CMK magazin #45

1

Uvodnik ADIOS POLETJE September je mimo in s sabo je odnesel še zadnje poletne dni. Sprememba vremena se zelo opazi na ljudeh. Kogarkoli pogledam, vsi so utrujeni, ne najbolje razpoloženi in volja je kar nekam izpuhtela. Pri tem lahko pomaga ena super novica. CMK na Markovcu je v sredo 30.9. odprl svoja vrata! Plac je zakon, pojdite počekirat in se malo podružiti.

V tej izdaji magazina si preberite o qudditchu , techno glasbi, potepanju, umetnosti, pa še kaj.

Lia Lovič CMK Magazin številka 45 september 2020

Uredništvo: Patrik Holz in Jaša Hedžet

Grafično oblikovanje in prelom: Erik Grozdanov

Fotografija na naslovnici: Unsplash Sodelavci te številke: Rok Črtalič, Lovrenc Habe, Lia Lovič, David Gobbo, Polona Drašler, Rugile Jakšayite, Vid Karlovšek, Benedikt Weiss, Eva Bevec, Gabriele Pascale.

CMK M A G A Z I N Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si Revija izhaja vsak mesec in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

2

3

CMK ŠTEVILKA MAGAZINA

POTOPIS

45

6

MLADI MISLIMO

MESEČNA ČIČKARIJA

10

11 ŠPORT

FOTO UTRINKI

12 INTERVJUJI

18

16 TECHNO

23 LITERARNA ZIBELKA

24 CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

4

5

KAZALO

Kam pa kam, mladi Slovenec?

Ne študiram turizma, niti nisem alpinist ... Sem pa v preteklih dijaških in študentskih letih prehodil precej hribov in gora, tudi na Pedagoški fakulteti v Kopru sem pustil planinsko sled, saj sem organiziral planinske izlete. Ker so moje sorodstvene in prijateljske vezi raztresene po celi domovini, sem s svojim starim avtom prevozil celo državo.

Večkrat. Ne poznam le Bele krajine in Bizeljskega. Zato mi dovolite, da vam podam nekaj nasvetov, če se sprašujete, kje bi porabili bone oz. kje se tisti, ki po Sloveniji potujemo več, dobro počutimo.

Začel bom s planinskimi kočami in stezami tam gor ... Tisti, ki ne hodite radi ali pa ne morete, pridete na svoj račun ob mojem naslednjem zapisu.

Priznati moram, da me v vsakdanjem pogovoru kar zmrazi, ko beseda naleti na gore, saj se skoraj vedno zgodi, da sogovorniki v isti sapi omenijo Triglav. Dragi ljudje!

Veste, koliko je še drugih krasnih steza po naših gorah. Koliko lepih kotičkov, dolin, prelazov, rastlinja ... In nenazadnje, koliko je drugih dih jemajočih vrhov z božanskimi

In - prosim vas – ko greste v gore, bodite pripravljeni na gorske razmere. Ne podcenjujte jih. Nesreč v gorah noče nihče. Zdaj, ko sem se nekoliko sprostil in lahko pogovore o Triglavu pustim za mano, vam z veseljem nanizam nekaj predlogov za obiske gora.

Moja dva kriterija sta: urejene poti ter vrhovi, ki imajo na poti planinsko kočo, kjer se lahko okrepčamo.

Katero pot boste izbrali, pa je vaša odločitev. Ni se še zgodilo, da se v kakšni planinski koči ne bi počutil dobrodošlega. Začel bom z lažjimi potmi.

razgledi in urejenimi kočami.

Razumem pa, da je Triglav očak.

Triglav ni gora, Triglav je božanstvo. Zato se spet lahko vrnem na začetek tega odstavka, zgodbo ponovim in zato z razumevanjem molčim, ko beseda nanese na najvišji slovenski vrh. Če pa že vztrajate in me vprašate: Kredarica, Planika ali Dolič, odgovorim Planika ali Dolič. Na Kredarici je veliko ljudi, gostje se skoraj da lahko počutimo kot v hotelu. Za pristno doživetje gorskega sveta pa večina potrebuje mir in skromnost.

Klopni vrh (vzhodno Pohorje). Vsako osvojitev vrha si lahko vsaj malo olajšate tako, da se mu z avtom kar se da približate. A verjemite, bolj kot se boste za osvojitev vrha potrudili, lepše vam bo in bolj boste zadovoljni sami s sabo. Če pa bi radi imeli le prijeten sprehod ali vam zdravje ne služi tako, kot bi si želeli, je za vas pohajkovanje po Pohorju. Izjemno prijetna je tudi Rogla.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

6

Sv. Jakob nad Preddvorom. Če vas ne bo navdušila cekrvica iz 15. stoletja, vas bo zagotovo bolj moderen »izum.« V kolikor je koča zaprta si boste lahko na vrhu postregli s pijačo v zameno za prostovoljni prispevek. Gre za dokaz, da smo ljudje še vedno v večini dobri in pošteni.

