CMK magazin #46

1

Uvodnik POGREŠAM(O) ANALOGNE LJUDI Spet smo se zaprli v domove, kje delamo, se učimo, sestankujemo, se online družimo. Vse se je ponovno prestavilo na splet. Pa smo tokrat kaj bolje pripravljeni na novo/staro realnost?

Mogoče, ampak samo za nekaj odstotkov ...V tej številki si lahko preberete intervju s Free the mouse, ki so se po nekaj letnem odmoru vrnili na odre in skoraj zažgali stene CMK-ja. Preberi si še komentar o ameriških predsedniškihvolitvah ter odkrij lokalni skriti kotiček: Brič.

Spet se beremo naslednje leto! Do takrat pa bo poslikava CMK-ja že v zadnji fazi. ;) Patrik Holz

CMK Magazin številka 46 december 2020

Uredništvo: Patrik Holz in Jaša Hedžet

Grafično oblikovanje in prelom: Erik Grozdanov

Fotografija na naslovnici: Jaka Ivančič Sodelavci te številke: Andreja Cmaj Fakin, Mark Djuraševič, Peter Karas, Mihael Špeh, Tifozi Koper, Sjon Xhonneux, Gabriel Alonso Goy, Elena Araujo Esponera.

CMK M A G A Z I N Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si Revija izhaja vsak mesec in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

2

3

CMK ŠTEVILKA MAGAZINA

POTOPIS

46

6

MLADI MISLIMO

FOTO UTRINKI

8

10 INTERVJU

NOVI OBRAZI

14 ŠPORT

18

16 OTVORITEV NOVEGA MLADINSKEGA CENTRA

20

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

4

5

KAZALO

Skriti kotički Istre: Brič Zagotovo ste že slišali za Brič. Glede na to, da pot do tja ni najbolj kratka in nenavadna, ga številni najbrž še niste obiskali, a obisk vam res priporočamo. Brič je namreč v jesenskih dneh še posebej fascinanten.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

6

Brič leži na hribu med slovensko-hrvaško mejo in krajinskim parkom Dragonja. Njegove naravne lepote pa so vidne že od daleč. Tako boste lahko že z okoliških krajev in hribov opazili velik drevored cipres, ki ščiti tamkajšnje vinograde pred burjo.

Sicer Brič slovi predvsem po obsežnih vinogradih in vinskem posestvu. Tamkajšnjo vinsko klet je zasnoval arhitekt Borisa Podrecca in sodi med 100 najlepših vinskih kleti na svetu. Ob predhodni najavi so možni vodeni ogledi posestva in vinske kleti, sicer pa je Brič tudi odlična ideja za sprehod v naravi.

Kot zanimivost naj povemo, da so prav na Briču nastali nekateri prelepi posnetki vinogradov v slovenski televizijski seriji Usodno vino.

In kako pridete do Briča?

Iz hitre ceste v smeri proti Kopru se usmerite na izvoz

PULA, peljali se boste mimo semaforiziranega križišča pri Tomosu. Nato boste prispeli do krožišča pri Mercator centru na Šmarski cesti. V tem križišču izberete 3 izvoz – Vanganel (Marezige). Vozite naprej v smeri Vanganela, kjer se začnete počasi vzpenjati. Kmalu boste prispeli v Babiče, kjer se na križišču (Marezige, Pomjan, Boršt) usmerite proti Borštu. Po krajšem spustu boste že opazili prometno tablo za Brič. Tu zavijete desno proti Župančičem. Vozite naprej po dolini Dragonje. Sprva asfaltirana cesta sčasoma postane makadamska. Že kmalu boste na levi strani zagledali tablo Brič. Tukaj zavijete levo, kjer prečkate potok.

Nato nadaljujete v smeri Briča. Po približno 5,5 kilometrih poti boste prišli na cilj. Verjamemo, da vas bodo oranžno-rdeče barve vinogradov v jesenskih mesecih povsem prevzele.

