerirajo drugo ime, npr. “Sem Anja in uporabljam zaimek ona,” ali

27

• Mešanje zaimkov – Danes sem šla na sladoled in nato sem poslušal glasbo. Če ima katera od udeleženk drugačne želje, ki jih ne razumemo popolnoma, je najbolje, da smo z njo odkriti in jo prosimo za pojasnitev.

Pomembno je tudi, da dijakinjam povemo, da bomo kot facilitatorji aktivnosti skrbeli za to, da v sklopu srečanj ne bo prihajalo do transfobije, bifobije, homofobije in ostalih oblik kvirfobije, ter da bomo skrbeli za to, da bo prostor varen pred rasizmom, seksizmom, antisemitizmom, ksenofobijo, romafobijo, abilizmom ipd. Kot acilitatorji se tudi okvirno držimo predvidene teme, dogovorjenih časovnih okvirov aktivnosti ter skrbimo, da govori ena oseba naenkrat. Spodbujamo iskrenost in aktivno poslušanje ter sami predstavljamo vzor tega. Pravilo “govorimo o svojih

28

stališčih” pomeni, da spodbujamo deljenje lastnih mnenj, vendar ne predpostavljamo, da so ta mnenja objektivno boljša od mnenj drugih ter da zavzemamo edino pravo stališče. Dijakinje naj delijo toliko, kolikor želijo. Ne smemo jih potiskati izven njihove cone udobja, če na to niso pripravljene. V praksi to pomeni, da ob aktivnosti, ki vključuje deljenje lastnih izkušenj, ponudimo alternativo, npr. ob aktivnosti, kjer vsaka piše o svoji lastni izkušnji z razkrivanjem in nato pred drugimi prebere svojo zgodbo, ponudimo možnost, da zgodbo le obnovi s svojimi besedami, prebere kakšen delček ali pa deli le, kako se je počutila med pisanjem.

mo redne preglede izobraževanj in udeleževanje na le-teh, saj bistveno pripomorejo k izboljšanju pedagoškega dela.

Priporočamo tudi redna individualna izobraževanja, kot so branja strokovnih in poljudnih člankov, knjig in drugih del o LGBTQIA+ temah in drugih tematikah, povezanih z mladimi.

Na takšen način ohranjamo stik z družbo in se ne zapiramo v naše družbene mehurčke. Prav tako je izredno priporočljivo, da se občasno udeležujemo aktivnosti, ki se jih udeležujejo mladi oz. vsaj poznamo priložnosti, ki so mladim na voljo ( npr. katere aktivnosti ponujajo katere nevladne organizacije).

Izobraževanje Za vse pedagoške delavke je ključno, da se redno izobražujejo, posebej na področju človekovih pravic, ki so družbeno občutljive in se intenzivno spreminjajo skozi čas. Prav zato je ključnega pomena tudi, da ohranjamo redne stike z našimi dijakinjami in skupnostjo. Medgeneracijsko učenje je izjemno pomembno, saj dijakinjam daje občutek razumevanja s strani pedagoških delavk, hkrati pa nam omogoča, da ostajamo v stiku z mladimi in se od njih učimo, kar izboljšuje tudi našo čustveno inteligentnost.

Prav tako so izredno pomembna druga izobraževanja, ki so na voljo šolskim delavkam. V mislih imamo predvsem izobraževanja o kvir tematikah, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije (Društvo DIH, TransAkcija, Društvo Parada ponosa, DIC Legebitra, Out in Slovenija, Društvo ŠKUC, MKC Maribor itd.).

Prav tako obstajajo mednarodna izobraževanja, ki so vredna udeležbe ( priporočamo društvi International Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association oz. ILGA-Europe in International Lesbian, Gay, Bisexual, Transgender, Queer & Intersex Youth and Student Organisation oz. IGLYO). Močno priporoča-

29

30

ja in izvajanja dejavnosti ter poslušamo njihove perspektive in predloge za izboljšave.

Povezovanje z zunanjimi organizacijami Za naše organizacije in šole je koristno, da se medsebojno povezujemo, saj na ta način ohranjamo pregled nad aktualnim družbenim dogajanjem, aktivnostmi in problematikami. Povezovanje lahko dosežemo skozi udeležbo in organizacijo različnih skupnih aktivnosti, izobraževanj, delavnic in drugih aktivnosti, ogledov itd. Nevladne organizacije in pedagoške institucije lahko skupaj tvorimo edinstvene ekipe, ki združujejo najboljše iz obeh svetov. Tudi projekt, v okviru katerega je nastala publikacija in aktivnosti, povezane z njo, je nastal kot plod sodelovanja, pedagoških, mladinskih in nevladnih organizacij. Če želite v okviru vaše šole ali druge organizacije organizirati kvir (vključujoče) aktivnosti, priporočamo, da stopite v stik z nevladnimi organizacijami, ki so aktivne na tem področju. Ponudimo vam lahko nasvete, brezplačno inormativno gradivo (brošure) ter drugi brezplačni material za udeleženke (kondomi, mavrične zastavice, značke, nalepke ipd.). Za vaše zaposlene ali dijakinje lahko organiziramo izobraževalne delavnice ali v sodelovanju z vami organiziramo aktivnosti za kvir dijakinje.

Sodelovanje z dijakinjami Pomembno je ohranjati stik z mladimi. Seznanjenost z družbenimi spremembami, ki jih prinašajo in s katerimi se soočajo, je ključna za to, da zagotavljamo učinkovitost naših delavnic in ustrezno prilagodimo naše aktivnosti glede na njihove potrebe in želje. To pomeni, da po delavnicah aktivno pridobivamo povratne inormacije od dijakinj, jih vključujemo v proces načrtovan-

31

Aktivno sodelovanje s kvir dijakinjami na šoli pa je prav tako ključno za zagotavljanje varnega, sprejemajočega in podpornega okolja. Šolske delavke lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k ustvarjanju inkluzivnega vzdušja, v katerem se vsak posameznik počuti spoštovanega in sprejetega ter ima možnost razvijati svoj polni potencial, ne glede na spolno usmerjenost ali identiteto. Pomembno je, da šolske delavke aktivno delujejo proti diskriminaciji in zagotavljajo dostop do ustreznih virov podpore in informacij za kvir dijakinje.

Ustvarjanje skupnosti Ustvarjanje skupnosti med kvir dijakinjami je ključnega pomena.

Omogoča jim, da se počutijo manj osamljene in izolirane ter da se povezujejo s podobno mislečimi vrstnicami, s katerimi se lahko zaradi podobnih izkušenj poistovetijo in se med seboj podpirajo. To lahko prispeva k njihovemu občutku pripadnosti in sprejetosti, ne le v šolskem okolju, temveč v družbi nasploh.

Skupnost omogoča podporo in izmenjavo izkušenj, kar je še posebej pomembno pri obravnavanju izzivov in stisk, s katerimi se morda srečujejo kot kvir posameznice. Poleg tega lahko skupnost kvir dijakinj služi tudi kot platorma za zagovorništvo in boj proti diskriminaciji ter spodbujanje sprejemanja raznolikosti v šolskem okolju in širše.

32

Predlogi delavnic za kvir srednješolke V času trajanja projekta smo na srednji šoli in MKC Maribor izvedle več različnih aktivnosti in delavnic. V tem poglavju predstavljamo nekatere, ki so bile najbolj uspešne in ki so hkrati dobile najboljše odzive.

Dejavnosti so imele tri osnovne cilje: (1) gradnja skupnosti, (2) predajanje novega znanja udeleženkam in (3) omogočanje globljega spoznavanja same sebe. Vsi ti cilji stremijo k opolnomočenju kvir mladih.

Predpriprava: Za uspešno izvedbo aktivnosti je potrebna natančna priprava vsebine (aktualna vsebinska priprava in mapiranje organizacij) in osnovno razumevanje političnih institucij, ki delujejo v našem okolju. Pomembno je opozoriti, da imajo dijakinje pogosto izredno pomanjkljivo znanje o političnih institucijah in demokratičnih procesih, zato je potrebno začeti z osnovami.

Načrt: Uvodna aktivnost: igra s samolepilnimi listi • Udeleženkam razdelimo samolepilne listke, na katere zapišejo odgovore na v naprej pripravljena vprašanja v okviru obravnavane teme. ‒ Primeri vprašanj za listke in diskusijo: ̊ Kaj zate pomeni koncept “človekovih pravic”? ̊ Kje vidiš nepravičnosti v sistemu? ̊ Kako bi razložila pomen demokracije? ̊ Kako se lahko posameznice aktivno vključujejo v politični proces?

Moje pravice • • • •

Čas: 90 do 120 min Priprava: Potrebna je natančna vsebinska priprava Število oseb: 4 do 30 Materiali: Veliki beli listi (za pripravo plakatov), samolepilni listki, pisala, drsnice.

Cilj: Udeleženke okvirno spoznajo politični sistem/politične institucije, s katerimi živijo in jih usodno zaznamujejo, hkrati pa lahko nanje vplivajo in se nanje obrnejo. Cilj je okvirno spoznati sistem in institucije, organizacije, na katere se lahko obrnejo v primeru potrebe po različnih vrstah pomoči, kot so pravna pomoč, zdravstvene storitve, varni prostori za izražanje itd.

Potek: Delavnica poteka v obliki predavanja z vmesnimi krajšimi (samo)refeksivnimi aktivnostmi in razpravo.

33

• Odgovore prilepijo na tablo ali plakat. Facilitatorica delavnice listke prebere na glas in odpre diskusijo. Na diskusijo mora biti pripravljena, primerno usmerja pogovor.