Javornik. Na najvišjem vrhu v občini Idrija lahko preučujete cele slovenske Alpe, ostro oko vidi valovanje Jadranskega morja in mahanje turista s stolpa ljubljanskega gradu. Navdušil vas bo svež hribovski zrak, z malo sreče pa boste lahko poklepetali tudi z edino še živečo prebivalko istoimenske vasi.

Nanos. Če greste na morje, ga ne morete zgrešiti. Pot iz Razdrtega je strma, a prijetna. Če bi radi le za trenutek občutili kline in jeklenice, bo ta pot prava za vas. Na vrhu vas večkrat čaka prepih, pa tudi razgled na Notranjsko in Primorsko.

Ratitovec. Očak nad Železniki vas razvaja s pogledom proti Alpam in Karavankam.

Tako blizu so! Ob lepem vremenu boste na vrhu zaradi ganjenosti nad razgledom potočili solzo. Grenke solze boste posladkali z legendarnimi flancati v Krekovi koči.

7

POTOPIS

Veliki vrh (Košuta). Za izbor tega hriba sem podlegel »vplivnežem« na družabnih omrežjih. Vsak vikend je namreč malo morje objav s planine Kofce, ker strežejo božanske štruklje. Sama pot od planine do Košute je prav tako prijetna, na trenutke strma, a boste na vrhu ponosni nase.

Stol. Najvišji vrh Karavank omenjam zato, ker nas pod vrhom čaka Prešernova koča, večino poti pa boste lahko opazovali Blejsko jezero in druge lepote Gorenjske.

Ponovno opozarjam, da se je v visoke gore treba odpraviti zgodaj. Če ne začnete s čelnimi svetilkami na glavi, je morda že prepozno. Vreme se v gorah - predvsem poleti - spreminja z naglico.

Krn. Če se boste podali na to znamenito posoško goro, ki izstopa po obliki, se odpravite ponoči oz. zjutraj. Tako kot drugod, vas tudi na tej gori prisojna lega ne zaščiti pred soncem. Tik pod vrhom je Gomiščkovo zavetišče, na vrhu pa boste zadovoljno gledali ladje na Jadranskem morju in planince z Matajurja in Kanina.

Škrlatica. To je moja podivjana gospa, pravimo ji tudi Triglavova žena. Med potjo iz doline Vrat nam zavetišče nudi le bivak na Rušju, zato je gora dostopna samo za izkušene. Prav zato je osvajalcev tega vrha mnogo manj. Na deževno julijsko soboto pred leti sem jo osvojil skupaj s člani PD Idrija. Škrlatne barve kamnin zaradi dežja mi bodo ostale v spominu.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

8

Še enkrat bi rad omenil, da je izbor nastal na podlagi lastnih izkušenj. Mnogo je še prijetnih hribov in gora, pravzaprav bi s težavo omenil vse in zavedam se, da marsikateri gori ali hribu v tem trenutku delam krivico. Zato se tem naravnim danostim kar takoj opravičim in bralce vabim, da naj jih obiščejo. Obiščite tiste, ki vas vabijo. Prisluhnite jim. Ne pozabite na dobro obutev, oblačila, pijačo, hrano in morda tudi prvo pomoč, letos pa tudi na masko in manjše razkužilo. Novost je tudi ta, da lahko nočitev na 15. slovenskih kočah

9

rezervirate prek spleta.

Ne morem, da ne bi zapisal tudi, da obstaja le en hrib in ena gora, ki mi gresta zaradi neprijetne strmine, podlage in lege na živce. Imen ne bom izdal. Morda sem ju obiskal ob neprimernem času in prepričan sem, da sta ta dva moja godrnjača marsikomu najlepša bisera. Vsak si spomine ustvarja sam.

Ob koncu bi vas rad dodatno spodbudil še z besedami predstavnika Planinske zveze Slovenije: »Bon, ki bo unovčljiv za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom, bo deljiv in

POTOPIS

se bo lahko unovčil v večkratnem znesku (večih planinskih kočah).

V Planinski zvezi Slovenije smo veseli, da bo bone mogoče koristiti tudi v planinskih kočah in zato si želimo, da bi se čim več Slovencev letos odločilo počitnice preživeti v objemu gora.« Avtor besedila: Lovrenc Habe Vir: zavod UMMI

