Knjižni kotiček: DOGODEK in druga besedila: Annie Ernaux

Knjižni kotiček: DOGODEK in druga besedila: Annie Ernaux

“Če stvari ne zapišem, potem niso dosegle svojega konca, bile so samo doživete.”

Že sam stavek na platnici me je pritegnil k branju. Točno s tem namenom sem tudi sama začela pisati svoj dnevnik. Včasih je stvari potrebno zapisati, da jim damo težo, da jih še enkrat predelamo in nato živimo dalje.

V pisanju Annie Ernaux, najdemo eno stalnico; to, da so bile njene knjige zadnjih 30 let natančno sestavljene iz opazovanja in spomina na resnične dogodke; vse mora biti natančno in dejansko, vse do zelo natančnih besed neke dobe, besed pesmi, točne barve puloverja, vse to je postavljeno v oprijemljive pripovedi.

In točno zaradi te natančnosti se mi je branje te knjige zdelo tako intimno, tako osebno. Besedila vključena v to knjigo pripadajo globoko osebni izkušnji, ki pa je hkrati zapisana tako, da deluje nevtralno, objektivno pravzaprav običajno in univerzalno. Annie, s tem ko piše o izkušnji ženske iz določenega okolja in določenega časa, hkrati piše v imenu vseh žensk. Tako dobro zna opisovati čustva, frustracije in občutke, da se je njen notranji monolog zdel tudi moj. Z lahkoto sem ga posvojila in na trenutke sem se mogla brzdati, da vsega ne bi doživljala tako intenzivno kot ona. Besedila so kratka in intimna. Na trenutke jih beremo kot dnevniške zapise, a časovna razlika med samimi dogodki in njihovim zapisom nam nudi pogled z distance, ki doda težo in je še kako pomemben za refleksijo tako zgodovinskih dogodkov kot lastnega jaza. Opazujemo lahko kako se Annie iz zgodbe v zgodbo razvija in raste. Na borih 188 straneh jo čez štiri zgodbe spremljamo vse od študijskih do njenih zrelih let. Poleg samega načina pisanja pa so me pritegnile tudi teme o katerih piše. To ni roman, to ni ljubezensko zgodba. To je besedilo, ki se zavzema za pravice žensk. Za pravico do splava, pravico do užitka in promiskuitete in pravzaprav splošno pravico do enakopravnosti. Teme se dotikajo smrti, ljubezni, spolnosti in erotike in v njenih stavkih ni prostora za olepšave in skrivanje resnice. Tako do podrobnosti natančno opisuje izkušnjo splava, ki jo lahko marsikdo bere z ogorčenjem ali odporom. A kot pravi avtorica: “ Kakršnakoli doživeta izkušnja podeljuje neodvzemljivo pravico do zapisa. Nobene manjvredne resnice. In če v poročanju o tej izkušnji ne bi šla do konca, bi pripomogla k zastiranju stvarnosti žensk in se postavila na stran moške dominacije sveta”. In mogoče se bomo ob prebiranju tega še malo bolj zavedale_i, da izborjenih pravic ne smemo jemati kot samoumnevnih in zakaj je tako pomembno zagotoviti dostop do varne umetne prekinitve nosečnosti za vse.

Prebrala in povzela: Tia Valand