Sledi predstavitev, kjer predstavimo: • Koncept človekovih pravic. ‒ Ključne institucije v Sloveniji: Državni zbor RS, Državni svet RS, Vlada RS, Predsednica RS, Predsednik vlade RS, Sodišča RS – Ustavno sodišče RS, Represivni organi države, Sindikati, Nevladne organizacije, Občine, Javno-zdravstveni sistem, Javno šolstvo, Varuh človekovih pravic, Zagovornik načela enakosti itd.

34

‒ Ključne institucije v Evropski Uniji: Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropski parlament, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice4, Svet Evrope5.

Za popestritev dinamike ponovno vključimo rabo listkov in diskusijo.

• Predlogi za vprašanja: ‒ Kam se lahko obrnem, če so mi kršene pravice? ‒ Kam se lahko obrnem, če potrebujem pomoč? ‒ Katere kvir nevladne organizacije poznaš?

Ponovno začnemo s predstavitivijo.

• Predstavimo organe, na katere se lahko obrnejo: Varuh človekovih pravic, Zagovornik načela enakosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Odbor ZN za človekove pravice, šolske institucije, zdravstvene ustanove, nevladne organizacije, CSD itd.

Dijakinje razdelimo v skupine, jim damo plakate in različna pisala. Mapirajo in razmišljajo o tem, kako lahko same vplivajo na družbene spremembe.

• Primer vprašanja: ‒ Kako lahko vplivam na spremembe? ‒ Kaj zate pomeni biti aktivna državljanka?

Dijakinje nato v skupinah predstavijo svoje odgovore in ideje, po potrebi nadaljujemo z diskusijo.

V zaključku na kratko povzamemo vse, kar smo se naučile, da osvežimo znanje, in delavnico zaključimo.

• Predstavimo kvir in druge nevladne organizacije, na katere se mladi lahko obrnejo: Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico, MKC Maribor,Legebitra, Transakcija, ŠKUC, Društvo Kvartir, Društvo Parada ponosa, Moja Mavrica, Društvo Fršlus, Out in Slovenija, DAM, To sem jaz, Amnesty International, SOS telefon, TOM telefon, Društvo Ključ, Društvo za nenasilno komunikacijo, Pravna mreža Slovenije, Rejv utopija, Društvo za preventivno delo, No Excuse, Zavod BOB, DrogArt, NIJZ (telefon Samarijan in Sopotnik), Unice Slovenija itd.

4 5

Ni del Evropske unije, vendar igra pomembno vlogo Ni del Evropske unije, vendar igra pomembno vlogo

35

36

Nato začnemo s predstavitvijo, ki naj bo počasna in naj zagotavlja dovolj prostora in časa za debato in vprašanja, kar tudi spodbujamo.

Delavnica o spolno prenosljivih okužbah in inkluzivni spolnosti • Čas: 90 do 120 min.

• Priprava: Potrebna je natančna vsebinska priprava, pomemben je inkluziven jezik in poznavanje spolno prenosljivih okužb in varnih, inkluzivnih spolnih praks.

• Število oseb: 4 do 30.

• Materiali: Veliki beli listi (za pripravo plakatov), pisala, drsnice, listi z opisi spolno prenosljivih okužb, škarje, kondomi, en “dental dam”.

• Predstavimo skupine in vrste spolno prenosljivih okužb7: baterijske okužbe (silis, klamidija, gonoreja), virusne okužbe (HIV, hepatitisi, genitalni herpes, HPV), glivične okužbe (kandida).

• Predstavimo načine preventive, njihove razlike, učinkovitost itd. – kondom, kontracepcijske tabletke, diafragma, vaginalni obroček, spermicid, notranji kondom, jutranja tabletka, “dental dam”, depo injekcija itd.

Cilj: Spolna vzgoja je v slovenskem šolskem sistemu obvezna, vendar je dejansko zelo hetero- in cisnormativna, dijakinje so izrazile, da se jim zdi površna, poleg tega pa pogosto promovira abstinenco, ki v praksi ne deluje. Naš cilj je izvesti aktivnost, ki ne širi strahu pred spolnostjo, temveč jo predstavlja v vsej svoji raznolikosti in lepoti. Pri tem želimo zagotoviti, da je pristop varen in inkluziven ter ni omejen zgolj na raznospolne spolne odnose.

Sledi kratka aktivnost o preventivi. Predstavimo jim, kako se pravilno natakne kondom; pokažemo jim pravilno uporabo in kako ukrepati v primeru kakršnih koli težav.

Načrt: Delavnica poteka v obliki predavanja, pri tem pa daje veliko prostora aktivni participaciji – diskusiji in postavljanju vprašanj. Ključno je, da ustvarimo varen in sproščen prostor za diskusijo; priporočljivo je, da skupino dijakinj pred izvedbo te delavnice spoznamo in z njimi vzpostavimo zaupanje. Glede na težavnost in občutljivost teme je aktivnost strukturirana kot predavanje z debato in skupinskim delom.

Predstavimo jim “dental dam”, zakaj se uporablja in kako je narejen. Dental dam v Sloveniji ni poceni, vendar ga je mogoče narediti iz kondoma. Potrebujemo le škarje in kondom. Pokažemo jim, kako to naredimo in kako se uporablja. Nato same izrežejo svoj dental dam iz kondoma.

Uvodna aktivnost6: priporočen je ledolomilec, ki ga prilagodimo glede na velikost skupine.

6 Njihovo znanje lahko preverimo s spletnim kvizom, ki ga lahko rešijo na začetku in/ali na koncu delavnice.

37

7

38

V nadaljevanju SPO.

prenos okužb).

Opozarjamo tudi na varno uporabo spolnih igračk, saj lahko tudi te prenašajo SPO, če jih ne znamo varno uporabljati in/ali poskrbeti za higieno. Prav tako je pomembno izpostaviti pomen lubrikanta, saj omogoča varnejši spolni odnos.

V zaključnem delu aktivnosti udeleženke razdelimo v ustrezno velike skupine, jim razdelimo bele plakate, fomastre oz. pisala, po potrebi tudi natiskane opise različnih SPO. Skupine nato samostojno raziskujejo o posamezni SPO; podamo jim navodila: ugotoviti morajo opis SPO, način prenosa, posledice okužbe in možnosti preventive. Na ta način so udeleženke aktivno vključene v raziskovanje.

V zaključku predstavijo svoje ugotovitve, po želji in potrebi odpremo debato in pustimo prostor za morebitna vprašanja.

Greatist (2020), DIY Dental dam

Nato nadaljujemo s predstavitvijo o nebinarni in neheteronormativni spolnosti. O spolnosti govorimo odprto in spodbujamo debato, prav zato moramo biti pripravljene na tematiko in odgovarjati na vprašanja brez zadržkov oz. sramu.

Same smo predstavile varen oralni, analni in vaginalni seks.

Ključno je poudariti pomen komunikacije med partnerkama oz. partnerkami pred, po in med spolnim odnosom. Le tako lahko zagotovimo, da je spolni odnos varen in prijeten za vse vpletene. O teoriji ne bomo pisale, saj je pomembno, da se vsaka facilitatorka sama pripravi. Same poudarjamo predvsem varnost pri oralnem seksu, ki pogosto poteka brez uporabe zaščite, kar predstavlja potencialno tveganje za prenos SPO. Prav tako izpostavljamo pomen pred-semenske tekočine, ki lahko prav tako prenaša SPO in celo poveča možnost nezaželene nosečnosti. Poudarjamo tudi potrebo po “predpripravi” pred oralnim spolnim odnosom ( npr. ščetkanje pred prakticiranjem oralnega seksa ni priporočljivo, saj lahko poveča tveganje za

39

40

5. S katerimi telesnimi tekočinami se HIV (virus človeške imunske pomankljivosti) ne prenaša?

Vprašalnik o spolno prenosljivih okužbah

Ne prenaša se s/z a) spermo b) vaginalnimi izločki c) krvjo d) slino e) materinim mlekom

Po besedah univerze v Ljubljani so spolno prenosljive okužbe (SPO) okužbe, ki se praviloma prenašajo s spolnimi odnosi, bodisi genitalnimi, oralnimi in/ali analnimi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se letno na novo okuži najmanj 125 milijonov ljudi na svetu. Najbolj ogrožena skupina so mladi med 18. in 24. letom starosti. Spolno prenosljiva okužba lahko prizadene vsako spolno aktivno osebo.

6. Ali cepivo proti HPV (humani papiloma virusi) zdravi že obstoječe okužbe?

1. Naštej čimveč SPO.

a) b)

2. S čim se je najpametnejše zaščititi pred SPO?

da ne

7. S katero SPO se vsaj enkrat v življenju okuži več kot polovica spolno aktivnih posameznikov?

Zaščita s/z a) kondomom b) hormonskimi tabletkami c) materničnim vložkom d) jutranjo tabletko

Okužba s/z a) klamidijo b) silisom c) HPV d) HIV-om

3. Ali se silis lahko dobi v javnih straniščih, bazenih ali savnah? a) da b) ne

8. S katero obliko zdravljenja pozdravimo silis?

Zdravljenje s/z a) PrEP ( predekspozicijska prolaksa/zaščitno zdravljenje pred izpostavitvijo) b) PEP ( postekspozicijska prolaksa/zaščitno zdravljenje po izpostavitvi) c) antibiotiki d) kemoterapijo

4. Kje se lahko brezplačno testiraš na večino SPO?

41

42

IZROČEK O SPOLNO PRENOSLJIVIH OKUŽBAH8 9. Do koliko časa po izpostavitvi z virusom HIV je možno zaščito zagotoviti z zdravilom PEP? V časovnem obdobju do: a) 1 ura b) 24 ur c) 72 ur d) 1 mesec 10. Pred prakticiranjem oralnega spolnega odnosa ni pametno, da: a) b)

jemo ananas si ščetkamo zobe, saj se med ščetkanjem dlesni razdražijo, lahko pride tudi do ranic skozi katere se lažje prenašajo spolno prenosljive okužbe. c) pijemo veliko vode d) vadimo na bučki

Odgovori: 1. Klamidija, silis, HPV, HIV, gonoreja, hepatitis B, hepatitis C, genitalni herpes 2. a) 3. b) 4. Klinika za inekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. DIC Legebitra pa ponuja brezplačno testiranje na SPO za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.