Pomembnost umetnosti za civilizacijo (2. del) Avtorica: Lia Lovič Sprva sem imela idejo, da bi pisala bolj o znanstvenem in teoretičnem vplivu umetnosti na človeka, zato da bi bralca prepričala v moč umetnosti. K sreči sem ugotovila, da je to čisto brez zveze, ker tako abstraktne reči v življenju vsak razume in čuti po svoje. Pametneje se mi je zdelo, da pišem, kako se umetnost dotakne mene in zagotovo bo vsaj nekdo, ki misli podobno. Ker je glasba moja domena bolj kot karkoli drugega, mi je najlažje pisat o tem. Ne morem povedat koliko krat me je glasba rešila iz na videz nemogočih situacij in težkih obdobij. V njej sem našla tolažbo in lahko sem odmislila cel svet in vse svoje težave. Takoj je bilo vsaj malo bolje. Še najbolj pride prav takrat, ko nimaš s kom govoriti o svojih problemih ali pa enostavno nočeš človeške družbe, ker se želiš posvetiti sebi, brez da bi ti kdo govoril kako se moraš počutit ter kaj naj narediš. Glasba ti dovoli, da si, kar si. Če še ne veš kdo si, pa z njeno pomočjo to veliko lažje ugotoviš. To v bistvu velja za vse vrste umetnosti.

Jaz na primer pišem pesmi in ni se mi še zgodilo, da bi katerakoli od njih ne govorila moje resnice; namreč zato, ker se edino na ta način lahko izpovem in se izrazim brez zadržkov. Seveda ni nujno, da je tema žalostna. Lahko bi pisala tudi o slonu na tržnici. Vse dobro, dokler ta slon predstavlja en del mene oz. mojega mišljenja. Pomembno mi je, da ne glede na to, koliko ljudje lažemo, koliko smo nesigurni ali ravno nasprotno, smo polni samih sebe, bo zmeraj obstajala kakršna koli umetnost, ki nas bo usmerjala na pravo pot ter se bomo v njej našli.

Moram reč, da je tudi super ventil za agresijo. Namesto da greš delat kažin, lahko narediš nekaj koristnega in produktivnega, jeza, ki jo držiš v sebi, pa na dober na način pride na plano.

Morda to velja le zame (čeprav močno dvomim), ampak brez umetnosti, zlasti glasbe, bi se mi totalno zmešalo, ker je na svetu preveč vsega. Menim, da je esencialna za življenje, še posebej v težkih časih, ko ne najdeš izhoda.

Ko neko umetnino gledaš, poslušaš ali še bolje, sam ustvarjaš, zares nimaš druge izbire, kot da si popolnoma iskren v tem.

MLADI MISLIMO

10

V

Mesecna cickarija V

V

Rugile Jakšayite

11

MESEČNA ČIČKARIJA

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 45

12

13

FOTO UTRINKI

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 45

14

15

FOTO UTRINKI

v

skupaj so že v istem letu nastopili na Evropskem prvenstvu v Italiji. Nastalo je športno društvo Aemona Argonauts in šport je kar hitro začel pridobivati na prepoznavnosti.

Ekipa se je razširila in se udeležila še dveh Evropskih in Napisal: David Gobbo, uredila Polona dveh svetovnih prvenstev.

Quidditch se igra z nekoliko spuščeno odbojkarsko Ste že kdaj slišali za quidditch? A ni to nekaj iz knjig in filmov Harrya Potterja? Pa ste kdaj pomislili, da ta žogo imenovano quaffle in s tremi dodgeball žogami imenovanimi bludgers. Na igrišču imamo na začetku iz fantazijski, izmišljeni šport lahko dejansko igrate? vsake ekipe 6 igralk in gralcev. En branilec (keeper), trije Sicer v nekoliko prizemljeni obliki, saj manevri v zasledovalci (chasers) in dva tolkača (beaters). Nalozraku pridejo težko v poštev. Tako imenovan »Mugga zasledovalcev je, da quaffle spravijo skozi obroče gle Quidditch« oz. samo »Quidditch« v zadnjih letih postaja čedalje bolj popularen šport in je odprt za vse (hoops), kar ekipi prinese po 10 točk. Naloga branilca je, da brani obroče in organizira igro, naloga tolkačev pa, da ljudi: knjigoljube, športnike, ženske, moške, LGBTQ+ nasprotne igralce ovirajo pri njihovem delu tako, da jih osebe, navdušence fikcije in znanstvene fantastike, zbijajo z žogami (bludgers) ven iz aktivne igre. V 17. minuza ljudi z željo po aktivnem rekreiranju in predvsem ti na igrišče pride zlati zviz oz. golden snitch. To je oseba, za tiste, ki radi uživajo v dobri družbi. Kdorkoli že neodvisna od ekip, ki na rumenih hlačah nosi rep. Nato v si, quidditch je skupnost, ki vase sprejme kogarkoli igro stopi še iskalec (seeker), iz vsake ekipe po en, ki ima in ponudi odlično in zabavno preživljanje prostega nalogo ujeti rep zlatega zviza. Tekma se konča, ko eden časa.

Quidditch: sport, ki je nastal na podlagi fantazijskih knjig

Quidditch je šport, ki izhaja iz knjižnih in filmskih uspešnic o mladem čarovniku Harryju Potterju. Čeprav si je šport na letečih metlah, z večjim številom žog, kiji in z zlatim zvizom težko predstavljati, sta se leta 2005 dva ameriška študenta odločila, da ta šport postavita na realna tla.