Napisala: Andreja Cmaj Fakin

7

POTOPIS

KOMENTAR: Volitve za 46. Predsednika ZDA, ali ‘’demokratični’’ procesi države, ki v duhu varovanja demokracije začenja vojne po svetu Ameriški paradoks V zadnjih dneh so bile oči sveta uprte v politično tekmovanje dveh najmočnejših kandidatov za 46. predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa iz republikanskega in Joeja Bidna iz demokratskega tabora. Kandidata dveh največjih strank sta se dokončno spopadla 3. novembra na volitvah, uradni rezultati pa po tednu dni še niso objavljeni. Mediji vsakodnevno spremljajo aktualne razmere, trenutno je po projekcijah tiskovne agencije AP (Associated press) Biden novi – izvoljeni predsednik ZDA. Bojna saga, ki smo ji bili priča v času kampanje, pa se še vedno nadaljuje.

Kandidata sta dan pred volilnim dnevom obiskala, po mnenju politoloških analitikov, zvezne države, ki so ključne za zmago kandidata. Kandidata sta se med drugim srečala na dveh od treh predvidenih soočenj.

Na prvem soočenju sta kandidata pokazala svojo neprofesionalno, lahko bi rekli kar apolitično držo, ki sega daleč od podobe pravega državnika. Gledalci so tako gledali nekonstruktivno in neargumentirano razpravo, ki ji je, zaradi nespoštovanja osnovnih pravil in načel bontona, malokdo uspel slediti. Drugo soočenje so odpovedali zaradi Trumpovega nasprotovanja varnostnim ukrepom za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Soočenje bi moralo potekati preko spleta. Na zadnjem soočenju, pa sta kandidata zadovoljila potrebe volivk in volivcev. Razprava je tako potekala nekoliko bolj uglajeno oziroma je doprinesla nek rezultat, mnenje volivcem. Oba kandidata sta se na volitve odpravila predčasno in oddala svoj glas.

Pozornost je bila tokrat namenjena glasovanju po pošti, saj se je zaradi zdravstvene krize v ZDA več ljudi odločilo za ta način oddaje svojega glasu. Medtem ko je Trump svoje volivce pozival k oddaji glasu na volišču, je Biden ubral drugačno pot. Svojim zvestim demokratom je naročil, naj glasujejo po pošti in s tem pripomorejo k obvladovanju zdravstvene krize, ki je Trumpov otroški egocentrizem ni zmogel obvladati. S to potezo je Biden nahranil Trumpovo kampanjo. Kot smo videli, je v urah po zaprtju volišč vodil Trump, z vsakim dnem pa se je njegova prednost zmanjševala, dokler demokratski glasovi niso premagali republikanskih. Vrhunec volilnega večera pa sta bila pričakovana nagovora obeh kandidatov. Presenečenje večera je bil zagotovo Joe Biden, saj smo pričakovali, da se bo Trump prvi odzval na rezultate in se razglasil za zmagovalca. Nekaj minut po Bidnovem govoru se je Trump

oglasil na Twitterju in nasprotoval Bidnovim besedam. Če se ste se vmes vprašali, kaj sem mislil s hranjenjem Trumpove kampanje, vam odgovarjam s tem, da je Donald Trump izkoristil priložnost in glasovanje po pošti razglasil za goljufijo. Pristojne oblasti na kandidatove ali bolje rečeno predsednikove obtožbe odgovarjajo, da pri izvedbi volitev ni prišlo do nepravilnosti.

Trump verjame, da je sistem skoval zaroto proti njemu in z vlaganjem tožb na zveznih sodiščih išče pravico zase, svojo stranko in volivce, ki se počasi polarizirajo na dva pola: zanikujoči in sprejemajoči pol. Pri vsem tem se je gotovo potrebno vprašati ali je prišlo do sistemskih napak, ali je mogoče, da bi bile volitve nedemokratične. Zagotovo je poštni sistem glasovanja nekoliko manj varovan in zaradi tega vzbuja dvome pri kandidatu. Pri tem mislim na nezmožnost opravljanja državljanske pravice zaradi vplivov članov družine na drugače mislečega posameznika.

Ameriške volitve so gotovo pridobile visoko zanimanje zaradi veličine in geopolitične moči Združenih držav.

Pri tem niti ne gre pozabiti, da gre za t. i. najmočnejšega človeka na svetu, ki pa, iskreno povedano, v zadnjih letih ni veliko telovadil, da bi ohranil svojo kondicijo.