5. d) 6. b) 7. c) 8. c) 9. c) 10.b)

43

HPV HPV oziroma humani papiloma virus je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Obstaja več kot 200 vrst. Visoko tvegane vrste so povezane s predrakavimi spremembami, rakom materničnega vratu in drugimi genitalnimi raki, nizko tvegane vrste pa z genitalnimi bradavicami, papilomom v grlu in benignimi spremembami na materničnem vratu. Več kot polovica spolno aktivnih posameznikov bo vsaj enkrat v življenju okuženih s HPV, vendar se večina okužb spontano pozdravi. En najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužbe je cepljenje proti HPV. SIFILIS Silis je značilen po razjedah, ki ne povzročajo bolečine in se oblikujejo na področju telesa, kjer je prišlo do okužbe. Mogoče ga je enostavno zdraviti z antibiotiki, vendar brez zdravljenja lahko povzroči resne posledice. Glede na trajanje ločimo med zgodnjim silisom (do enega leta) in poznim silisom.

KLAMIDIJA Klamidija je majhna bakterija, ki se nahaja znotraj celic in povzroča kronično vnetje. Večina okuženih posameznikov ne kaže simptomov, čeprav bakterija lahko povzroči pomembno škodo.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je najvišji odstotek okuženih v starostni skupini od 20 do 24 let, pri ženskah je več kot 5% okuženih, pri moških pa 4,6%.

HIV 8 Povzeto po spletni strani Spolno prenosljive okužbe (DrogArt).

Dostopno na:: https://www.spolnoprenosljiveokuzbe.si/

44

Kvir zgodovina

HIV, virus človeške imunske pomanjkljivosti, napada celice, ki običajno varujejo telo pred nalezljivimi boleznimi in rakom. Čeprav HIV ni ozdravljiv, je mogoče z ustreznimi zdravili preprečiti, da se razvije v AIDS, ter ga narediti nezaznavnega.

Nezaznavno=neprenosljivo

• Čas: 90 do 120 min.

• Priprava: Potrebna je natančna vsebinska priprava, pomemben je inkluziven jezik in dobro poznavanje kvir zgodovine in zanimivih dejstev iz zgodovine, ki ohranjajo koncentracijo prisotnih.

• Število oseb: 4 do 30.

Potrebno je vsaj osnovno znanje zgodovine, predvsem pa kvir zgodovine. Zelo priporočljivo je poznavanje dela Zgodovina sekusalnosti, avtorja Michela Foucualta, priporočamo tudi ogled dokumentarnega lma LGBT_ SLO_1984.

• Materiali: Veliki beli listi (za pripravo plakatov), pisala, drsnice, predpripravljen kviz.

V primeru nezaščitenega spolnega odnosa z osebo, ki je HIV pozitivna, je mogoče zagotoviti zaščito z zdravilom PeP ( postekspozicijska prolaksa/zaščitno zdravljenje po izpostavitvi) v roku 72 ur po izpostavitvi. Prav tako je možno zagotoviti zaščito pred izpostavljenostjo s PreP ( predekspozicijska prolaksa/zaščitno zdravljenje pred izpostavitvijo). Namenjena je samo tistim, ki so izpostavljeni visokemu tveganju za okužbo, in ne nadomesti odgovornega spolnega vedenja.

AIDS AIDS, pridobljeni imunski pomankljivostni sindrom, je napredovana oziroma zadnja stopnja neozdravljene okužbe s HIV, ko se telo ne more več ubraniti pred nalezljivimi okužbami ali rakom.

GONOREJA Gonoreja je v zadnjem času ena najbolj razširjenih spolno prenosljivih okužb. Zdravi se z ustreznim antibiotikom. Virus je postal imun na zdravljenje samo z antibiotiki v obliki tablet, zato je potebna kombinacija antibiotika, ki ga apliciramo intramuskularno, in tistega v obliki tablet. Takšno zdravljenje hkrati pozdravi tudi morebitno klamidijsko okužbo, ki je pogosto sočasno prisotna z gonorejo.

Cilj: Slovenski šolski sistem poučuje osnovno zgodovino, s katero se dijakinje pogosto težko poistovetijo. Pomembno je, da se kvir skupnost prepozna v zgodovini in se zaveda, da so kvir osebe vedno obstajale in bile prisotne skozi celotno zgodovino človeštva. Tako se dijakinje lahko poistovetijo in hkrati tudi pridobijo interes za študij svoje lastne zgodovine, ki je izredno pestra in bogata. Takšna predavanja lahko obenem pozitivno vplivajo na izgradnjo dobre samopodobe.

Načrt: Delavnica poteka v obliki predavanja, pri tem pa daje veliko prostora aktivni participaciji – diskusiji in postavljanju vprašanj. Ključno je, da ustvarimo varen in sproščen prostor za diskusijo.

Plan: Dijakinjam najprej predstavimo tematiko in njeno pomembnost. Čeprav morda sprva niso najbolj navdušene, se na koncu vedno

45

46

izkaže, da je to izredno navdihujoča delavnica, ki jo imajo zelo rade.

Najprej jim razdelimo bele liste za plakate, pisala in nato tematiko – zgodovinsko obdobje. Pustimo jim, da samostojno raziskujejo kvir zgodovino v določenem zgodovinskem obdobju.

Ta pristop jih spodbudi k razmišljanju in hkrati okrepi njihovo samozavest, saj ugotovijo, da že veliko vedo. Same naj izberejo željena zgodovinska obdobja: antika, srednji vek, 17. in 18. stoletje, 19. stoletje, 20. stoletje in 21. stoletje.

Nato začnemo s predstavitvijo, ki naj ne bo preobsežna, temveč naj vsebuje ključne teme in zanimivosti. Cilj je, da razumejo, kako se je skozi čas spreminjalo dojemanje kvir oseb v družbi.

Struktura: 1. Uvod 2. Antika 3. 17. in 18. stoletje 4. 19. stoletje ( medikalizacija) 5. 20. stoletje ( politizacija) 6. Zgodovina kvir gibanja na Slovenskem V uvodu najprej poudarimo, da so zgodovino (in posledično tudi kvir zgodovino) pisale predvsem privilegirane osebe (običajno beli moški iz višjega razreda), zato je naše poznavanje zgodovine izredno omejeno, in sicer na določeno skupino ljudi, ki ni reprezentativna. Prav tako poudarimo, da se bomo osredotočale predvsem na evropsko okolje, kar pomeni, da izključujemo velik del sveta, ki ima svojo edinstveno kvir zgodovino.

Po koncu intenzivnega predavanja omogočimo prostor za debato, lahko ponudimo tudi ( nagradni) kviz.

47

SVETOVNA KVIR ZGODOVINA Antika: Mezopotamija: • Čaščenje nebinarnih bogov ‒ Nebinarna boginja Innana, za katero verjamejo, da ima moč spremeniti spol človeka, njene duhovnice so androgine nebinarne osebe.

Egipt: • Zelo spremenljiva seksualna identiteta.

• Pomemben je družben položaj in ne spol osebe.

• Strogo ločujejo med spolnimi akti in razmerji.

Grčija: • Grki prevzamejo lozojo Egipčanov, vendar jo tudi institucionalizirajo.

• Sistem institucionalizirane pederastije – sistem mentorstva.

• Ključne so spolne vloge: aktivna vloga pomeni maskulinost, medtem ko pasivna pomeni femininost.

• Sapfo vodi dekliško šolo, prihaja iz otoka Lezbos. Pisala je ljubezensko poezijo tako moškim kot ženskam.

Rim: • Pederastija ni institucionalizirana.

• Skozi večino časa istospolne spolne prakse niso sankcionirane.

• V Rimu je bilo pričakovano in zaželeno, da je svobodni moški imel spolne odnose tako z ženskami kot z moškimi, če je le prevzel aktivno vlogo.

• Več rimskih cesarjev je imelo istospolne odnose: ‒ Julij Cezar: V rimskem cesarstvu so bile seksualne vloge ključnega pomena. Aktivna seksualna vloga je bila edina primerna za moške višjega družbenega položaja, pasivna pa je bila primerna za mlade moške in osebe z nizkim

48

družbenim statusom. Pasivna vloga za pomembno osebo je tako pomenila izredno javno sramoto. Julij Cezar je imel več moških seksualnih partnerjev. Njegova opozicija v Rimu pa je širila propagando, ki je trdila, da Cezar prevzema pasivno vlogo v seksualnih odnosih.

Takšne obtožbe so bile takrat zelo hude in bi ga lahko celo stale njegovega političnega položaja. Julij Cezar se je zato moral še toliko bolj izkazati s svojimi vojaškimi uspehi. ‒ Hadrijan in Antinous: V Rimskem cesarstvu ni bilo nenavadno, da so imeli cesarji mlajše ljubimce moškega spola, ki pa so izhajali iz nižjega družbenega sloja.