Od takrat naprej se je šport začel hitro širiti, najprej po ameriških univerzah, nato pa še po vsem svetu. Danes se quidditch igra že v več kot 30 državah na šestih različnih kontinentih. Na zadnjem svetovnem prvenstvu so med drugimi sodelovale tudi ekipe Brazilije, Kanade, Nove Zelandije, Hong Konga, Škotske in Katalonije, svoj nastop pa je morala v zadnjem trenutku odpovedati reprezentanca Ugande.

V Slovenijo je quidditch leta 2016 pripeljala Erasmus študentka iz Nemčije. Hitro je našla skupino somišljenikov in

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

16

izmed iskalcev ujame zlati zviz in s tem svoji ekipi pridobil še dodatnih 30 točk.

Eno od posebnih pravil pri quidditchu je tako imenovani »gender rule«, kar pomeni, da so lahko hkrati na igrišču le štiri osebe istega spola. Igralke in igralci se lahko identificirajo kot ženske, moški ali pa »non binary«. Celoten »quidditch community« je naravnan k sprejemanju drugačnosti, zato so vse oblike rasizma, seksizma in homofobije v tem športu nezaželene.

Trenutno v Sloveniji obratuje le en klub in sicer Aemona Argonauts iz Ljubljane. Ker si želimo, da bi quidditch dosegel tudi druge konce Slovenije pa se trudimo organizirati treninge tudi v Mariboru, Rafolčah in na obali.

Vsi, ki ste zainteresirani za quidditch nas lahko poiščete na Facebooku pod imenom Aemona Argonauts in na Instagramu pod quidditch.ljubljana.

17

ŠPORT

FESTIVAL POLETJE Z BISERI 2020 POLETJE Z BISERI -- INTERVJU Z GLASBENIKI Avtor: Rok Črtalič Letošnji festival Poletje z biseri je potekal na lokaciji, ki smo jo na novo odkrili – Kapodistriasov trg. Trg se je izjemno izkazal, saj je pričaral nežno atmosferično vzdušje za tako intimne koncerte. Kaj so povedali nastopajoči, pa si lahko preberete na sledečih straneh.

VLADO KRESLIN Kako pogosto imate vaje … kako izgledajo?

Z bendom Mali bogovi vadimo pred snemanji ali pred koncerti, na katerih nameravamo predstaviti novo glasbo, sveže ali stare, že dolgo ne odigrane skladbe. Vsak koncert potrebuje svojo pripravo - scenarij, program, dogovor z lučkarjem …

Kateri glasbeniki vas (še vedno), navdihujejo in morda še vedno vplivajo na vaše ustvarjanje?

Moj najljubši avtor je že dolga leta Bob Dylan.

Ali je koronski čas na kakršen koli način vplival na morebiten nov material?

V tem čudnem času nisem imel prav nobenega navdiha za ustvarjanje nove glasbe.

Kakšno je vaše sporočilo in nasvet mladim glasbenikom, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot?

Igrajte tisto kar vam je všeč, tisto v čemer najdete sami sebe.

POLETJE Z BISERI

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

18

v

GUSTI Kako pogosto imate vaje ... kako izgledajo?

Intenzivne vaje sva imela pred prvim nastopom, da sva si izbrala komade in da sva jih zaranžirala, kaj ti imva le dve akustični kitari in dva glasova ... v temu okviru sva imela vaje. Sva se tudi snemala, zato da sva si na koncu izbrala najboljšo verzijo, aranžmaja, tempa ... tako da si v vsakem trenutku ko pozabiš samo zavrtiš posnetek. Pri tem sva uživala in se imel neizmerno fajn.

Kakšne pa so vaše priprave na koncert?

Priprave na koncert so zelo klasične, pripeljeva se na prizorišče, narediva tonsko vajo potem pa v zaoderje se preoblečt, si natočit špircer, podava si roke in fiju na oder.

Kateri glasbeniki vas (še vedno), navdihujejo in morda še vedno vplivajo na vaše ustvarjanje?

Mene osebno pritegnejo mnogi, nimam samo enega, vedno bolj se navdušujem nad novo kreativno glasbo, vseh žanrov in izvajalcev.

Ali je koronski čas na kakršen koli način vplival na morebiten nov material?

V tem času sem ustvaril nekaj idej in besedil, čakam da potem to sfinaliziram enkrat v studiu.

Kakšno je vaše sporočilo in nasvet mladim glasbenikom, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot?

Mladim glasbenikom bi svetoval naj se posvetijo svojim inštrumentom, naj si poslušajo različno glasbo in naj se ne pustijo vkalupljat, naj si pustijo biti posebni.

19

INTERVJUJI

TEO COLLORI IN MOMENTO CIGANO Kako pogosto imate vaje ... kako izgledajo?

Vaje imamo 1x na teden.

Kakšne pa so vaše priprave na koncert?