Vsekakor je opaziti, da so ZDA vodilne na vojaških in raziskovalnih področjih. Pri ekonomski stabilnosti lahko povemo, da ohranja svojo formo, a da se na globalnem trgu bojuje z izredno vztrajno in vse bolj prodirljivo Kitajsko. 46. volitve politološki analitiki označujejo za prelomne najprej zaradi razkola med državljani, ki ga je Trump še poglobil, in za tem še zaradi diplomatskih odnosov ZDA z ostalim svetom.

Trump ni najboljši predsednik države, vendar ga ne gre podcenjevati. Njegova drža je apolitična, kot tudi politična zaradi njegove funkcije, opisal bi ga kot velepodjetnika brez manir. Trump je s svojo izvolitvijo v letu 2016 povzročil veliko ogorčenja, v svojem mandatu je zaradi svoje drže brezmanirnega podjetnika oziroma državnika oslabil diplomatske odnose, pa vendar je kot prvi predsednik ZDA stopil na Severnokorejska tla in se srečal z diktatorjem Kimom. Med drugim je Trump odpravil vojno na vzhodu, ki jo je povzročil Obama, in poslabšal odnose z Evropsko unijo, Nemčijo, Rusijo ter zaostril odnose z Iranom zaradi jedrskega sporazuma.

Ne smemo pozabiti niti na odstop od Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Navedena dejstva pravzaprav nakazujejo na to, da se volitve predsednika ZDA opisujejo s pristojnostmi predsedniške funkcije in utemeljujejo pomen volitev.

Trump kot (ne)izkušen politik, bogat podjetnik še vedno drži vse niti. S tem demokratom zaganja strah v kosti, čeprav Biden tega s svojo hladnokrvnostjo in

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

8

spravljivo retoriko javno ne kaže. Zavedati se je treba, da je Donald J. Trump predsednik ZDA do inavguracije novega predsednika, ki bo potekala januarja 2021. Gotovo je s tem na kocko postavljena vzorna demokratična postava, na katero so Američani tako zelo ponosni. Predsednik ZDA ima visoka pooblastila, s katerimi bi lahko izvedel državni udar in z narodno gardo prevzel oblast. A to je seveda črn scenarij. Nekoliko verjetnejši scenarij predstavljajo republikanski vrhovni sodniki, ki bi lahko v tem primeru odigrali ključno vlogo. Spomnimo, da je Trump v svojem mandatu imenoval kar 3 sodnike, ki naj bi bili naklonjeni republikanskim idejam – desnim ideologijam. V kolikor bi sodišče razveljavilo večino glasovnic prejetih po pošti, bi Trumpova zmaga navidezne demokracije pomenila morebitni začetek plebiscitarne diktature iz časov Bonapartizma. Še lepše pa bi bilo slišati, če bi sodišče izenačilo kandidata in s Trumpovo proglasitvijo izrednih razmer razsodilo glasovanje v ameriškem senatu, kjer več mest zaseda republikanska stranka.

Vsekakor lahko pričakujemo dolgo razpravo, sodne procese in enega nezadovoljnega kandidata. Potrebno bo veliko potrpljenja in časa. Menim tudi, da nas čaka še kakšno presenečenje iz ozadja. Američani pa bi se morali končno vprašati, kaj počnejo, saj so čisto sami, kot volivci odgovorni za vsa dejanja politike. Kot državljani imajo veliko možnosti za spremembe, tudi že videne, nenasilne demonstracije so del tega. Mislim, da so se tokrat spet začeli zavedati, kaj pomeni volilna pravica, saj beležimo najvišjo udeležbo na volitvah v zadnjih stotih letih.

Sam bi si želel, da bi se na prihodnjih državnozborskih volitvah in pravzaprav vseh nadaljnjih volitvah zgodilo kaj podobnega. Seveda v smislu udeležbe in ne nejasnih volilnih procesov. Opozoril bi tudi na težave domače volilne zakonodaje. Če slovenska politika ne bo kmalu stopila skupaj in sprejela nujnih spremembe volilne zakonodaje v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, bodo naslednje volitve ustavno sporne, kar lahko privede do podobnih scenarijev, kot si jih predstavljamo za ZDA. Pri spremembi volilne zakonodaje podpiram uvedbo preferenčnega glasu, tako kot je to urejeno pri volitvah evropskega parlamenta, saj ima volivec s preferenčnim glasom večjo moč in tako sam odloča, kateri kandidat ali kandidatka ga bo zastopal/a.

