Homoseksualnost in biseksualnost pri pticah

Narava je polna čudes. Vsak dan nam pokaže svoje lepote, barve in česa vsega je zmožna. Človek morda s svojim nadvse visokim razvitim razmišljanjem resda misli, da prekaša druga bitja, a to še ne pomeni, da tudi ona ne znajo razmišljati, čutiti in se izražati. Vse to so zmožna, a le na drugačen, unikaten način.

Ste se kdaj vprašali, če živali poznajo tudi drugačne oblike seksualnosti kot le heteroseksualnost? Znanstvene raziskave so pokazale, da se te lahko pojavijo, so pa v naravi redke. Odkrili so jih tudi pri določenih vrstah ptic.

Pernate prebivalke našega sveta

Ptice so prav posebna bitja, ki poseljujejo vse habitate našega planeta. Uvrščamo jih med toplokrvne živali, saj so sposobne ohranjati lastno telesno temperaturo. Poleg tega so ene redkih živali, ki lahko aktivno letijo. Ptice izstopajo tudi s svojim družabnim življenjem. Nekatere vrste milijonske jate, spet druge živijo samotarsko ali v paru. Za krokarje (Corvus corax) velja, da so ene izmed najpametnejših vrst ptic na svetu. Sposobni so reševati zahtevne uganke in komunicirati med seboj na nivoju petletnega otroka. Paritveno vedenje ptic je sestavljeno iz označevanja teritorijev (pogosto s petjem), boja za partnerja ali partnerico in dvorjenja. Nekatere vrste ptic celo življenje živijo monogamno, druge pa imajo lahko več partnerjev naenkrat. Gnezdijo v parih ali kolonijah. Pri skrbi za mladiče se njihovo vedenje od vrste do vrste lahko precej razlikuje. Za ptice pevke je večinoma značilno, da za zarod skrbita oba starša, pri racah skrb prevzamejo samice, pri liskonožcih pa samci. Za nekatere vrste srak in vran velja, da staršema pri skrbi pomagajo starejše sestre in bratje mladičev. Obstajajo pa tudi vrste, ki ne skrbijo za svoj zarod. Ena takšnih je kukavica (Cuculus canorus), ki svoja jajca podtika v gnezda drugih vrst ptic.

‘’Ptice uživajo privilegije, ki človeku še niso dovoljeni’’

Človek je ptice že od nekdaj podrobno opazoval in preučeval. Občudoval je različne načine dvorjenja in izkazovanja ljubezni med njimi. Odkril pa je tudi drugačno obliko ljubezni.

Leta 1913 so naravoslovci ujeli skupino pingvinov in jo pripeljali v Edinburški živalski vrt. Pri pingvinih se spola ptic na podlagi njihovega izgleda ne da ločiti. Oskrbniki so šele čez leta ugotovili, kateri osebki so samci in katere samice. Ugotovili pa so tudi nekaj drugega. Pingvini so bili biseksualni. Direktor živalskega vrta T. H. Gillespie je v svojem pripovedovanju o teh spolnih oblikah leta 1932 hudomušno izjavil, da pingvini uživajo privilegije, ki civi- liziranemu človeštvu še niso dovoljeni. Leta 2000 so bili v živalskem vrtu New Yorka prav tako deležni ‘’čudeža’’. Istospolni par pingvinov vrste Pygoscelis antarcticus je uspešno valil podtaknjeno jajce in vzredil mladiča. Samca sta za mladiča skrbela enako dobro, kot bi to storil heteroseksualni par. Mladič je bil popolnoma zdrav in samostojen.

Biseksualni pingvini že stoletje burijo človeško domišljijo. Vendar pa se o tem do devetdesetih let prejšnjega stoletja ni javno poročalo. Raziskovalec in avtor knjige o živalski homoseksualnosti Bruce Bagemihl pravi, da je bil krivec predvsem nenaklonjen družbeni odnos do LGBT+ oseb, zaradi česar je ta tema postala tabu.