Hadrijan, izredno uspešen in priljubljen rimski cesar, se je zaljubil v Antinousa in postal obseden z njim, kar lahko sklepamo iz več ohranjenih ljubezenskih pisem.

V Rimskem cesarstvu je veljalo pravilo, da ko mlajši ljubimec doseže določeno starost ( približno 22 let), postane prestar za uglednega člana družbe. Hadrijan zaradi velike ljubezni Antinousa ni zavrgel, ampak mu je ostal zvest, skupaj sta celo potovala po Rimskem cesarstvu, vse do nesreče oz. namernega uboja ob reki Nil, kjer se je utopil Antinous. Hadrijan je bil popolnoma uničen, na mestu, kjer je izgubil svojo ljubezen, je postavil mesto Antinoopolis, posvečeno Antinousu. ‒ Še veliko drugih, npr. Elagabalus kot prva nebinarna/ transpolna cesarica.

sodomije.

• Utemeljitelj krščanske lozoje, Tomaž Akvinski, opredeli homoseksualnost kot najhujši greh med vsemi sodomitskimi praksami.

17. stoletje • Začetek nadzora nad seksualnostjo.

• Začetek nadzora diskurza (začne se omejevati govor o seksualnosti), nato pa še nadzor nad mislimi - že misel na seksualnost je greh (koncept Foucaultove spovednice).

18. stoletje: • Represivni organi prevzamejo nadzor nad seksualnostjo in jo tudi kazensko sankcionirajo.

• Leta 1749 poteka prvi dokumentiran sodni proces proti sodomiji na Slovenskem, pomembnost te sodbe je vidna, saj je napisana tako v nemškem kot v slovenskem jeziku, kar ni bila običajna praksa v tistem času.

19. stoletje: • Začetek kategorizacije seksualnosti in medikalizacije abnormalnosti.

• Kategorizacija abnormalnosti, kategorizacija “perverzij”.

• Nastanek koncepta homoseksualnosti, medicinske kategorije, ki je označevala neko “diagnozo”, bolezen.

• Krščansko moralo oz. grešna dejanja nadomesti medicinska kategorija. Ta medicinska kategorija oz. bolezen ni več opredeljevala samo dejanja, ampak je določala celotno osebnost; če si homoseksualec, je celotna tvoja osebnost homoseksualna. Nekdo, ki je imel spolne odnose z osebo istega spola, ni bil več samo sodomit, ki je zgolj kršil zakon,

Srednji vek: • S srednjim vekom pride vzpon krščanstva.

• S cesarjema Konstantinom in Justinijanom se začne kriminalizacija in preganjanje t. i. sodomitskih praks, ki so med drugim vključevale tudi istospolne seksualne odnose.

• Homoseksualnost postane greh in spada pod širši koncept

49

50

ampak je postal specična človeška vrsta.

20. stoletje: • Začetek politizacije kvir skupnosti.

• Nemška ambulanta za transspolne osebe Institut für Sexualwissenschaft, ustanovljena leta 1919.

• Liberalni Berlin; v 20-ih letih 20. stoletja pred nastopom Hitlerjevega režima je Berlin veljal za svetovno liberalno prestolnico. S tem imamo v mislih predvsem izredno razvito kulturno in tudi kvir sceno, ki se je razvijala skozi kulturne aktivnosti na različnih lokacijah, predvsem v klubih, npr.

Eldorado, Berlin kabaret bar itd. Homoseksualnost takrat še ni bila legalna, zato se je vse dogajalo skrito pred očmi javnosti, kljub temu pa je veljalo za zelo znano “javno skrivnost”.

• V času druge svetovne vojne so bili geji, označeni z roza trikotnikom, med prvimi poslani v koncentracijska taborišča. V Zahodni Nemčiji so po vojni geje, ki so jih rešili iz taborišč, poslali v zapore, saj so kršili zakon.

• Prva parada ponosa (1969) – serija protestov, ki nastane kot odziv na policijsko nasilje in represijo nad kvir skupnostjo v baru Stonewall Inn. Pripelje do rojstva sodobnega kvir aktivističnega gibanja. Pomembni aktivistki: Marsha P. Johnson in Sylvia Rivera.

• Pandemija HIV/AIDS, ki je pomenila tihi genocid nad homoseksualci, saj se je namerno ignoriralo pandemijo, ki je ušla izpod nadzora. Pandemija je izredno povezala skupnost in jo še danes usodno zaznamuje.

• Leta 1990 je homoseksualnost odstranjena iz seznama duševnih bolezni.

51

Pomembno je, da zgodovino, ki jo predavamo dijakinjam, dobro poznamo, saj tako zagotavljamo širjenje pravilnih informacij. V opisu aktivnosti so le temeljne prelomnice, ki jih ne smemo pozabiti. Z raziskovanjem kvir zgodovine tudi me in šolske delavke širimo svoje znanje, uničujemo ponotranjene stereotipe, razvijamo empatijo ter bolje razumemo boje kvir skupnosti skozi čas.

To nam omogoča, da postanemo bolj učinkovite pri podpori in zagovarjanju pravic in enakosti za vse naše dijakinje, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto.

KVIR ZGODOVINA NA SLOVENSKEM Na spodnji seznam dodajamo nekatere prelomnice, predlagamo, da za izvedbo vaše izobraževalne delavnice same izberete tiste, ki se vam zdijo najbolj primerne za vašo skupino.

1749 Prvi dokumentirani sodni proces zaradi sodomije pred deželnim sodiščem na Spodnjem Štajerskem. Obsojena sta bila Peter Vombek in Anton Gabrovec. Izjemnost te sodbe kaže tudi dejstvo, da je to prva (do zdaj znana) sodba, napisana tako v nemškem kot tudi v slovenskem jeziku.

1889 Rojstvo Alme Karlin, slovenske potopiske, popotnice, pisateljice, pesnice in zbirateljice.

1906 Izdaja dela Poezije, avtorice Ljudmile Poljanec, ki vsebuje tudi cikel lirike z motivom lezbištva.

Rojstvo Ljube Prennerja, slovenskega odvetnika in pisatelja.

Ljuba Prenner je znan po izjavi ob prihodu v novo odvetniško pisarno: “Jaz sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska”.

52

Rojstvo “odkritega homoseksualca” Ivana Mraka, dramatika, pisatelja, igralca, esejista, režiserja.

1952 V Jugoslaviji je sprejet zakon, ki ureja pravico do abortusa.

1914 Rojstvo dvakratnega Prešernovega nagrajenca Vitomila Zupana, ki je v svojih delih večkrat opisoval homoseksualne in homoerotične prizore in odnose.

1953 Izide eden najbolj znanih slovenskih lmov Vesna v režiji “odkritega” homoseksualca, češkega režiserja Františka Čapa. Leta 1957 je ustvaril tudi lm Ne čakaj na maj.

1920 Prva uvedba splošne volilne pravice na občinskih volitvah, vsi ( moški in ženske) starejši od 21 let lahko volijo. Leta 1920 je tako prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica.

1960 Medicinska, pravniška, družboslovna stroka začne vse pogosteje in javneje zagovarjati nujnost popolne dekriminalizacije moške homoseksualnosti.

1921 Liberalna JDS (Jugoslovanska demokratska stranka) črta uredbo splošne volilne pravice.

1974 Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je zapisana v ustavo Jugoslavije (SFRJ).

1938 Izid romana Dečki, avtorja Franceta Novšaka. Roman opisuje ljubezensko razmerje med dvema dijakoma v katoliškem internatu. Roman velja za prvi slovenski gejevski roman s homoerotično vsebino.

1976 Sprejetje dekriminalizacije sporazumnih homoseksualnih odnosov med moškimi v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. Dekriminalizacija je bila sprejeta samo v delu Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Vojvodina).

1945 Takoj po drugi svetovni vojni je splošna volilna pravica spet uzakonjena. Tokrat dokončno.

Izide lm Dečki, režiserja Stanka Josta, lm je nastal po istoimenskem romanu Franceta Novšaka.

1946 Rojstvo literatke Berte Bojetu Boeta.

1977 Dekriminalizacija sporazumnih homoseksualnih odnosov med moškimi stopi v veljavo.

1951 Jugoslavija (SFRJ) kriminalizira gejevsko homoseksualnost, ženska homoseksualnost ni nikoli kriminalizirana.

53

54

19849 Aprila v Ljubljani poteka prvi Festival Magnus: »Homoseksualnost in Kultura«. Nastal je v organizaciji Škuc-Foruma. V okviru estivala se zvrstijo razstave, lmske projekcije, predavanja, diskusije in izid anzina Viks, ki je bil namenjen soočanju s kulturno in socialno problematiko homoseksualnosti.

1986 Sekcija Magnus pripravi zahteve v manifestu, namenjenem za Festival novih družbenih gibanj v Novi Gorici: 1. Členi, ki kaznujejo homoseksualne odnose v kazenskih zakonih Republike Srbije (110/3), BiH (93/2), Makedonije (101/2) in pokrajine Kosovo (81/3), se morajo takoj odpraviti.

2. V slovenski ustavi se mora prepovedati diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti.

3. V šolske programe se mora vključiti pouk o homoseksualnosti, a ne kot o patološkem spolnem odnosu, marveč kot o življenjski izbiri, ki je enakopravna heteroseksualni, le različna od nje.

4. Vlada SFRJ mora odločno zagovarjati pravice homoseksualne manjšine v mednarodni skupnosti; predvsem pri vladah držav, ki diskriminirajo/zapirajo/likvidirajo homoseksualno manjšino (Romunija, SZ, Kuba, Iran).