Ob enem pozivam prav vse volilne upravičence, da se na volilni dan dvignejo iz cone udobja, jo zapustijo in se odpravijo na volišče. To je vaša pravica in vaša državljanska dolžnost. Vsak glas šteje!

Napisal: Mark Djuraševič

9

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 46

10

11

FOTO UTRINKI

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 46

12

13

FOTO UTRINKI

NOVI obrazi

Sjon Hi there, my name is Sjon.

I’m 18 years old and the new volunteer for the CMK in Koper.

Where I come from I’m often told, that my name sounds kind of Scandinavian but I’m actually from Belgium. The village I’m from is named “Raeren” and it lies in a quite rural environment. With my parents, my two younger sisters and our dog, we’re living in a house that sits on the edge of the village. On the opposite side of the road is a little campsite and nearby our house is a forest. School wasn’t really hard for me, so I had many hobbies. Every day after school I had to do something except for Wednesday and Sunday. I play the guitar, went to a cooking school (evening class), played in two theatre groups, went to a circle training, was active in a youth organisation. Then Corona came and I suddenly had much time to think about what I want to do after school. I finally came to the point where I started to learn more and more about the ESC. So I started looking for countries and applied for various projects. In the end I stood at the train station and was heading to Slovenia. By the way it was pretty tough to say good bye to my family and my girlfriend. But now I’m here ;) If I’m honest, I actually pretty introvert. And this volunteering project is probably the bravest decision I ever took. But I think it was a really good decision. At the moment I’m still quarantined, because I basically just arrived here but I’m really excited to make new contacts and develop myself.

Elena Hello everyone My name is Elena. I was born in Barcelona, where I’ve lived all my life with my parents and my older brother, and where I studied a Fine Arts degree. When I was 19, I started to develop a special interest in travel, living in other countries and getting to know myself in other ways. Maybe because I have always lived in the same place, despite the fact that it’s a big city, I felt I needed to search for new horizons.

The ERASMUS experience was my first step away from home. After finishing my degree, I Inter-railed through Europe with my best friend. It was my first time in Slovenia. We stayed two days in Liubliana, it was our favorite of all the cities we discovered during our travels. I felt like someday I could live in that country for some time. Next year, I decided to cross the ocean and to try another way of travel, going down Cuba for 3 weeks. This experience was especially important for me; It was the first time I traveled alone, only with a bag and my notebook. I met travelers from different parts of the world and made a friends with a local girl who taught me about Cuban culture and history. I realised that you can gain so much confidence from experimenting with the freedom that comes with traveling and putting yourself to the test. So, that’s why besides the pandemic situation, I decided to enter into the EVS program. Nowadays I’m twenty five and I still don’t know how to describe myself. Since I walked into adult life, I have only found out two things: I have no idea about what I am doing or what I want to do. My twenties have given me, so far, many doubts about myself, prolonged ups and downs, identity crisis, jumps from one job to another, unexpected experiences, relationships, friendships, and my first gray hair this January 1. Since I turned 20, I have been a different person every year; I have looked for myself

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

14

by changing my hair, my clothes, challenging myself and juggling to keep the essentials and having to leave many things behind. After last years, I feel like I’ve seen the trailer of what it’s like to live, and now the movie really begins.

I’m twenty five years old and I just think: if this is life, damn it, I’m looking forward to living it, because I have never been happier. I hope that the experience as a volunteer in CMK turns into a new adventure, a new chapter in this story, where I continue to grow as a person and to improve as an artist.

Gabriel Hello, my name is Gabriel.

I’m twenty three years old right now but in less than 1 month I will be 24 years old so it depends when are you reading this. I was born on Galicia, in the North West of Spain. When I was 3 years old my family had to move from Ribadavia (The place where I live) for job reasons to another place, Ponteareas, where I lived until I was 15 years old. I didn’t have lot of friends there and I didn’t even like it.

