Izzivi mentoriranja podjetnikov

mora jasno razumeti in čutiti popolno zaupanje, da bo vse, kar v procesu pove, ostalo med njih in coachem. Ko mlada oseba zaupa svojemu coachu, se sprosti in lažje razmišlja, se opogumi pogledati višje ali globlje.

Temeljno coaching orodje je postavljanje odprtih vprašanj. Vprašanja sprožajo miselni tok in odpirajo druge nivoje razmišljanja, poglobitev vase, v svoje navade, v svoje delovanje in akcije. Hkrati pa morajo biti vprašanja učinkovita, saj le pravo vprašanje v pravem trenutku lahko mladega človeka pelje do pravega spoznanja, do tistega “aha” trenutka, ki razkrije največ in omogoči največji napredek. Udeleženec se nauči, da mu coach ne bo dajal nasvetov in odgovorov.

Mladi na kariernem coachingu po končani mobilnosti izpostavljajo svoje teme, o katerih sami želijo govoriti, jih raziskovati, najti rešitve in si postaviti cilje. Vedno je v ospredju zadeva udeleženca, četudi bi lahko coach mislil, da bi bilo bolj smiselno govoriti o drugi temi, drugem področju.

Del procesa je dajanje “feedbacka” ali povratne informacije stranki. Vsekakor ne z namenom imeti prav kot coach, ampak z namenom ozavestiti spoznanje, misel. Povratno informacijo podajam kot coach v vseh fazah procesa in ne samo na koncu, kot smo navajeni v vsakdanjem življenju.

Pri merjenju uspešnosti coahinga upoštevamo 3 merila: (1)Premik udeleženca, (2)Udeleženec doseže zastavljen cilj, (3)Pozitivno povratno sporočilo udeleženca.

4 Razlike pri uporabi mentorstva in coachinga

Izziv pri delu v NSM prinaša prehod iz vloge mentorja v vlogo coacha in nazaj, saj je udeleženec enak, vloga v procesu pa drugačna. Kot mentor dajem nasvete in le-te udeleženci pričakujejo tudi v coachingu. Mladi so iz mentorskega procesa navajeni, da le pridejo in jih jaz kot mentor vodim in pripravljam na mobilnost ter na čas, ko bodo ponovno iskali delo na trgu dela. Pri coachingu pa je tema njihova, cilji njihovi, pot, po kateri hodiva, je v njihovih rokah. Kot mentor pridem na srečanje s temo, s pripravljenim scenarijem, v coaching procesu je to stvar udeleženca.

Kot mentor rešujem večinoma operativne težave, v coachingu se odprejo nova polja v zaznavanju sveta udeleženca. V procesu coachinga z udeležencem odstirava prepričanja in ozaveščava vrednote, ki mladi osebi pomagajo pri iskanju fokusa.

V coachingu se veliko pogovarjava o ciljih in njihovem postavljanju ter doseganju. V procesu mentorskega dela so cilji individualnega srečanja v naprej postavljeni, kar je v coaching procesu v popolni domeni stranke. Cilji so njena zadeva in kot coach jim sledim. Mentorski standardi narekujejo tudi področja, kjer se cilji določajo, pri kariernem coachingu je polje mnogo širše.

Velika razlika med procesoma je tudi polje zaupnosti, saj v mentorski vlogi popolna zaupnost ni zagotovljena zaradi omogočanja reševanja težav in sodelovanja s partnersko organizacijo ter predaje informacij med mentorji. V procesu coachinga, kjer je zaupnost na najvišjem nivoju, lahko udeleženec sproščeno razmišlja, govori in čustvuje.

5 Kako postaviti ločnico?

Pri prehodu iz vloge v vlogo je pomembna jasna razmejitev, kdaj je oseba v coaching procesu in kdaj v mentorskem procesu. Jasne ločnice v NSM, ki razdeljujejo vlogi, so zaupnost, zadeva udeleženca, dajanje nasvetov in postavljanje ciljev.

Biti mentor in hkrati coach, vendar ne oboje istočasno, uspeva, ko ima mentor/coach razjasnjeno ločnico med eno in drugo vlogo. V trenutku, ko je to jasno mentorju/coachu, vlogi razume tudi udeleženec programa. Z jasnim preklapljanjem med vlogama daje mentor / coach udeležencu gotovost in večje zaupanje v oba procesa. Mlada oseba ima jasnejša pričakovanja od iste osebe, čeprav je ta v različnih vlogah in se zaveda procesa ter lastnega dela v procesu.

6 Uspešna zgodba

Maja (ime je izmišljeno) je dekle iz manjšega kraja v Sloveniji, stara 29 let, ki je živela pri starših ter je že več kot leto iskala službo. Imela je nizko samozavest, ni zaupala svojim sposobnostim in ni vedela, kaj bi rada počela v življenju, v čem je dobra. Imela je hudo tremo pred razgovori.