Filmski del festivala se danes šteje kot prvi Festival gejevskega in lezbičnega lma, pozneje preimenovanega v Festival LGBT lma. Velja za najstarejši kvir lmski estival v Evropi.

Junija 1984 v Disku FV (danes K4) potekajo sobotni večeri Magnus Gay Club. Takrat so te zabave bile edino organizirano kvir druženje v celotni vzhodni Evropi. Ti večeri so trajali do maja 1985.

Konec leta se na Škuc-Forumu prvič sestane sekcija Magnus, ki združuje predvsem geje, deloma tudi lezbijke.

30. marca pri sekciji Magnus izide prva številka fanzina Gayzine.

1987 16.4. poteka izredna skupščina Škuc-Foruma, ki poteka na Filozofski fakulteti. Sprejmejo sklep, da se ustavni komisiji predlaga uvrstitev spolne usmerjenosti na seznam osebnih okoliščin, proti katerim je diskriminacija prepovedana.

V Škuc-Forumu pride do ustanovitve eministične skupine Lilit, aprila pa kluba Lilit (ženski klub v K4).

Oktobra pride do ustanovitve lezbične skupine LL (Lezbična Lilit).

Pri založbi KRT izdajo zbornik z naslovom “O ženski in ženskem gibanju”, ki velja za prvo prevodno delo lezbičnega aktivizma v slovenščini.

Skupina LL novembra v Klubu mariborskih študentov organizira prvi ženski plesni večer.

9 Kvir zgodovina od 1984 do 2002 je večinoma povzeta iz SiQRD: http://www.ljudmila.org/siqrd/zgodovina/, ostala zgodovina prej in potem je povzeta iz različnih virov, ki so navedeni v poglavju “Viri in literatura za aktivnosti”.

Med 11. in 13. decembrom izvedejo prvo srečanje eministk Jugoslavije. Na srečanju so se zbrale udeleženke iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Skopja, Prištine in Sarajeva.

1985 Sekcija Magnus izda informativno brošuro o AIDSU z naslovom “Vse, kar ste hoteli vedeti o aidsu, a si niste upali vprašati”.

55

56

Izid avtobiografskega romana Le mémoire dangereuse, slovenskega avtorja Jožeta Javorška, ki je prejel evropsko nagrado za literaturo Zveze pisateljev francoskega jezika. Roman še danes ni preveden v slovenščino.

1988 Januarja se sekcija LL osamosvoji od Škuc-Foruma.

Marca pride do izida prve številke fanzina Lesbozine, ki velja za prvi samostojni lezbični bilten na Slovenskem.

V reviji Tribuna gejevska sekcija Magnus in lezbična sekcija LL objavita komentar “Demokracija da, pedri ne” kot opozorilo na vztrajnost homofobije.

Decembra se najprej zgodi teden lezbičnega lma, takoj za njim sledi teden gejevskega lma.

1989 Na pobudo aktivistk skupin Lilit, LL in Magnus začne delovati gejevsko-lezbični disko klub v K4, kasneje znan kot Roza disko. (Roza se je pred nekaj leti ponovno oživel, kar omogoča, da se lahko v mesečnih intervalih ponovno zabavamo v klubu K4 in hkrati obujamo zgodovinski spomin gradnje skupnosti.)

Na 13. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije je sprejeta pobuda: 1. Spolna usmerjenost naj se uvrsti med primere, za katere je izrecno prepovedana diskriminacija tako v Ustavi SRS kot tudi SFRJ. To pomeni izenačitev sporazumne starosti za homoseksualne odnose s sporazumno starostjo za heteroseksualne odnose.

2. Možnost zakonske zveze med partnerjema istega spola.

57

3. Odprava zakonov, ki prepovedujejo homoseksualne odnose v republiki Srbiji, BiH, Makedoniji in na Kosovu.

Na srečanju o aidsu v Roza disku se razvije tesnejše sodelovanje med Magnusom, Mikrobiološkim inštitutom in Inštitutom za varovanje zdravja. Kot rezultat tega sodelovanja se začne izvajati brezplačno in anonimno testiranje na HIV. 1990 Članice Magnusa in LL 23. 6. ustanovijo Roza klub – samostojno politično združenje za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti ter uveljavljanje načela enakopravnosti na vseh ravneh zasebnega in javnega življenja.

Izid biltena Roza kluba med julijem in novembrom.

Začne se predvajati oddaja z naslovom Roza Val na radiu Val 202. Potekala je vsak drugi četrtek do konca junija 1991.

Kasneje se oddaja preimenuje v Pinky val, vendar ne deluje več pod vodstvom ekipe Roza kluba.

Novembra ustanovijo zbirko Lambda pri založbi Škuc.

Roza klub izda prvo številko revije Revolver – revija polna homoerotičnega naboja, ki se dotika kulturnih in političnih vprašanj.

1991 Iz predloga ustave RS izpade izrecna prepoved diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti.

Konservativna struja želi črtati člen iz ustave SFRJ, ki jasno opredeljujejo pravico do svobodne izbire o rojstvu otrok; sprožijo se ostre razprave. Na srečo se ženski del skupščine upre in člen ostaja do danes.

58

Junija Mestni izvršni svet Ljubljane, pod vodstvom Marjana Vidmarja (Slovenska demokratična zveza), ukine subvencijo za revijo Revolver, ki jo označi za “pornograsko revijo”, in se hkrati odloči, da sekretariat za kulturo ne bo več nanciral kulturne dejavnosti Roza kluba.

Magnus in Monokel - redno obratovati.

Na študentskem taboru v Ankaranu je organiziran prvi Pink tabor o identiteti in asimilaciji homoseksualne populacije.

1993 Lezbična sekcija LL izda prvo številko lezbičnega biltena Pandora (do leta 1996 izdajo šest številk).

1994 27. maja zvečer nameravajo Roza klub, Magnus in LL na Ljubljanskem gradu pripraviti praznovanje desete obletnice organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji. Dobiček dobrodelne prireditve naj bi bil namenjen podpori ustanavljajoče se Sončne hiše - centra za seropozitivne in bolnike z aidsom. Vendar pa najemnik lokala prireditev odpove tik pred začetkom, ob 19. uri, češ da je šele “nekaj ur pred prireditvijo po radiu slišal, da imajo prireditev homoseksualci” in se je zbal, da “bi prišel na slab glas. Če bi to dovolil, bi verjetno izgubil svojo klientelo”. Prisotni na Gradu podpisujejo peticijo, namenjeno slovenski vladi oziroma dr. Janezu Drnovšku. Sekcije okrog 22h povabijo prisotne na Metelkovo.

Junija se v Sloveniji prvič odpre široka in javna polemika o registriranem partnerstvu za geje in lezbijke.

Oktobra je sprejet nov kazenski zakonik RS. Kazenski zakonik prvič vsa posilstva obravnava enako, ne glede na spol.

Septembra se zgodi zasedba bivše vojašnice Jugoslovanske ljudske armade na Metelkovi v Ljubljani. Skupaj z drugimi alternativnimi skupinami, posameznicami in posamezniki, vpletenimi v Mrežo za Metelkovo, v zasedbi sodelujejo tudi aktivisti in aktivistke Roza kluba, Magnusa in LL. Čez varovana vrata med prvimi skočijo Suzana Tratnik, Nataša Sukič, Miran Šolinc in Zoran Pavasović. Pridobitev prostorov v stavbi Lovci (Masarykova 24) pomeni možnost neprekinjenega klubskega delovanja in obstoja gejevske in lezbične scene.

141. člen kazenskega zakonika prinaša novost o kršitvi enakopravnosti – izrecno je navedena tudi spolna usmerjenost.

Oktobra je organizirana Roza tropska noč na bazenu v Postojni.

1992 Spomladi pride do ustanovitve Yoldashimm, neformalnega združenja homoseksualnih parov, ki se bori za enakopravnost homoseksualne partnerske zveze.

Oktobra začne gejevski in lezbični del - pod imenom kluba

59

Oktobra se ustanovi eministično-lezbična skupina Kasandra.

Decembra začne sekcija Magnus izdajati časopis Kekec.

1995 V veljavo stopi nov kazenski zakonik.

1. decembra, na svetovni dan boja proti aidsu, začne v organizaciji Roza kluba, Magnusa in LL delovati nekomercialna krizno-svetovalna linija GALon - teleon za lezbijke in geje, ki vsak dan med 19. in 22. uro nudi inormacije, nasvete in pomoč.

60

Konec leta se na svetovnem spletu pojavijo prve strani z LGBT vsebino v slovenskem jeziku, kot je na primer SiQRD (Slovenian Queer Resources Directory), na naslovu www.ljudmila.org/ siqrd. Zgleduje se po ameriškem QRD, ki velja za prvi imenik LGBT informacij na svetovnem spletu.

1996 7. januarja vodja redarske službe v K4, edinem gejevskem in lezbičnem disku v državi, pretepe programskega vodjo, aktivista Blaža Štruklja. Vodstvo kluba vodje redarstva ne želi direktno obsoditi. Resnejše ukrepe sprejme šele potem, ko aktivisti in aktivistke zasedejo prostore kluba.

Umre Rudi Reinhardt, eden prvih aktivistov Magnusa ter didžej v klubu K4 in Pri Amerikancu.

V devetnajsti številki Revolverja so objavljena stališča slovenskih političnih strank do istospolne usmerjenosti.

Klub Magnus - Monokel na Metelkovi se preimenuje v Klub Konzulat. Odprt je vsak dan, srede so namenjene gejevskim večerom, ob četrtkih so LL večeri. Leta 1997 se preimenuje v klub Tiany.