After that season we moved back for job reasons again to Ribadavia and I couldn’t be more happy about it (I can’t say the same thing for my mom). In Ribadavia I made lots of new friends and met lot of people that cared alot of me and It was during this time when I can say that I started being really happy for the first time in my life. I even started doing sports, Olympic rowing, and that was a huge physical change. I could say that I wasn’t the same person I was 2 years ago at all. After finishing my secondary school on my village I moved to Vigo to study Image (Photography, Videography and Ilumination) where I met lots of more friends and I started living alone for the first time on my life, it was so exciting (and I think it could be worst than it was so not that bad). Anyways in this stage of my life I had some disappointments with people, with life in general and with myself and the “hype” sensation that started when I was 15 years old started to decrease. I couldn’t say that I was being happy any longer.

When I finished my studies I came back to my village and started working on the mountain for 6 months to try to make some money to buy a new camera and stuff that I really need (And to not be a leech on the house of my parents) and after that I found myself without a job and any opportunity to get one while some of my friends more or less succed in life so that started to make me feel more disappointed. With this panorama I even started having health problems due to stress and it affected alot to my self esteem and my social abilities so one day I decided that I just wanted to move along and find somewhere else to go and leave all this behind. I spoke with the Youth Organisation from Ribadavia (OMIX) and they recommended me some ESC projects so I took one of three months on Lisbon, Portugal, where I met really nice people and also the experience was really good and helpful for me. After that I spoke again with the OMIX team and they recommended me another ESC project here in Slovenia on a place called CMK because they were making lots of multimedia projects so I could develop the skills I learned on my studies and also because they are so nice people with good bonds with them. And yeah, that’s why I’m here right now and I couldn’t be more happy with all the people I met here, my flatmates, my coworkers, the other volunteers, etc. I’m already sad just thinking about that in less than one year I’m not gonna be able to see them again (at least in a long time). I’m even considering moving here if I find some job or some other opportunity on Koper, or at least on Slovenia. I really like this country and the landscapes are really beautiful.

15

NOVI OBRAZI

INTERVJU: FREE THE MOUSE Napisal: Mark Djuraševič Free the mouse so mlada petčlanska alternativna rock zasedba, ki preigrava lastne komade. Po dolgem premoru so svoj material predstavili tudi na našem odru v CMK-ju za peto obletnico odprtja mladinskega centra.

Skupino sestavljajo Miha Božič na vokalu, kitarista Mark Godina in Jure Klepač, Kristian Župan na bas kitari in Teo Klepač na bobnih.

Pozdrav vsem skupaj. Za začetek bi vas vprašal, kaj vas je gnalo oziroma kaj vas je motiviralo k oblikovanju benda? Kdaj ste vedeli, da želite svoje talente predstaviti tudi širši javnosti in kako ste se spoznali?

Virtualni pozdravi tudi vam. Sprva smo se dobivali posamično in smo džemali skupaj. To igranje po raznih garažicah, zakloniščih nam je predstavljalo preživljanje našega prostega časa. Sčasoma smo se med seboj bolje spoznali in smo začeli ustvarjati lastno glasbo.

Kaj predstavlja vaše ime in od kod navdih zanj? Ste ime izbrali skupaj ali je vseeno kdo od vas vzel poimenovanje benda v svoje roke? Želeli smo si imena, ki bi vzbujalo vprašanje od kod navdih zanj, oziroma kaj pomeni, torej nam je uspelo?

Vse odločitve banda so pri nas vedno kolektivne in vsi imamo tudi pravico veta, zato si je bilo ime zelo težko izbrati …

Kam segajo vaši začetki? Kdaj ste prvič stopili pred javnost?

Leta 2015 smo prvič nastopili v “originalni” današnji zasedbi v baru Rampin. To je tudi leto, ko smo se vsi spoznali in začeli vaditi redno.

Imate ali ste imeli kakšne vzornike? Ste vedno sanjali o delu v glasbeni industriji?

Imamo mnogo vzornikov in všeč nam je širok nabor glasbe … Še vedno sanjamo o delu v glasbeni industriji.