Priprave na koncert so naslednje: Jaz, med komadi govorim, se mentalno po navadi že ves dan pred nastopom pripravljam, na način, da pri sebi preverjam, ali bo to kar sem si zamislil imelo željeni efekt na obiskovalce. To naredim tako, da si zamislim koncert in njihove reakcije. Z bandom smo zadnje pol ure v zaodrju sami. Tam niso zaželjeni prijatelji ali organizatorji. Napišemo vrstni red komadov, damo roke na kup, jaz povem še par motivacijskih stavkov in vzkliknemo zlog BK. Kateri glasbeniki vas (še vedno), navdihujejo in morda še vedno vplivajo na vaše ustvarjanje?

Pet nas je in mislim, da vsak od nas posluša različno muziko. S kitaristom Metodom včasih pokomentirava in se navdušujeva nad kitaristi kot so: Stochelo Rosenberg, Nouche Rosenberg, Hono Winterstein, Tchavolo Schmitt ipd.

Ali je koronski čas na kakršen koli način vplival na morebiten nov material?

Koronski čas je vplival na nov material. Ravno v začetku oktobra se spet odpravljamo v studio.

Kakšno je vaše sporočilo in nasvet mladim glasbenikom, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot?

Naše sporočilo mladim glasbenikom je, da že od samega začetka ustvarjajo avtorsko glasbo.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

20

NOAIR Kako pogosto imate vaje ... kako izgledajo?

Skušamo imeti vaje 1x na teden, ampak vedno kaj pride vmes. (haha) V kritičnih obdobjih, ko nam teče voda v grlo to število povečamo na 2. Skušamo. Vaje skušamo čim bolj smiselno strukturirati, da so kar se da učinkovite. Časa je vedno premalo za kreativno lagodje na vajah, zato skušamo veliko stvari opraviti doma. Torej si pošiljamo ideje, jih vadimo, komentiramo, sugeriramo, spreminjamo in na vaje pridemo pripravljeni na vse. Tam spajamo skupaj, poslušamo in skušamo ustvariti organskost banda.

Kakšne pa so vaše priprave na koncert?

Pri določenih komadih imamo nedefinirane dele, kjer se lahko vse zgodi, kjer se improvizira. Pri samem repertoarju in dinamiki koncerta, pa ne. V smislu da, že par vaj pred koncertom postavimo “playlisto”, ki dela glede na minutažo špila. Skušamo poslušalca pritegniti, ga postaviti v območje lagodja, ter pol to lagodje zrušiti in ga na koncu napolniti s čustvi. To je idealen scenarij, ki ga želimo doseči s postavljanjem naših komadov v zaporedje glede na njihovo dinamiko, sporočilo in karakter.

Ali je koronski čas na kakršen koli način vplival na morebiten nov material? Že pred koronskim časom smo za to obdobje načrtovali delo na novem materialu. Malo se je zamaknilo, a nam je obenem ta čas dal bolj jasno sliko in fokus na to kar hočemo v novi glasbi. Nobenega komada o koronskem času nimamo ali pa imamo, pa njegovega sporočila nočemo objasniti. Bilo bi preveč klišejsko.

Kakšno je vaše sporočilo in nasvet mladim glasbenikom, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot? Če so v obliki banda naj ne razpadejo ampak ja.. to je glavno vodilo, da lahko sklepaš kompromise v bandu, si ustvarjalen, sklepaš globoke intimne vezi, postaneš prijatelj in s skupnimi močmi vlečeš voz naprej.

Enkrat ko razpadeš je igre konec. Nasploh mladim glasbenikom pa priporočamo, da poslušajo čim več različne glasbe, ustvarjajo, se dobivajo, igrajo in predvsem naj pri tem vztrajajo. Veliko je takih, ki v svojem najstniškem egocentričnem svetu potihem mislijo, da bodo postali zvezde že dan po izidu prvega singla ali albuma. Instant uspeh je dandanes na veliko promoviran in te zgodbe o te lahko hitro zavedejo. Vedeti morajo, da tega uspeha najverjetneje ne bo niti po letih ustvarjanja ali celo nikoli. Zato morajo ustvarjati zaradi ljubezni do glasbe in ne do “uspeha”.

Kateri glasbeniki vas (še vedno), navdihujejo in morda še vedno vplivajo na vaše ustvarjanje?

Izredno težko je izpostaviti nekoga ali več takih glasbenikov. Vsak član banda ima svoje preference, ki se neprestano spreminjajo. Lahko rečemo le, da nobenega glasbenega stila ni za diskriminirati. Poslušamo moderne stvaritve, ki vedno znova dokazujejo to, da tisti, ki pravijo, da ni več tako dobre glasbe kot nekoč, je enostavno ne poslušajo dovolj, da bi si ustvarili mnenje. Brskamo tudi po starejši glasbi in glasbi, ki smo jih v preteklosti poslušali in zanimivo, vsako stvar v vsakem življenjskem obdobju vidiš z drugačne perspektive.