Od 8. do 11. avgusta poteka v Ljubljani, v dijaškem domu Tabor, 10. ILGA (International Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association) regionalna konferenca za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo.

Novembra se v prostorih Ženskega centra odpre lezbični klub Lola in ponovno vzpostavi kontinuiteto Kasandrinih petkovih klubskih večerov.

61

1997 Januarja izide v nakladi 250 izvodov prve številke revije Lesbo, naslednica fanzina Lesbozine in biltena Pandora.

Od 24. do 30. junija Kasandra v soorganizaciji z beograjsko skupino Labris izpelje prvo srečanje lezbijk z območja nekdanje Jugoslavije.

1998 Januarja Roza klub organizira kampanjo proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije Vse ljubezni so enako lepe.

Marca se lezbični del kluba Tiany preseli v klub Monokel.

24. aprila se v mariborskem multimedia centru Kibla odvije okrogla miza Zakaj se je gejevsko in lezbično gibanje razvilo v Ljubljani in ne tudi v drugih mestih v Sloveniji.

Junija se na ljubljanskem Radiu Študent prične oddajati redna mesečna oddaja Lesbomanija, oddaja je še danes del programa.

Pri založbi Škuc ustanovijo zbirko Vizibilija, novo zbirko kvir, predvsem lezbične in eministične literature in teorije.

Organizira se prva aktivnost skupine Legebitra z naslovom Coming out – ključni korak istospolno usmerjenih mladih?

Sledita še izlet na Rožnik, ogled lma z gejevsko tematiko in pogovor z belgijskim aktivistom Krisom Vanhemelryckom.

62

1999 19. aprila začne delovati Mreža, prvi e-poštni distribucijski seznam za LGBT teme.

Dostopno na: www.ljudmila.org/siqrd/mreza.

Avgusta stopi v veljavo nov Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki izrecno prepoveduje zbiranje osebnih podatkov, ki zadevajo spolno vedenje.

16. decembra Miha Lobnik na parlamentarni skupščini Študentske organizacije univerze v Ljubljani (ŠOU) predlaga resolucijo o podpori istospolno usmerjenim študentkam in študentom, ki jo študentski parlament po večurni razpravi sprejme z večino glasov. Najvišji predstavniški organ ŠOU v Ljubljani se tako javno zavzame za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih študentk in študentov ter za dolgoročno možnost sodelovanja istospolno usmerjenih študentk in študentov v okviru projektov in organov ŠOU. Prvi kvir tabor v organizaciji Legebitre, ki poteka v Medvedjem Brdu pri Logatcu.

2000 Oblikuje se športno rekreativna skupina za istospolno usmerjene Out in Slovenija.

13. oktobra se v Ljubljani, na Kersnikovi 4, v prostorih ŠOU, s tiskovno konferenco in okroglo mizo odpre regionalna informacijska pisarna IGLYO, mednarodne mladinske LGBT nevladne organizacije. Ženski center in Kasandra prenehata delovati.

63

2001 8. junija redar lokala Cafe Galerija v ljubljanski Mestni galeriji, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, prepove vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Kvir skupnost zahteva, da državni organi reagirajo na nestrpnost ter obsodijo dejanje. Kvir skupnost in aktivisti po incidentu organizirajo t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestnice in protestniki, ki so pri pitju mineralne vode sodelovali, so v lokalu naročili samo mineralno vodo, zasedli čim več prostih miz in s pitjem zavlačevali, da bi tako zmanjšali lastnikov dobiček.

6. julija pride do demonstracij pod imenom Obvoznica mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji, ki se štejejo za prvo Parado ponosa v Sloveniji.

21. novembra v mariborski galeriji Media Nox poteka otvoritev Kotička za istospolno usmerjene mlade.

Decembra se registrira Društvo prijateljev Legebitre.

Ustanovitev neformalne skupine Lingsium v okviru MKC Maribor.

2002 16. februarja na izboru slovenske popevke za pesem Evrovizije (EMA 2002) zmaga trio kraljic preobleke Sestre, v zasedbi Daphne, Marlenna in Emperatrizz, s pesmijo Samo ljubezen.

17. februarja se v medijih, s strani nekaterih novinarjev, predvsem pa s strani javnosti, sproži doslej najhujši val homoobije v Sloveniji. V katoliškem tedniku Družina je objavljen prispevek z naslovom Transvestitska korupcija. Na različnih spletnih straneh se pojavijo pozivi k linčanju gejev in lezbijk.

64

Marca Lousewies van der Laan, evropska parlamentarka in predsednica odbora Evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice, naslovi slovenske oblasti z vprašanjem o homofobiji v Sloveniji, povezanim s škandalom, ki je sledil zmagi tria Sestre na EMI 2002. Alja Brglez, direktorica vladnega urada za informiranje, odgovori, da v Sloveniji ni nikakršne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, Brane Mozetič pa jo demantira z izjavo: “Slovenija [ je] izrazito homoobična država, njene državne institucije pa še posebej. Kaže, da kot direktorica urada za inormiranje niste inormirani o stanju v državi.”

9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju odvije premiera lma Varuh meje režiserke Maje Weiss. Scena ga označi kot prvi slovenski lezbični lm.

9. maja predsednik Državnega zbora Borut Pahor sprejme predstavnika in predstavnico LGBT organizacij, Tatjano Greif in Miha Lobnika, ki mu prineseta zahteve organizacij Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero za odpravo neenakopravnega položaja istospolno usmerjenih oseb, rezultate raziskave o diskriminaciji gejev in lezbijk ter obsežen Dosje: 11 let države,11 let homoobije. To je prvi sprejem LGBT organizacij na visoki državni ravni.

2003 1. januarja začne veljati nov zakon o delovnih razmerjih, ki vključuje tudi določilo o prepovedi diskriminacije. Ta zakon izrecno prepoveduje diskriminacijo delojemalca na podlagi spolne usmerjenosti.

27. marca poteka ustanovna skupščina Društva DIH (takrat imenovanega Društvo za integracijo homoseksualnosti).

15. julija 2003 Legebitra, Sekcija ŠKUC Magnus. Sekcijo ŠKUC

65

LL in Roza klub v vladno proceduro vložijo predlog Zakona o partnerski skupnosti, ki bi istospolnim parom zagotavljal enake pravice, kot jih imajo raznospolni pari, razen pravice do skupne posvojitve otrok.

2004 V Mariboru se pod okriljem Mladinskega kulturnega centra ustanovi skupina za istospolno usmerjene mlade Lingsium.

Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja zagotavlja enako obravnavanje vseh pri uveljavljanju njihovih pravic in obveznosti.

2006 23. julija stopi v veljavo Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZIPS), ki je bil sprejet 22. junija 2005 ( registracija istospolnih partnerskih skupnosti še vedno vključuje številne omejitve, kot so močno omejeno dedovanje, socialna varnost in pravice najbližjih sorodnikov).

2009 Julija Ustavno sodišče RS ugotovi, da je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) krši pravico do nediskriminacije iz 14. člena Ustave Republike Slovenije na podlagi spolne usmerjenosti. Zahteva, da zakonodajna oblast odpravi ugotovljene neskladnosti v roku šestih mesecev.

Ustanovljeno je društvo Parada ponosa.

2011 16. junija DZ RS sprejme Družinski zakonik, ki temeljito reormira družinsko pravo. Med drugim uvede partnersko in zunajpartnersko skupnost. Partnerska skupnost je denirana kot življenjska skupnost dveh moških ali dveh žensk, ki ima enake

66

pravne posledice kot zakonska zveza, razen v primerih, kjer zakon določa drugače. Zunajpartnerska skupnost pa je življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki nista sklenili partnerske skupnosti, vendar ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost neveljavna. Partnerja partnerske ali zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Prav tako zakon ne omogoča pravice do postopka umetne oploditve.

Ustanovitev zavoda TransAkcija, ki informira o transspolnih tematikah in nudi podporo transspolnim osebam v Sloveniji.

2012 25. marca je na pobudo Civilne iniciative za družine in pravice otrok izveden reerendum o Družinskem zakoniku. Na reerendumu je Družinski zakonik zavrnjen in ne stopi v veljavo.

24. maja začne veljati Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki varuje pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza (in drugih osebnih okoliščin) na različnih področjih področjih, vključno z zaposlovanjem, vzgojo in izobraževanjem, vključevanjem v stanovske organizacije, socialno in zdravstveno varnostjo in dostopom do dobrin, storitev in stanovanj.

2014 Ustanovitev Društva Kvartir, ki se ukvarja s povezovanjem, opolnomočenjem in ozaveščanjem o kvir skupnosti.

Začetek neormalnega delovanja TransAkcije.

Skupina Lingsium se osamosvoji.

MKC Maribor oblikuje program Maribor skozi rožnata očala.

2015 3. marca Državni zbor RS izglasuje zakon za legalizacijo istospolnih porok oz. za izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov.

20. decembra je na pobudo nasprotnikov legalizacije, združenih pod imenom Za otroke gre, izveden referendum. Zakon na referendumu pade in ne stopi v veljavo.

67

2016 18. ebruarja Ustavno sodišče RS odloči, da morajo imeti tudi istospolni partnerji in partnerke možnost registrirati svojo skupnost zunaj uradnih prostorov upravne enote, kar dotlej ni bilo dovoljeno. S tem je postala ureditev enaka ureditvi za heteroseksualne pare.

16. junija Ustavno sodišče odloči, da je prvi člen Zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, da mora pristojni organ pri svojem delu upoštevati načelo ohranjanja enotnosti družine, v neskladju z Ustavo, saj istospolnih partnerk in partnerjev ne priznava kot družinske člane. Sodišče je zatrjevano neenakost primerjalo s prepovedjo diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave.