Maja se je vključila v NSM. Bila je moja mentoriranka in skupaj sva iskali najboljše delovno mesto zanjo, se veliko pogovarjali o njeni samozavesti in nasvetih, kako se lažje soočati s stresom in strahom pred neuspehom. Potem je Maja postala moja stranka v procesu coachinga in vse najine pogovore na ravni mentorstva sva peljali na višji nivo. Odkrivali sva njene vrednote in iskali fokus, se pogovarjali o njenih prepričanjih, ki so jo ustavljale na poti k želeni karieri. Krepili sva njeno samozavest in vmes izven procesa coachinga imeli še trening zaposlitvenega razgovora, da ji je bilo laže na realnem razgovoru, ki je potekal v nemškem jeziku.

Sedaj živi in dela v večjem avstrijskem mestu, v velikem podjetju, kjer opravlja poklic, ki jo veseli, in samozavestno govori nemško. S pomočjo programa NSM, kjer je bila deležna kombinacije delovne izkušnje, mentorstva in kariernega coachinga, je našla svoj fokus v življenju, se opolnomočila za samostojno življenje in razširila obzorja o tem, kar zna in zmore.

7 Zaključek

Oblikovanje vloge mentorja in kasneje coacha je postopen proces. V NSM smo prvotno uvedli in jasno opredelili vlogo mentorja v programu. Opredelitev nam je pomagala k enotnemu delu vseh mentorjev na projektu in enakim standardom dela za vse udeležence. Med izvajanjem programa smo dodali vlogo coacha in tudi njegovo vlogo jasno opredelili. Mlade lahko tako v izmenjavi podpore mentorja in coacha podkrepimo pri njihovem nadaljnjem iskanju zaposlitve, krepitvi njihovih kompetenc, boljši samozavesti in samopodobi.

Literatura in viri

(1) Vprašalnik za samooceno kompetenc, https://esvetovanje.ess.gov.si/ (2) Dolenc, E. Kramer, A. in Molan, M. (2019), Mentorski standardi Nacionalne sheme mobilnosti za obdobje 2017-2022 (interno gradivo ZRSZ) (3) Coaching, https://sl.wikipedia.org/wiki/Coaching (4) Starr, J. (2016), The coaching manual, Pearson education limited, UK

O avtorici

Erika Dolenc je univerzitetna diplomirana socialna delavka, s pedagoško-andragoško izobrazbo, Associate Certified Coach (ACC), mentorica mladim in moderatorka skupinskih procesov. Svojo karierno pot je začela kot mladinska delavka in na tem področju delovala 10 let. Trenutno dela kot mentorica Nacionalne sheme mobilnosti na ZRSZ in izvaja karierne coachinge z mladimi brezposelnimi. V popoldanskem času se posveča coachingu v svojem podjetju Zorni kot.

Izzivi mentoriranja podjetnikov The challenges of Mentoring Entreprenuers ———————————————————————————————————————————————————————

dr. Rok Stritar

Povzetek

Pri odločitvi za podjetniško kariero se posamezniki (zavestno ali nezavestno) odločijo za zelo zahtevno pot polno izzivov, ki od njih zahteva izjemno hiter razvoj tako na profesionalnem, kot tudi osebnem področju. Mentorji lahko ta razvoj bistveno olajšajo, pri čemer pa je ključno ločevati med podjetniškim mentorjem in strokovnjakom za specifična poslovna področja. Podjetniški mentor mora biti predvsem strokovnjak za proces nastanka in rasti novega podjetja in specifične izzive, ki ob tem nastanejo.

Ključne besede: Mentorstvo, podjetništvo, startup podjetja

Abstract

With the decision to start their own venture, entrepreneurs embark on a very challenging career path that requires intense professional learning as well as personal development. Mentors can play a key role in facilitating the process. For maximum efficiency of the process it is crucial to differentiate between the entrepreneurial mentor and specific business domain experts. Entrepreneurial mentor should an expert in different phases in the entrepreneurial process and specific problems that arise when creating a new business venture.

Key words: Mentorship, entreprenurship, startup ventures

1 Razumeti podjetnika

Mentorstvo podjetnikov je smiselno obravnavati ločeno od ostalih vrst mentorstva zaradi številnih posebnosti, ki jih podjetniki imajo v primerjavi s tistimi, ki se odločijo za drugačno poslovno oziroma življenjsko pot. Zavestna ali nezavestna odločitev za podjetniški način življenja ima močne posledice tako na profesionalnem, kot tudi zasebnem področju. Podjetniki so izpostavljeni višji raven odgovornosti, velikemu število vsakodnevnih močnih dražljajev iz okolice, visokemu tempu sprejemanja odločitev, izjemno hitri potrebi po učenju, večji negotovosti in bolj težavnemu vzdrževanju ravnovesja med zasebnim in poslovnim življenjem.