21

INTERVJUJI

MEF Kako pogosto imate vaje ... kako izgledajo?

Oktobra bom imel 70 let in ja, še vedno vadim, Najmanj enkrat tedensko z eno od skupin. Pred nastopi pa dvakrat v enem tednu in nato koncert. To rabiš za to, da ko prideš na oder ne razmišljaš kako in kaj, ampak je vse jasno.

Kakšne pa so vaše priprave na koncert?

Največ časa izgubim z izbiranjem pesmi, ki bi jih igrali. Pač odvisno od skupine s katero nastopam. Ko jih končno izberem pa Armando ali pa kdo drugi izbere druge. Po navadi takšne, ki jih nismo igrali že leto dni.

Pri kakšnih 50-tih pesmi, ki jih izvajam z različnimi zasedbami je pač treba “iti skozi” vsak komad, sicer se ti lahko zgodi, da se zaletiš v zid akordov ali besedila in ne veš kako naprej.

Ali je koronski čas na kakršen koli način vplival na morebiten nov material?

Vplival je tako, da sem dokončal pesmi za drugi del albuma Ma ne že spet ...Mef, ki jih bomo, če bo šlo po sreči, posneli enkrat jeseni. Sicer pa, kot solist in član akustičnega tria smo še dobili kakšno povabilo, kot večji, električni bend pa delimo usodo ostalih podobnih skupin. Torej – nič.

Kakšno je vaše sporočilo in nasvet mladim glasbenikom, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot?

Najprej kopiraj vse, ki jih imaš rad, potem pa jih razstavi na prafaktorje in začni delati po svoje.

Kateri glasbeniki vas (še vedno), navdihujejo in morda še vedno vplivajo na vaše ustvarjanje?

Vsi, ki imajo v sebi dovolj mladostne želje po raziskovanju glasbe. Od The War on drugs in NOAIR do Bob Dylana in Andreja Trobentarja.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

22

v

v

- Hard Techno: tale techno je nemškega izvora, zelo hiter (od 145 do 170 BPM), delno podoben O glasbi se da povedati veliko. Poznamo več zvrsti glasbe, kot so: rock, jazz, pop, hip-hop, rap, elektrons- hardgroov-u, vendar z bolj popačenimi (distortion) ka in še veliko drugih. Elektronski glasbi pa posvečam zvok, - Acid: značilen za underground sceno, ki popolnoma veliko časa in mi je všeč že od 11. leta. Večina časa poslušam Techno, všeč pa mi je tudi Minimal-Techno, poruši strukturo tradicionalnega house-techna, pa tudi disco-pop glasbe na splošno.

Tech-house, Deep-house, Future-house, UK bassline Tudi sam se preizkušam v vlogi DJ-a in v svojih mixih ter House. Marsikomu se zdi, da “je vse eno in isto”, uporabljam veliko Techna, Hard Techna ter Acid glasvendar je velika razlika med žanri; Techno daje be. Ko vrtiš take zvrsti glasbe, moraš paziti tudi na poudarek na nizke tone. Basovske linije posnemajo tempo, saj so različni, tako da jih moraš sinhronizirati bas boben. Slednja “furata” hitre tempe, medtem skupaj z “beatom”, in sicer tako, da povečaš ali znižaš pa zvoki nameščeni na srednje visokih frekvencah, ohranjajo počasne tempe. Odvisno je tudi o katerem tempo in jih nato še “beat-matchat”, da bo pesem skladna ena z drugo. Velikokrat sem vrtel tudi TechTechnu govorimo. Nekatere smeri techa vsebujehouse. Gre za spoj dveh različnih žanrov, techno na jo sintetične elektronske dele različnih strukturnih eni in house na drugi strani. Nastali žanr je mehkejši značilnosti, pogosto celo brez udarcev. Techno ima techno z zvoki izposojenimi iz Deep house-a. Techtudi različne podzvrsti; - Minimal-Techno: gre za žanr, ki temelji na zvočnem house ohranja bistveno strukturo z malo dodelanimi elektronskem ritmu bobnov, tej bobni so kombinirani ritmičnimi figurami, katerih cilj je v večini primerov modeliranje zvokov, pridobljenih s sintetizatorji in s ponavljajočimi basovskimi linijami, in se drži na programsko opremo. nizkem tempu nekje med (125-130 BPM) Kljub moji ljubezni do techna pa imam zelo širok glas- Chicago techno, za katerega je značilno, da ima hiter tempo in še posebej »raven« ritem. Znan tudi kot beni okus. Poleg rapa mi prija tudi klasična glasba, saj imam za sabo tudi 6 let klavirja. stomping techno.

Bodi kul, poslušaj in ustvarjaj glasbo!

- Hardgroove je značilen za široko uporabo udarnih loop-ov (zanke). Zvok je gost, relativna kontinuiteta skladb pa pomeni, da lahko DJ hkrati meša tri ali več Napisal: Gabriele Pascale, dijak PUD. pesmi.