Ker zakonodajalec med osebami, ki lahko štejejo za družinsko/ ega članico/a prosilke/ca za mednarodno zaščito, ni določil tudi istospolnih partnerk/jev ( registriranih partnerk/jev in partnerk/ jev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti), je nedopustno posegel v pravico do nediskriminatornega obravnavanja pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. Takšno razlikovanje v ureditvi družinskih članov/ic prosilk/cev za mednarodno zaščito ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, pri čemer zakonodajalec za takšno razlikovanje ni navedel ustavno dopustnega razloga.

68

2017 24. februarja stopi v uporabo Zakon o partnerski zvezi, veljaven s 24. majem 2016, ki istospolnim parom dodeljuje vse pravice zakonske zveze, razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Poskus izvedbe reerenduma, ki so ga predlagale/i nasprotnice/ki, zakona, ni uspel.

2021 V Gorici in Novi Gorici poteka prva parada ponosa z geslom “Sconniamo i diritti - Odmejimo pravice”, ki velja za prvo čezmejno parado ponosa v Evropi.

2018 5. junija sodišče Evropske unije razsodi, da izraz “zakonec” po pravu EU o svobodi gibanja za državljane/ke Evropske unije in njihove družinske člane/ice vključuje tudi zakonca istega spola.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da mora državljan/ka EU, ki je izkoristil/a svojo pravico do prostega gibanja, se preselil/a v drugo državo članico in tam vzpostavil/a družinsko življenje, imeti možnost, da se v svojo matično državo vrne s svojim/o partnerjem/ko. To velja tudi za istospolnega/o partnerja/ko, s katerim/o se je poročil/a v drugi državi EU.

Društvo Kvartir in Trans Mreža Balkan skupaj organizirata Balkanski Trans Inter Marš, ki poteka v Ljubljani skupaj s parado ponosa.

Svetovna zdravstvena organizacija odstrani transspolnost s seznama duševnih bolezni. V Sloveniji še vedno obstaja diagnoza transspolnosti kot duševne bolezni.

2019 V Mariboru poteka prva parada ponosa.

Nastanek Zavoda Moja Mavrica.

2022 8. julija Ustavno sodišče RS odloči, da ureditev, ki ne izenačuje pravic istospolnih in raznospolnih parov, predstavlja nedopustno diskriminacijo, ki jo mora zakonodajalec popraviti v šestih mesecih. Sledi hitro ukrepanje takratnega vodstva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki zakon hitro popravi.

Odpravljena je diskriminacija pri darovanju krvi, ki je temeljila zgolj na spolu in spolni usmerjenosti. Zavod za transfuzijsko medicino odpravi prepoved darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.

2023 31.1. dokončno stopi v veljavo nova novela Družinskega zakonika, ki odpravi diskriminacijo glede zakonske zveze. Zakonska zveza v Sloveniji je odslej zveza dveh oseb. Zakon o partnerski zvezi preneha veljati.

V Trstu poteka prva parada ponosa.

2020 Nastanek Zavoda Koroška Pride.

V Slovenj Gradcu poteka prva parada ponosa.

69

70

DISKUSIJA: KVIR PREDSTAVITVE V MEDIJIH

Klub mladih bralk in filmoljubk • Čas: 90 do 120 min.

• Priprava: Pomembno je osnovno razumevanje medijev in poznavanje popularne kulture za lažjo komunikacijo z mladimi.

• Število oseb: 4 do 30.

• Materiali: Veliki beli listi (za pripravo plakatov), pisala ( markerji, fomastri).

Primeri vprašanj za diskusijo: 1. Kako vidite kvir reprezentacijo skozi medije - poročila, časopisi itd.?

2. Kako jo vidite skozi klasične lme na televiziji?

3. Kako jo vidite na Netfixu, HBO-ju in drugih kanalih?

4. Ali berete knjige/romane s kvir tematiko? Katere poznate?

5. Zakaj so kvir reprezentacije pomembne? Primer odgovora:

Cilj: Mlade osebe danes manj berejo in gledajo manj lmov, hkrati pa več časa posvečajo gledanju serij. Pri tej delavnici se z mladimi pogovarjamo o pomembnosti kvir reprezentacije v medijih ( predvsem v lmih, serijah, knjigah, tudi glasbi) in skupaj ugotavljamo, kaj je dobra in kaj slaba reprezentacija.

Kvir reprezentacije so pomembne, ker pomagajo razbijati stereotipe in povečujejo vidnost LGBTQ+ skupnosti.

Vendar pa se te reprezentacije v medijih pogosto razlikujejo. Pogosto naletimo na vsebine, ki niso odkrito negativne do skupnosti, vendar imajo pogosto depresivne tone, žalostne zgodbe in tragične konce. Veliko kvir vsebin obravnava tematike, kot so HIV, nesrečno končane romantične zveze itd. Pomembna je tudi pozitivna reprezentacija, ki prikazuje, da so lahko kvir romantične zveze srečne in imajo srečen zaključek. Kvir reprezentacija je normalizacija.

Načrt: Delavnica poteka v obliki moderirane diskusije v krogu in dela v skupinah.

Uvod: Uporabimo ledolomilec, povprašamo jih po njihovi najljubši knjigi, lmu ali seriji, ki vsebuje kvir tematiko, ali pa o njihovem najljubšem kvir liku iz kateregakoli obravnavanega medija.

6. Katere identitete so bolj pogoste v medijih?

7. Kako pogosto so predstavljene gejevske zveze, trans osebe, lezbijke.

8. Kakšna je kvir reprezentacija, ki se prepleta z drugimi marginaliziranimi družbenimi identitetami ( npr. temnopolte kvir osebe, hendikepirane kvir osebe)?

9. Medijske reprezentacije se lahko razlikujejo:

Predstavitev strukture: 1. Diskusija: Kvir predstavitve v medijih 2. Ustvarjanje plakatov 3. Vpliv reprezentacije

• Negativne • Ni reprezentacije • Token representation

71

72

• • • •

Queerbaiting Retroaktivna reprezentacija Sob stories ( jokajoče zgodbe) Idealistična reprezentacija

Zanimivost: • V Sloveniji imamo najstarejši kvir lmski estival v Evropi (1984), izvaja se vsako leto v decembru. Če je mogoče, priporočamo skupen obisk estivala z dijakinjami.

10. Ali je več reprezentacije vedno nekaj pozitivnega, ali s seboj prinaša tudi negativne posledice?

Viri in literatura

USTVARJANJE PLAKATOV

DIY Dental dam (2020). Greatist. Illustration. https://greatist. com/health/dental-dam

Sledi ustvarjanje plakatov. Dijakinjam razdelimo tri plakate, na katerih piše “lmi”, “serije”, “knjige”, nato pa jim pustimo 15 minut, da same (lahko sodelujem, da ustvarimo občutek skupnosti), dopolnijo plakate z idejami za dobre lme, knjige in serije s kvir vsebino.

Legebitra (2024). https://legebitra.si/ Mozetič, B. (2014). Grmade, parade in Molk: Prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem. ŠKUC.

Ko zmanjka idej, se pogovorimo o nekaterih delih in zakaj so se jim zdela pozitivna. Odpremo diskusijo.

SiQRD. (2024). Zgodovina gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji. http://www.ljudmila.org/siqrd/zgodovina/

VPLIV REPREZENTACIJE

Spolno prenosljive okužbe. (2020). prenosljiveokuzbe.si/

Udeleženke razdelimo v dve skupini. Damo jim dva plakata in pisala. Ena skupina naj raziskuje, kaj je po njihovem mnenju slaba reprezentacija, druga pa kaj je pozitivna reprezentacija.

Nato predstavijo ugotovitve in skupaj nadaljujemo z debato.

Spolno prenosljive okužbe. (2024). DrogArt. https://www. spolnoprenosljiveokuzbe.si/

Zakaj menite, da so kvir reprezentacije v medijih pomembne?

Zakaj so še posebno pomembne za mlade? Razmišljajte o vplivu reprezentacije na identiteto, samopodobo in družbeno sprejetost.

ŠKUC. (2024). https://skuc.org/

Na koncu lahko vsaka udeleženka deli, kaj se ji najbolj vtisnilo v spomin iz današnje delavnice oz. s čim odhaja domov.

73

https://www.spolno-

74

Kratek kvir slovarček •

• Androginost je spolni izraz, ki ga ne moremo pripisati le tradicionalno moškemu ali ženskemu izrazu. Androgine osebe prepletajo tradicionalno moške/maskuline in ženske/ženstvene spolne izraze naenkrat.

• Aromantičnost je romantična usmerjenost, pri kateri oseba doživlja nizko romantično privlačnost ali pa je sploh ne doživlja.

• Aseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri aseksualna oseba doživlja nizko ali popolno odsotnost želje in/ali potrebe po spolnih odnosih.

• Bifobija je koncept, ki opisuje strah, nestrpnost in/ali sovraštvo do biseksualnih oseb ali oseb, za katere se nam zdi, da so biseksualne. Bifobija temelji na predsodkih, stereotipih, gnusu, sovraštvu, nepoznavanju in nerazumevanju.

• Biseksualna oseba je oseba, ki jo spolno in/ali romatično privlači več kot en spol oz. osebe kateregakoli spola.

• Biseksualnost je spolna in/ali romatična privlačnost do več kot enega spola, privlačnost do vseh spolov oz. privlačnost ne glede na spol.