Po dolgem premoru ste se vrnili na sceno. Kakšni so vaši načrti za prihodnost, boste ostali zvesti svoji zvrsti glasbe ali boste sledili novim trendom prihodnosti?

Glasba, ki jo igramo resonira z nami in mi z njo. Ne bomo sledili trendom, ker ne gledamo tako na glasbo - verjamemo pa - da se bomo s časom spreminjali, razvijali nov zvok in eksperimentirali tudi z drugimi inštrumenti.

Ali se poleg ustvarjanja glasbe ukvarjate še s kakšnimi drugimi dejavnostmi? Kakšne hobije imate?

Ukvarjamo se tudi s športom, naš basist je med drugim likovnik umetnik … [in je sodeloval tudi v poslikavi četrtnega mladinskega centra na Markovcu].

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

16

Koliko časa dnevno/tedensko porabite za vaje? Koliko vadite pred koncertom?

Dejansko večinoma vadimo pred koncerti, po navadi pa se dobivamo individualno in tako ustvarjamo, delamo pa tudi na drugih projektih.

Kakšna je vaša ciljna populacija občinstva, kdo vas najraje posluša in zakaj menite, da je tako?

Ko ustvarjamo glasbo, ne ciljamo na to, kdo jo bo poslušal, vendar izkušnja kaže, da smo všeč mladim, verjetno zato, ker boljše tolerirajo glasno fušanje.

Kako se spopadate z razmerami povezanimi s Covid-19? Kakšni so občutki igranja v času novih pravil?

Dejansko smo se spontano znašli v tej okoliščini, da smo se vrnili na sceno ravno v času pandemije koronavirusa. Pri nastopanju smo uživali ne glede na to, da je publika sedela, a njihova izkušnja je verjetno zelo drugačna.

Za konec bi vas prosil za nasvet mladim glasbenikom. Kako se spopasti s tremo, strahom nastopanja pred občinstvom in kakšne ljudi moraš poznati, da bi postal popularen in uspešen? Živite zdravo, ohranjajte (ne)varnostno razdaljo in razkužujte svoje inštrumente.

Hvala fantom za sodelovanje v teh posebnih razmerah, ko smo bili primorani tudi intervjuje prenesti v virtualni svet. Mislim, da si vsi želimo čimprejšnje vrnitve v normalne razmere, zato upoštevajmo ukrepe in ostanimo zdravi. Do takrat ostanimo pozitivno naravnani!

17

INTERVJU

Predstavitev: Tifozi Kopra Kdo so Tifozi?

Tifozi so podporniki ekipe igralcev, ki igrajo v barvah mesta Koper – Football Club Koper. Ime izhaja iz italijanske inačice »tifoso« - v slovenskem prevodu navijač. Delujemo kot skupina, v teku je tudi pravno formalna oblika, ki bo omogočila včlanjevanje. Članstvo pa s seboj prinaša ugodnosti, medsebojno druženje, učinkovito komunikacijo in dviganje prepoznavnosti kluba ter občutek pripadnosti.

Kje so Tifozi? Že vrsto let boste Tifoze zagotovo srečali v času trajanja nogometne tekme na montažni tribuni koprskega stadiona Bonifika. Ne glede na vremenske razmere in ne glede na čas, Tifozi v večjem ali manjšem številu spremljamo igralce FC Koper tudi na gostovanja v druge slovenske kraje in v tujino.

Kako je potekalo navijanje v času pandemije COVIDA-19?

S prvim valom epidemije, nato pa pandemije COVID-19 smo se soočili v začetku marca, tik pred gostovanjem koprske ekipe v Beltincih. Na to tekmo smo se pripravljali dalj časa, a je nepričakovana situacija vsem prekrižala načrte, saj je bilo prvenstvo tedaj začasno odpovedano. V pričakovanju, da bodo ukrepi za preprečevanje širjenja virusa trajali nekaj tednov, smo nadaljevali s pripravami za praznovanje 100. obletnice ustanovitve kluba NK Koper oziroma FC Koper. Dodatna vzpodbuda je tedaj bilo prvo mesto FC Kopra na drugoligaški lestvici, zato smo komaj čakali na začetek prvenstva, da bi lahko našo ekipo bodrili vse do vstopa v elitno druščino v prvi ligi.