Poleg tega statistike kažejo, da je velika večina podjetnikov ob ustanovitvi obsojena na propad. Raziskave iz ZDA (Xavier, 2012) kažejo, da več kot 75% podjetij, ki uspejo pridobiti kapital od skladov tveganega kapitala propade. Pri tem je potrebno vedeti, da so ta podjetja že ocenili številini izkušeni investitorji in da predstavljajo vrh ledene velike množice podjetij, ki ne dobijo formalnih investitorjev. Torej je pravo število neuspelih podjetniških projektov krepko preko 90 %.

Ključni razlog za visoko stopnjo neuspeha lahko najdemo v dejstvu, da je podjetništvo težko. Praviloma manj izkušeni posamezniki z malo razpoložljivimi sredstvi se odločijo, da se bodo na trgu spopadli z dobro

uveljavljenimi obstoječimi podjetji. Da jim to lahko uspe, morajo odlično poznati svoje kupce, spretno uporabljati zelo omejene vire, ki jih imajo na razpolago, motivirati svoje zaposlene in sodelavce brez možnosti za visoko plačilo, se bliskovito učiti in predvsem osebnostno razvijati, tako da so kos vedno novim izzivom. To uspe samo izjemno močnim, talentiranim in motiviranim posameznikom z zelo močno voljo in vztrajnostjo.

Glede na visoko težavnost podjetniških, lahko dober mentor ključno pomaga pri uspeha oziroma neuspehu podjetnika.

Izzivi s katerimi se srečujejo podjetniki se spreminjajo glede na to, v kateri fazi podjetniškega procesa se podjetje nahaja, zato pred opredelitvijo vloge podjetniškega mentorja najprej poglejmo različne faze podjetniškega procesa in njihove posebnosti.

2 Podjetniški proces

Podjetnik se v razvoju podjetja sooča z številnimi fazami, ki jih bom predstavil skozi najpomembnejše »trenutke« v razvoju podjetja:

(1)Podjetnik se zave ideje: o tem kaj podjetniške ideje so, kako nastanejo in ali jih je bolje imenovati priložnosti, bi lahko pisali na dolgo in široko, vendar to ni predmet tega prispevka. Poenostavimo stvari tako, da kot prvi ključni mejnik opredelimo trenutek, ko se podjetnik začne zavestno zavedati nečesa, kar sam pojmuje, da je podjetniška ideja.

(2)Podjetnik z idejo navduši nekoga drugega: dokler je ideja zgolj v podjetnikovi glavi je v resnici bolj podjetnikovo mnenje o tem, kar bi po njegovem mnenju lahko dobra podjetniška ideja. Ko začne podjetnik o tem komunicirati z drugimi deležniki, jih z idejo navduši ali pa celo prepriča, da se mu pridružijo pri nadaljnem razvoju ideje, ideja močno pridobi na legitimnosti, s tem pa razvoj dobi nov zalet.

(3)Podjetnik se začne zavestno aktivno ukvarjati s svojo poslovno idejo: v tem trenutku začne podjetnik načrtovano in zavestno investirati svoj čas in denar v razvoj podjetniške ideje. (3) se seveda lahko zgodi pred (2).

(4)Podjetnik proda prvi produkt: gre za ključni dogodek v razvoju vsakega posla. Rešitev, ki jo podjetnik razvija je prvič dodelana do stopnje, ko predstavlja za kupca tako visoko vrednost, da je zanjo pripravljen zamenjati svoj denar. Prva prodaja je najboljši dokaz, da podjetnikove predpostavke o obstoju potrebe in zagotovo držijo in da je podjetniška ekipa sposobna razviti proizvod do dovolj visoke stopnje.

(5)Podjetje doseže točko preloma: podjetnik s tem dokaže, da je sposoben procese v podjetju organizirati tako, da podjetje proda dovolj izdelkov, ki ustvarjajo dovolj razlike v ceni, da lahko z njo pokrije fiksne stroške podjetja in ustvari ničelni dobiček. Zato mora podjetje dobro organizirati tako prodajno kot tudi izvajalske funkcije.

(6)Podjetje za svoje delovanje ne potrebuje več podjetnika: podjetje ima jasno strutkurirane procese in odgovorne osebe, ki skrbijo za njihovo realizacijo. Odločevalska struktura je jasno postavljena in lahko deluje neodvisno od podjetnika. To ne pomeni nujno, da podjetnik ni več aktivno vpet v dnev-

no delovanje podjetja. Ne predstavlja pa več srca in ožilja podjetja, temveč je zobnik v dobro načrtovanem in izdelanem stroju, ki omogoča visoko učinkovitost in dobičkonosnost podjetja.