• Cisnormativnost je koncept, ki vključuje celoto družbenih norm, ki so se skozi zgodovino razvile okrog cisspolnosti in binarni opoziciji moško–žensko. Cisnormativnost je še danes prevladujoče razumevanje družbe, ki predpostavlja, da je cisspolnost prednostna (“normalna”) spolna identiteta.

• Cisspolnost je koncept, ki opisuje ujemanje družbenega spola osebe s spolom, ki ji je bil predpisan ob rojstvu. Ciss-

75

•

•

• •

• •

76

polnost je normativna (beri: “cisnormativnost”) in večinska spolna identiteta. Cis- je latinska predpona, ki pomeni “na tej strani”, trans- je latinska predpona, ki pomeni “na drugi strani”.

Demiant (ang. demiboy) je spolna identiteta, kjer se oseba najpogosteje, vendar ne v celoti/ne vedno, identicira kot moški/maskulina oseba, ne glede na spol pripisan ob rojstvu. Demiantje se lahko identicirajo tudi z drugim spolom, večinoma pa svoj spol dojemajo kot moški/ maskulini.

Demipunca (ang. demigirl) je spolna identiteta, kjer se oseba najpogosteje, vendar ne v celoti/ne vedno, identicira kot ženska/ženstvena oseba, ne glede na spol pripisan ob rojstvu. Demipunce se lahko identicirajo tudi z drugim spolom, večinoma pa svoj spol dojemajo kot ženski/ženstven.

Demiseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri oseba ne doživlja takojšnje/primarne spolne privlačnosti do druge osebe, dokler z njo ne razvije (globlje) čustvene/romatične vezi.

Gej je oseba moškega spola, ki jo spolno in/ali romantično privlačijo osebe moškega spola.

Heteronormativnost je koncept, ki vključuje celoto družbenih norm, ki so se skozi zgodovino razvile okrog heteroseksualnosti in temeljijo na binarni opoziciji moško– žensko. Heteronormativnost je še danes prevladujoče razumevanje družbe, ki predpostavlja, da je heteroseksualnost prednostna (“normalna”) spolna usmerjenost.

Heteroseksualnost je romatična in/ali spolna privlačnost do drugega binarnega spola.

Homoobija je koncept, ki opisuje strah, nestrpnost in/ ali sovraštvo do istospolno usmerjenih oseb, ali oseb, za katere se nam zdi, da so istospolno usmerjene oz. ne

•

•

•

• •

• •

ustrezajo osebnim predstavam performiranja moškosti/ ženskosti. Homoobija temelji na predsodkih, stereotipih, gnusu, sovraštvu, nepoznavanju in nerazumevanju.

Interspolna oseba je oseba, rojena s telesnimi lastnostmi, ki jih ne moremo pripisati izključno enemu binarnemu spolu ( moškemu ali ženskemu). Te značilnosti so lahko notranja in/ali zunanja spolovila, kromosomi, spolne žleze in/ali hormonska zgradba.

Interspolnost je telesna/kromosomska/biološka nejasnost spola v binarnem družbenem sistemu oz. nezmožnost, da bi otroku ob rojstvu določili izključno ženski/moški spol. Interspolnost ni transspolnost, so pa lahko tudi interspolne osebe transspolne.

Kvir (ang. queer) je koncept, ki se uporablja kot kroven koncept (“nadpomenka”) vseh identitet znotraj LGBTQIA+ skupnosti. Kvir je koncept, ki ne izključuje in ne kategorizira določenih spolnih in/ali seksualnih identitet.

Lezbijka je oseba ženskga spola, ki jo spolno in/ali romantično privlačijo osebe ženskega spola.

LGBTQIA+ je okrajšava, ki jo lahko zasledite tudi v drugih oblikah, npr. LGBT, LGBT+, LGBTI ali v podobni variaciji.

Predstavlja skupnost lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih, kvir, aseksualnih in drugih ne cisspolnih, ne heteroseksualnih oseb ter vseh, ki prevprašujejo svojo spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Kot sopomenka “LGBTQIA+” se lahko uporablja beseda “kvir”.

Nebinarna oseba je vsaka oseba, ki svojega spola ne zaznava kot izključno ženskega ali moškega.

Panseksualnost je spolna in/ali romatična privlačnost do oseb vseh spolov in spolnih izrazov; je spolna privlačnost, ki se ne omejuje na določen spol/spolni izraz.

Panseksualnost lahko uvrščamo pod krovni termin bi+ ali

77

•

• •

•

•

•

•

78

pa jo lahko dojemamo kot samostojno spolno privlačnost.

Poliamorija je etična nemonogamija. Poliamorne osebe sklepajo več spolnih in/ali romantičnih razmerij z različnimi osebami, temeljujoč na inormiranem soglasju vseh vključenih v poliamorna razmerja.

Poliseksualnost predstavlja romantično in/ali seksualno privlačnost do različnih spolov/spolnih izrazov, ne pa nujno vseh.

Potrditev spola (ang. gender confrmation) je proces, kjer oseba prehaja med spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, k njej lastnemu spolu in/ali spolnemu izrazu. “Potrditev spola” se uporablja namesto koncepta “spremembe spola”.

Privilegij omogoča določenemu družbenemu razredu in/ali družbeni skupini družbeno boljši oz. privilegiran položaj. Privilegiji so orodje, ki so produkt družbenih hierarhij in normativov ter le-te hkrati sooblikujejo. Družbeni privilegiji nastanejo na podlagi socialnega kapitala, ki nam ga “podarja” družbeni sistem, v katerem živimo.

Samoidentikacija ali samoopredelitev pomeni avtonomno deniranje lastne identitete. Vsaka posameznica se lahko opredeli z besedo, za katero presodi, da jo najbolje opisuje.

Spol pripisan ob rojstvu. Ob rojstvu je vsaki osebi pripisan spol na podlagi zunanjih spolnih organov ( penis nakazuje antka, vulva deklico). Pri določenih osebah zunanji spolni organi ne spadajo v nobeno od teh kategorij, vendar se jim še vedno večinoma pripiše moški ali ženski spol.

Spolna disorija opisuje nelagodje, stisko in druga neprijetna čustva, ki nastanejo zaradi neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu.

Močno je pogojena z ( ne)razumevanjem oz. ( ne)sprejemanjem družbe. Spolna disorija ni nujno občutje vsake transspolne/nebinarne osebe.

• Spolna fuidnost je spolna identiteta, pri kateri osebe čutijo, da je njihova spolna identiteta spreminjajoča.

Spolna fuidnost pomeni spolno identiteto, ki ni statična, temveč prehaja med dvema ali več spolnimi identitetami.

• Spolna identiteta je posamezničino notranje doživljanje lastnega spola. Lahko se ujema ali ne ujema s pričakovanji/zahtevami družbe in na zunaj prepoznavnimi spolnimi značilnostmi.

• Spolna identiteta je posameznikovo doživljanje lastnega spola. Lahko se ali se ne ujema s pričakovanji cisnormativne družbe. V skupnosti se za spolno identiteto ponavadi uporablja beseda spol.

• Spolna usmerjenost (tudi spolna orientacija) je romantična in/ali seksualna privlačnost do določenega spola ali spolov. Spolna usmerjenost je npr. heteroseksualna, biseksualna, homoseksualna itd. Besede, s katerimi opišemo spolno usmerjenost, so lahko lezbijka, gej, biseksualka, aseksualka itd. Vsaka oseba lahko denira svojo spolno usmerjenost ne glede na predhodne spolne izkušnje ( npr. heteroseksualni moški ve, da so mu všeč punce, četudi se še ni nikoli poljubljal; biseksualne osebe so še vedno biseksualne, tudi če so v zvezi z osebo določenega spola).

• Spolne vloge so družbeno določeni in predpisani vzorci vedenja, ki v družbi veljajo za moške in ženske. Izhajajo iz patriarharne in heteronormativne družbe, ki nam spolne vloge določa glede na spol, ki nam je predpisan ob rojstvu.

• Spolni izraz je vidna predstavitev lastne spolne identitete sebi in drugim. Lahko se izraža z oblačili, ličili, rizuro, ( ne) britjem, držo, mimiko; praktično celotnem vidnem jazu.

Spolni izraz se lahko ujema ali pa ne s spolnimi normami v družbi.

• Transfobija je koncept, ki opisuje strah, nestrpnost in/ali sovraštvo do trans oseb ali oseb, za katere se nam zdi,

79

da so trans. Transfobija temelji na predsodkih, stereotipih, gnusu, sovraštvu, nepoznavanju in nerazumevanju, še posebej tistih oseb, ki svojega spola ne izražajo v skladu s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu.

• Transspolna oseba je oseba, katere spolna identiteta ne ustreza spolu, ki ji je bil predpisan ob rojstvu.

• Transspolnost zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s cisnormativnostjo. Temeljijo na neujemanju spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu.

• Tranzicija se navezuje na spremembe povezane s spolom, za katere se lahko odločijo transspolne osebe. Tranzicijo delimo na medicinsko tranzicijo, socialno tranzicijo in pravno tranzicijo. Medicinska tranzicija je medicinska prilagoditev telesa, ki ustreza posamezničini spolni identiteti in/ali spolnemu izrazu. Medicinska prilagoditev lahko vključuje hormonsko terapijo, odpravo neželene poraščenosti na različnih delih telesa in/ali različne kirurške posege.

Pravna tranzicija je sprememba lastnih osebnih podatkov, npr. proces spreminjanja imena, spolnega markerja (M/Ž) in pridobitev nove EMŠO številke. Socialna tranzicija se navezuje na spremembo v družbenem okolju posameznice, npr. razkrivanje bližnjim, uporaba drugih zaimkov.

80

81