Kako ste sprejeli novico o uvrstitvi FC KOPRA v prvo ligo?

Redno smo spremljali vsakodnevne novice, ki so napovedovale ponovitev prvenstva, razširitev lige na 12 ekip ali pa da se bodo igrale dodatne kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo Gorice. Po mesecih negotovosti je v maju kot strela z jasnega odjeknila novica, da je FC Koper novi prvoligaš!

Tistega dne smo se Tifozi v zgolj nekaj urah zbrali na starem ribiškem pomolu v Kopru, kjer smo uvrstitev proslavili s prižganimi baklami, signalnimi raketami in seveda s sloganom z močnim sporočilnim pomenom “Nazaj, kamor spadamo!”.

S kakšno popotnico ste pospremili svoje varovance v začetek prvenstva?

Poletni meseci so se vlekli kot jara kača in končno se je konec avgusta pričelo težko pričakovano prvenstvo v družbi prvoligašev. A Tifozi v vmesnem času nismo mirovali. Da bi ponovno dvignili tekmovalni duh v mestu, smo v dogovoru z Mestno občino Koper in podjetjema Elektro Primorska ter Marjetico Koper polepšali določene predele mesta z raznimi poslikavami. Tu se želim vsem omenjenim zahvaliti za njihovo konstruktivno sodelovanje in seveda pomoč, brez katere bi težko izpeljali tovrstno akcijo.

Velik izziv za nas je ponovno povezati starejše privržence FC Kopra, ki jim spomin na čase, ko je NK Koper za las izgubil uvrstitev v takratno prvo jugoslovansko ligo, orosi oči. Zelo si želimo, da se nam, ko bo le mogoče, ponovno pridružijo na tribunah in z nami delijo zgodbe in izkušnje iz tistih časov.

Prav tako v času »COVIDA-19« nismo pozabili na star rek “Zdrav duh v zdravem telesu”, zato smo v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa tudi skupinsko telovadili na prostem. Vsakršno druženje skupine širi dobro voljo, povezanost, rojevajo se nove ideje in podobno.

Je biti navijač športne ekipe nekaj več kot navijanje?

Tako je. Biti “Tifozo” ali “Ultras”, ne pomeni biti huligan, narkoman, vandal, nepridiprav ali preprosto agresivna oseba. Vsi ti sinonimi in oznake so prepogosto izpostavljene s strani medijev, da je tako novica še bolj odmevna. Biti navijač pomeni nekaj popolnoma drugega. Biti navijač pomeni združiti privržence in ljubitelje določene ekipe, posameznika, celotnega mesta in regije, ki podpira lastno ekipo do najvišjih stopničk. Načini za dosego cilja so, tako kot drugod po svetu, naslednji: izvirne koreografije, okrasitve tribun in mesta, tako imenovane bakljade, veličastveni sprejemi ob vrnitvi ekipe domov. Tako sta, na primer, naši najbolj odmevni akciji koreografija ob primorskem derbiju, ko smo prazne tribune opremili z napisom Forza Koper z letnico 1920, ko je bil klub ustanovljen, ter sprejem naših nogometašev ob vrnitvi iz Stožic, ko so se po zmagi v Ljubljani zavihteli na vrh lestvice skupaj z Mariborom in Muro.

Kakšni so vaši prihodnji načrti?

Biti Tifozo v sedanji situaciji, ki ne omogoča fizičnega druženja, ni lahko. Ukrepi so nam onemogočili slediti ekipi na gostovanjih, prav tako je gledalcem onemogočeno prisostvovati tekmam na stadionih. Zato naše nogometaše vzpodbujamo ob vsaki priložnosti

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

18

tudi izven stadiona: pred glavnim vhodom, kjer so naši vzkliki še toliko bolj glasni, prek družabnih omrežij, z objavami v medijih, kolikor je le mogoče. Še vedno pa pogrešamo prostor, lokacijo, kjer bi se lahko družili, ko bodo razmere to dovoljevale. Smo vendarle največja in najbolj aktivna subkultura v koprski občini, ki lahko s svojimi pozitivnimi akcijami pritegne in podpre tudi navijače drugih športov.