"TeCh-nicno o technu"

23

TECHNO

KAKOR PES Avtor: Vid Karlovšek »Sedite, gospodična.« Stala sem v sobi, prenapolnjeni z odvratnim vonjem po cigaretnem dimu, ki se je na trenutke mešal s prodornim vonjem moškega dezodoranta. Stene so bile prazne, kar je samo še povečevalo že sicer neosebno opremljen podolgovat prostor. Izredno neokusno opremljeno, vsaj kar se mene tiče. Pohištva skorajda ni bilo, pač ravno toliko, da nisem mogla reči, da ga ni.

Par naslanjačev, miza, kredenca. No, saj kaj drugega ni bilo pričakovati, glede na to, kje sem bila. Sem mar pričakovala kraljevski salon? »Sedite, prosim. Nerad vidim, da me gledate tako zviška.« Zdrznila sem se in šele tedaj opazila moškega v

naslanjaču, obrnjenem proti oknu. Previdno sem sedla na rob identičnega kosa pohištva tistemu, na katerem je sedel moj sogovornik, in se v znak vljudnosti prisiljeno nasmehnila. Uf, kako je trd! Naslanjač, mislim. Nikoli nisem razumela ljudi, ki lahko po cele dneve sedijo. Nekateri morajo, to je že res. Ampak vseeno, tako strašno dolgočasno je to. Nepremično sedeti. Kot bi nam bilo onemogočeno vstati in oditi.

Ven. Na svobodo. Kot da bi bili z zadnjimi platmi priklenjeni na kletke na štirih nogah. Prikovani ob tla. Prikrajšani za svoja ‘’krila’’. Hm, krila … Smešno je svoje noge oklicati za krila. »Domnevam, da veste, zakaj ste tu.« Sogovornikov glas iz zdaj proti meni obrnjenega fotelja na drugem koncu sobe je bil mehak. Prijateljski.

Skorajda pomilovalen. Da vem, zakaj sem tu? Bi mar morala vedeti? Kaj je pravzaprav tisto, kar moram vedeti? Kdo sem? Kje sem? Zakaj sem? Sama patetič-

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

24

na in nepotrebna vprašanja. Očitno bi odgovore nanje morala poznati. Moj sogovornik domneva, da vem, kaj delam tu. V tej sobi. V tej neosebni, dolgočasni, gromozanski sobi. Če to domneva, potem najbrž že vem. Nisem pa stoodstotno prepričana, tega ne bi mogla trditi. »Seveda vem.« Zlagala sem se in se pri tem nonšalantno nasmehnila. Pristen, veder nasmeh. To vedno vžge pri moških. Tudi če ti sicer ne bi verjeli, bi jim takšen nasmešek odvrnil vse dvome. Kako so naivni. Toda zakaj me tale gleda postrani, kot da mi ne bi verjel? Svojo debelo, mastno glavo je nagnil čisto v desno, tako da se mu je podbradek zaril v ovratnik sinje modre srajce, obrv pa je privzdignil tako visoko, da mu je segla čez leseni okvir njegovih očal. Strašno neprijetna pojava. Ne vem, zakaj mi ne verjame. Ali pa se mi to samo dozdeva. Ne vem.

25

»Bi skodelico kave?« Oh, skodelica kave. Takojšnja aluzija na Cankarja. Nikoli ga nisem preveč marala. Zafrustriran sentimentalist, ki je preziral svojo mater. Pa tudi njegova dela so prepolna trpljenja, revščine, korupcije. Vse to je sicer aktualno še dandanes, priznam. Vendar je tako težko brati o tem. Zakaj bi brala o trpljenju, če lahko berem o veselju, sreči, ljubezni? Sicer pa sem preveč zašla. Če bi skodelico kave? Kava mora biti kvalitetna, o tem ni dvoma. Nič ni slabšega kot piti neokusno grenko rjavo brozgo, in to zgolj zaradi vljudnosti, ker ti jo je nekdo ponudil. Raje ne bom tvegala. »Ne bi, hvala.« »Kadite?« Moj sogovornik je na dan privlekel škatlico cigaret.

Tako dolgo že nisem kadila. Spominjam se, kako dobro mi je delo. Če mene vprašate, so vsa tista govoričenja o škodljivosti kajenja zgolj prazne izmišl-

LITERARNA ZIBELKA

jotine. Kajenje je zagotovo koristno, samo da do tega spoznanja noben nekadilec še ni prišel. Hlastno sem segla po ponujeni cigareti in, kot se za damo spodobi, počakala, da mi jo je sogovornik prižgal.

Vdih. Uf, kako prijetno! Prav sleherni delček telesa mi je prešinil val ugodja. Izdih. Kako lepo je opazovati oblaček dima, kako se dviga in vrtinči, dokler nato ne izgine. Tako skrivnostno.