Pingvini pa niso edine takšne ptice. Kar četrtina vseh vrst labodov tvori istospolne pare. Labodi so znani, da sta si partnerja zvesta celo življenje. Istospolni pari labodov si prav tako izkazujejo ljubezen, imajo spolne odnose in vzrejajo svoje mladiče. Pogosto se zgodi, da se samec pari s samico in ko ta izvali jajca, jo prežene z gnezda. Skrb za jajca potem prevzame skupaj s svojim partnerjem. Istospolni pari labodov tudi večkrat posvojijo zapuščeno leglo. Kot pojasnjuje Bagemihl so nekateri labodi izključno homoseksualci. Pari samic lahko sedijo na neoplojenih jajcih, pari samcev pa lahko skupaj gradijo gnezda, a nikoli ne pokažejo zanimanja za ‘’pravo’’ parjenje in starševstvo. Znano je, da je do 89 odstotkov osebkov v dani populaciji labodov komajda reproduktivnih ali pa so aseksualni in se sploh ne razmnožujejo. Samci labodov pogosto tvorijo istospolne pare tudi z drugimi vrstami labodov ali gosi. Mnogi od njih lahko v svojem življenju gnezdijo le enkrat ali dvakrat. Zato je pomembno, da jih v času gnezdenja s svojimi sprehodi in hrupom ne motimo. Izkažimo jim spoštovanje in imejmo svoje pse na vrvici.

Tudi čilski plamenci (Phoenicopterus chilensis) tvorijo istospolne pare, ki si izkazujejo ljubezen, se skupaj hranijo, selijo in vzgajajo mladiče. Pri sivih goseh (Anser anser) je bilo ugotovljeno, da se povezujejo v skupine, ki štejejo tri ali več osebkov. Več staršev tako poveča možnost za preživetje mladičev. Povezovanje samic v istospolne pare pri albatrosih, galebih in rožnatih čigrah (Sterna dougalli), pa naj bi v povprečju povečalo število jajc. Kar 30 odstotkov albatrosov vrste Phoebastria immutabilis, ki gnezdijo na Havajih, živi v istospolni zvezi - največkrat so to pari samic.

Zelo znan pa je tudi izjemni homoseksualni primer gvajanskega skalnega petelina (Rupicola rupicola). Ptica prebiva v tropskih gozdovih na severovzhodu

Južne Amerike. Samci so živih oranžnih barv s čudovito ‘’pričesko’’ na glavi in samici dvorijo s posebnim ritualnim plesom. Le najuspešnejši samci se parijo s samicami, posamezen samec pa se lahko pari z več samicami. Zelo zanimivo je dejstvo, da kar 40 odstotkov samcev živi homoseksualno življenje, majhen odstotek pa se sploh nikoli ne pari s samicami. Razlaga za takšno vedenje še ni povsem jasna, a znanstveniki trdijo, da samci svojo energijo usmerijo v rast perja in dvorjenju samic, samice pa v skrb za zarod. Za uspešno ohranjanje generacije je tako potrebno malo samcev.

Biseksualna ptičja družina

V tropskih gozdovih Paname so znanstveniki pred leti proučevali vedenjske in družinske vzorce ptice pevke sapajoe (Sapayoa aenigma). Opazovali so dve aktivni gnezdi, kjer je za zaroda skrbelo več osebkov. Posamezno družino je sestavljalo šest ptic: odrasel samec in samica, dva spolno nezrela samca in dva mladiča. Spolno nezrela samca sta staršema pomagala hraniti mladiča, v času proučevanja te družine pa je odrasel samec imel spolne odnose z enim izmed spolno nezrelih samcev. To vedenje v celoti še ni razloženo. Pomembno dejstvo, ki so ga znanstveniki ugotovili pri tej raziskavi pa je, da biseksualne družine in skupnosti ohranjajo populacije sapajoe.

Istospolno in biseksualno vedenje v naravi obstajata. Zdajšnje raziskave so pokazale, da so bile pri kar 1500 živalskih vrstah potrjene homoseksualne ali biseksualne navade. Na žalost pa se v preteklosti o tem ni pisalo – oziroma, če želite – se ni smelo. Filozof in duhovnik

Tomaž Akvinski iz 13. stoletja je trdil, da je homoseksualnost pri ljudeh izprijena zato, ker se pri živalih ne pojavlja.