V kratkem bomo predstavili nove podvige: začrtanih imamo kar nekaj humanitarnih akcij za pomoč socialno ogroženim someščanom, ki so se v težkih okoliščinah znašli prav zaradi COVIDA-19.

IN ZA KONEC …Še enkrat se lepo zahvaljujemo Centru mladih Koper, ki nam je omogočil objavo, obenem hvala tudi za vaše prihodnje sodelovanje pri naših akcijah, ki jih bomo še predstavili. Naj to priložnost izkoristimo še za poziv vsem športnim društvom in navijaškim skupinam v Kopru, da nas kontaktirajo prek e-pošte (tifozikoper1987@gmail.com), Facebook in Instagram računa Tifozi Koper. Skupaj lahko izboljšamo športni utrip našega mesta, s tem pa tudi pripadnost kraju, v katerem živimo. Vsi si želimo boljšo in lepo prihodnost, kajne?

Napisali: Tifozi Koper 1987

19

ŠPORT

NOVI MLADINSKI CENTER NA MARKOVCU 30. septembra, je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper v nekdanjem zaklonišču na Markovcu mladim ponudil prostore novega četrtnega mladinskega centra.

Kot je na odprtju povedala direktorica ZMKT Mojca Vojska, se četrtni mladinski center na Markovcu odpira pet let po odprtju Centra mladih Koper v središču mesta. Zahvalila se je številnim mladim, ki so v zadnjih mesecih s poslikavami prostorov aktivno prispevali k uresničitvi tega projekta. “To je odprt prostor, ki ponuja možnost neformalnega druženja, dve glasbeni vadnici in predavalnico. Organizirane dejavnosti bodo sicer opredelili mladi sami s svojimi idejami in angažmajem. Tukaj se bodo lahko učili, se udeležili raznih predavanj in delavnic ali pa se preprosto samo družili. V centru bomo, prav tako kot v matični enoti CMK, nudili mentorstvo mladim pri razvoju idej in dejavnem preživljanju prostega časa,” pojasnjuje direktorica ZMKT, Mojca Vojska.

Notranjo podobo zaklonišča so ustvarili prostovoljci in mladi umetniki, ki so poslikali stene. Idejni vodji poslikave sta bili Polona Drašler in Eva Bevec, ki sta želeli predstaviti virtualni svet, kot da bi opazovali digitalni zaslon in vse, kar se na njem prikazuje. “Ta svet nas nenazadnje obkroža na vsakem koraku. Poslikave so deloma moderne, deloma pa narejene v ‘old school’ slogu z različico operacijskega sistema windows 95. Pri izdelavi poslikav je sodelovalo 13 umetnikov in sedem prostovoljcev, nekaj tudi iz tujine. Delali smo dober mesec in pol,” pravi Drašlerjeva. Župan Aleš Bržan je spomnil, da si je že Mladinski svet Mestne občine Koper leta 2005 prizadeval za odprtje mladinskega centra na Markovcu in da je vesel, da po 15-ih letih tudi na Markovcu dobili prostor, ki je v prvi vrsti namenjen druženju mladih: “Takrat smo bili sicer neuspešni, a zdaj so mladi vendarle dobili prepotreben prostor za druženje,” V mladinskih prostorih, ki bodo odprti od ponedeljka do petka med 13. in 20. uro in bodo v prvi vrsti namenjeni mladim od 15 do 29 let, bodo mladi lahko uporabljali glasbeno vadnico, se učili, se udeležili raznih predavanj in delavnic ali pa se preprosto samo družili. Organizirane dejavnosti bodo sooblikovali mladi sami s svojimi idejami in angažmajem, prav tako bodo mladi mladinskemu centru naknadno izbrali primerno ime. Tako kot v matični enoti Centra mladih Koper v središču mesta jim bodo zaposleni v Zavodu in prostovoljci pri kakovostnem preživljanju prostega časa nudili mentorstvo.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 46

20

21

OTVORITEV NOVEGA MLADINSKEGA CENTRA

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 36

22