Nekaj trenutkov sva nato strmela v drug drugega in vsak kadila svojo cigareto. Kako romantično. Šele zdaj sem opazila, kako me pravzaprav prikrito ocenjuje. Kakor zver, ki se želi prepričati, kako bo njen plen odreagiral, ko ga bo napadla. Tako krut pogled. Tako obsojajoč. Prodoren. Ah, ne, najbrž si vse to domišljam. Moj sogovornik je resda strašno neprivlačen, plešast debeluh, in povrh tega še z ogromnimi lesenimi naočniki, krut pa ni. Neusmiljen morda, krut pa ne.

Pač nič več, kot vsakdo v njegovem poklicu, najbrž. »Torej, glede na to, da očitno veste, zakaj ste tu, lahko preideva k bistvu.« Zdrznila sem se. Nisem človek, ki bi rad nemudoma prehajal k bistvu. Kratkost in jedrnatost sta tako

dolgočasni. Primerni sta pač za ljudi, ki nimajo kaj povedati. Takšni so kratki in jedrnati, takšni ‘’prehajajo k bistvu’’. Dolgočasneži. »Dne 16. 3. tega leta ste zagrešili tatvino. Nezaslišano, obsojanja vredno stvar ste storili. Se tega zavedate?« Tatvino? Jaz da sem kradla? Jaz, samostojna ženska, finančno povsem preskrbljena, jaz, ki imam vse na dosegu roke, jaz, ki mi nič ne manjka? Jaz da kradem? Česa takšnega pa še ne. Nihče me še ni obsodil česa takšnega. Ker nikoli nisem ničesar ukradla, se razume. Nezaslišano je nedolžno žensko, kakršna sem sama, obdolžiti česa takšnega. Kaj pa si ta debeluh misli, da je? Preburno domišljijo ima, zagotovo. Kaj drugega ne more biti. Jaz da kradem.

Ha, ha, ha. Pa kaj še. Sogovornika sem prestrelila z ledeno mrzlim pogledom in se vzravnala. Z mano se pa že ne bo tako pogovarjal. »Dragi gospod … no, kakor koli se že pač imenujete, če sem prav razumela, me obtožujete kraje? Mene?

Pa dajte no, vendar ja ne mislite, da bi jaz …« »Vi, vi, prav vi. Kdo pa drug? Razen vas nimamo sploh nobenega drugega osumljenca. Samo vi ste imeli priložnost to storiti, samo vi ste imeli motiv za to dejanje.« »Samo jaz? O čem sploh govorite? Tega ne mislim več prenašati, prav gotovo ne. Sedite mi nasproti in me takole meni nič tebi nič neusmiljeno obtožujete strašnih reči. Ne vem, kdo mislite, da ste.« »Zase prav dobro vem, kdo sem, gospodična. Za vas pa tega ne bi mogel ravno trditi. Kdo ste vi?« »Zagotovo sem poštena državljanka, ki nima nič s katero koli obliko kriminala. To vam zagotavljam.

Prosim, da me pustite na miru.« »Kdo pa vas obtožuje kriminala?« »Kako kdo? Vi, vendar, nedolgo nazaj ste rekli, da sem zagrešila tatvino …« »Tatvino, ja, tatvino.« »Kakšno tatvino vendar? Kaj naj bi ukradla?« »Kradli ste. To je gotovo.« »Pa kaj sem vendar ukradla?« »Ukradli ste, ukradli ste.« Čez sogovornikov obraz se je razpotegnil skorajda zloben nasmešek. Njegove oči so postale blazne in začel se je smejati. Glasen, prediren, ušesa parajoč smeh. Privoščljiv. Cigareta mu je med smehom padla iz ust na tla. »Ukradli, ukradli.« Debeluh se kar ni nehal smejati. Obupno. Srhljivo. Ne morem ga več gledati. Saj to ne more biti res. Obtožena sem nečesa, kar … ne, pravzaprav sploh ne vem, česa sem obtožena. »Prosim, da mi poveste, kaj točno sem naredila.«

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 45

26

»Kradli ste.« »Kaj za božjo voljo sem ukradla?« »Kradli ste. K-R-A-D-L-I. Brezobzirno ste kradli.« »Pa povejte mi, kaj, mater vam jebem!« Ob mojem zadnjem vzkliku se je sogovornik nenadoma zresnil in vstal. Previdno je pobral zdaj že ugasnjeno cigareto s tal in jo frcnil skozi odprto okno. Skrbno, z zvrhano mero pozornosti, si je snel očala z debelim okvirjem in jih položil na okensko polico. Pomel si je oči, da so postale vse rdečkaste in se z rokami uprl na mizo. Vame je uperil svoj krut, prodoren pogled in si počasi obliznil ustnice, kot da bi se pripravljal na napad.

Ura na zvoniku na drugem koncu ulice je odbila polnoč.

27

LITERARNA ZIBELKA

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 36

28