Razumevanje različnih faz podjetniškega razvoja je ključno za učinkovito mentorsko delo, s tem da se ponavadi mentorji v podjetniški razvoj vključijo po tretji (3) fazi. Je pa vsebina dela mentorja zelo drugačna glede na razvojno fazo podjetja.

Za boljše razumevanje mentorskega dela je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da se vrednost podjetnikova posla povečuje skoraj po eksponentni funkciji. Če je vrednost celotnega projekta do prve prodaje skoraj nič, se začne zelo hitro povečevati in je največja ko podjetje doseže šesto (6) fazo.

3 Različne vloge podjetniškega mentorja

Glede na visoko kompleksnost situacij, s katerimi se soočajo podjetniki, so tudi vloge, ki jih mentor igra zelo raznolike. Glede na to, da gre za podjetniškega mentorja pa je ključna vloga podjetniškega mentorja varuh podjetnikovega premoženja oziroma skrb za njegovo rast. Pri tem je takoj potrebno izpostaviti, da sta ključna pogoja za rast podjetnikovega premoženja njegova osebna psihična in zdravstvena stabilnost, tako da mora mentor nujno obravnavati teme, kot so odnosi podjetnika z drugimi člani podjetniškega tima, zaposlenimi in družino ter organizacija podjetnikovega časa.

V skladu s končno tezo v prejšnjem poglavju, mora podjetnik zato, da bi čim bolj povečal svoje premoženje, svoje podjetje čim prej razviti do šeste (6) faze, ko to deluje dobičkonosno in je organizirano na način, ki ne potrebuje neprestanih podjetnikovih intervencij za njegovo nemoteno delovanje.

Da bi lahko to dosegel mora podjetniški mentor opravljati vloge (Slika 1):

Slika 1: Vloge podjetniškega mentorja

HELIKOPTER OGLEDALO KOMPAS STEBER

Podjetniki so osredotočeni na svoje izzive. Mentor pomaga tako, da bolj objektivno razume širšo sliko panoge, podjetnika in podjetja v njej. Mentor nastavlja iskreno in neodvisno “ogledalo” podjetniku, tako da sam prepozna in opozarja na obstoječe in potencialne izzive. Mentor podjetnika opozarja, kadar bi s kako odločitvijo podjetje skrenilo iz začrtane smeri. Podjetniku pomaga ohranjati stabilnost, tudi ob težkih trenutkih

TRENER NOGA KLADIVO

TERAPEVT

Spodbuja, usmerja, motivira. Operativno se ne vmešava, ne dela namesto podjetnikov. Ki brcne, kadar je potrebno. Predvsem kadar so podjetniki ujeti na mestu. Podjetju pomaga z nasveti ob razpotjih.

Razbija “zidove” v razmišljanju in pomaga razmišljati podjetniku izven lastnih okvirjev. Vzpodbuja komunikacijo in samostojno reševanje težav, brez vsiljevanja lastnih stališč.

SOVA PRIROČNIK POVEZOVALEC

Mentor deluje modro, racionalno in preudarno. Svetuje iz lastnih izkušenj. Če česa ne ve, to jasno pove.

UHO

Mentor podaja mnenja in predloge. Na podlagi svojih izkušenj svetuje, a razume, da odločitve sprejema podjetnik. Mentor pomaga pri ustvarjanju novih povezav in odpira vrata do novih kupcev ter poslovnih partnerjev.

KRETNIČAR

V primeru, da podjetje potrebuje specialistično znanje, pomaga pri iskanju ustreznega strokovnjaka.

SPOVEDNIK SESTAVLJALEC

ČUVAJ

Mentor zmore predvsem dobro poslušati. Govori šele, ko dobro razume podjetnika. Posluša podjetnikove “grehe”, jih zadrži zase, vendar hkrati usmerja podjetnika k ravnanjem, ki so etična in v skladu z zakonodajo. Pomaga podjetniku identificirati, kateri koščki mu manjkajo in sestaviti različne majhne koščke v celoto.

Ščiti podjetnika tako, da ga odvrača od odločitev, ki bi lahko imele negativne posledice nanj in na njegovo podjetje.

RAZSODNIK DVORNI NOREC ZAKLADNIK REŠEVALEC PROBLEMOV

Kadar ga podjetnik za to pooblasti, lahko mentor namesto njega predlaga rešitev, pri čemer odgovornost vedno nosi podjetnik.

Vir: Lasten

Brez dlake na jeziku opozarja na stvari, ki jih vidi, kadar oceni, da lahko pomembno vplivajo na delovanje podjetja ali situacijo podjetnika. Pomaga pri pametni in preudarni porabi sredstev podjetnika in podjetja. Z izkušnjami pomaga pri reševanju zapletenih problemov.