Leta 1834 je entomolog August Kelch opazoval istospolni odnos med dvema samcema majskega hrošča (Melolontha melolontha). Njegova končna ugotovitev se je glasila, da je šlo za posilstvo. Leta 1911 je George Murray Levick preučeval pingvine vrste Pygoscelis adeliae, kjer so imeli samci istospolne odnose. Svoja poročila je pisal v grški abecedi, da jih je zaščitil pred drugimi raziskovalci. Opisi o pingvinih so bili kasneje objavljeni, a brez informacij o homoseksualnem vedenju.

Pred kratkim so znanstveniki začeli resno jemati teorijo, ki jo je biolog Vincent Savolainen predstavil kot ‘’biseksualna prednost’’. Ta podira vse evolucijske mejnike, saj trdi, da je fluidna spolnost v zgodovini povečala možnosti razmnoževanja. Pri družabnih živalih homo- seksualnost ne bi proizvedla potomcev, vendar pa bi bila sama heteroseksualnost tudi omejujoča pri oblikovanju družbenih zavezništev v koloniji. To podpira tudi članek mladih raziskovalcev iz leta 2019, ki trdijo, da najzgodnejša bitja niso razlikovala med spoli, ker jih niso imela. Homoseksualnost se je razvila veliko prej, kot smo si mislili. Vendar ne pomeni, da se žival, ki oblikuje vseživljenjsko vez z istospolnim partnerjem in ima z njim spolne odnose, ne razmnožuje. Medtem ko pripadniki nekaterih vrst pridobijo prednosti zaradi istospolnega vedenja, pa raziskave kažejo, da lahko nekatere vrste to storijo izključno zaradi dobrega počutja.

Narava vedno pokaže vse svoje barve

Ne glede, kako si razlagamo takšna vedenja, so ta prisotna v naravi. In povsem normalno delujejo. Ptice živijo svoje življenje, kakor ga mi. Tudi, če to pomeni, da se ljubijo osebki istih spolov. Zmožni so si izpovedati ljubezen in skrbeti za zarod. Žal pa je človek tisti, ki vedno bolj ogroža njihovo življenje. Globalno segrevanje, ki ga s svojimi nesmiselni dejanji pospešuje, je povzročilo, da se pari albatrosov pogosteje ločujejo in niso sposobni skrbeti za svoj zarod. Številka je s treh odstotkov poskočila na osem. Albatrosi so ena izmed najbolj zvestih vrst ptic. Najsi bodo to tradicionalni ali istospolni pari, se njihova ljubezen vse bolj razdvaja. Ptice so le ena izmed skupin organizmov, ki nas vedno bolj opozarja na spremembe in težave okolja. Skrajni čas je, da jim prisluhnemo in se nanje z dejanji v njihovo dobrobit, tudi odzovemo.

Viri: Bagemihl, B. (1999). Biological Exuberance: Animal Homosexuality and Natural Diversity. St. Martin’s Publishing Group.

Have Scientists discovered a Bisexual Bird Commune? (2016, 20. maj). Dostopno prek: https:// www.labmate-online.com/news/news-and-views/5/ breaking-news/have-scientists-discovered-a-bisexual-bird-commune/38937

Kralj, A. (2021, 27. november). Albatrosi se vedno pogosteje ločujejo: njihovo ljubezen ogroža stres zaradi podnebnih sprememb. Dostopno prek: https://www. caszazemljo.si/ekologija/albatrosi.html

List of birds displaying homosexual behavior. (b. d.). Dostopno prek: https://allbirdsoftheworld.fandom. com/wiki/List_of_birds_displaying_homosexual_behavior

Schrefer, E. (2022, 30. junij). Queer Animals are everywhere. Science is finally catching on. The Washington Post. Dostopno prek: https://www.washingtonpost.com/magazine/2022/06/30/queer-animals-are-everywhere-science-is-finally-catching/

The constant feeling Of not being good enough

The constant feeling Of being unlovable

I tried my best

I gave you all

My love

My trust

My support

My heart

But you wanted more And I tried I went over and beyond

But it was never enough

It feels

I will never be enough

If I don’t give in

If I keep this boundary

It feels

Noone will ever love me enough

If I don’t put my body in it...