CMK magazin #39

1

UVODNIK VESELE PRAZNIKE!

Smo sredi decembra in javna razsvetljava je skorajda nepotrebna. Z vesolja našega mesta letos sicer ni možno videt, je pa ravnoprav pisano za prijetno praznično vzdušje. Zima je zdaj že za prav udarila s hudim mrazom, ki nas trese do kosti, zato dovolite, dragi bralci, da vas ogrejemo z novo številko CMK magazina.

Iz magazina bi izpostavila intervju s KOALO VOICE, ki ga je kot do sedaj pripravil Mark Djuraševič.

Tukaj je še praznični skok do Zagreba izpod rok LUCIJE SELINŠEK. Za konec pa še tri pesmi TIMA KOLŠKA, ki s svojo pesniško govorico poskrbi, da bralce segreje do kosti.

urednica, Lia Lovič

fotka mesca CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

Foto: Rugilė

Jakšaitytė

2

CMK MAGAZIN številka 39 December 2019

GLAVNI UREDNIK: Patrik Holz in Lia Lovič

SODELAVCI TE ŠTEVILKE: Mark Djuraševič Lucija Selinšek Selma Skenderović Tim Kolšek Benedikt Weiss Rugilė Jakšaitytė Loredana Loiodice

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: unsplash.com

GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN PRELOM: Žana Šuran

NASLOV UREDNIŠTVA: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

3

UVODNE STRANI

KOLEDARČEK

AKTUALNO

KULINARIKA_PIRINE LINŠKE OČI

CMK FOTO UTRINKI

POTOPIS_PRAZNIČNI ZAGREB

INTERVJU: KOALA VOICE

ISTRSKE ŠTORIJE

LITERARNA ZIBELKA_ TIM KOLŠEK: POEZIJA

GLEDALIŠKI VTIS_ MACBETH

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

4

5

KAZALO

ZA VSE AKTUALNE NOVIČKE IN NOVE DOGODKE NAM SLEDI NA FACEBOOKU. PRIDRŽUJEMO SI TUDI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PONEDELJEK

TOREK

23

SREDA

ČETRT

24

25

30

31

01

06

07

08

14

15

Magičnost rojstva 10:00 - 12:00 Nemščina v Kopru 18:00 - 19:30

JAM SESSION 18:00 – 22:00

Magičnost rojstva 10:00 - 12:00 Nemščina v Kopru 18:00 - 19:30

Izmenjava knjig 12:00 – 19:30

13

KARA 21.00

Nemščina v Kopru 18:00 - 19:30

20

21

22

Nemščina v Kopru 18:00 - 19:30

STIK K skupin 18.00

Potopisno predavanje 19:00 - 21:00

27

28

29

Literar Obaln 19:00

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

6

TEK

januar 2020

PETEK

26

SOBOTA

NEDELJA

27

28

29

02

03

04

05

09

10

11

12

17

18

19

25

26

01

02

BUNGA #20 (STAND UP VEČER) 21.00 – 23.30

16

Improvizirajmo 18:00 – 19:00 KONCERT: TOMI PURICH TRIO 21.00 – 23.30

AOKE VEČER #04 – 23.30

23

KONCERT: HC PUNK: ODPISANI 20:30 - 23:50

24 Izmenjava oblek 10.00 – 18.00

Koper (podporna na za LGBT+) – 20.00

KONCERT: ZMELKOOW 20:30 - 23:50

30

rni večer: ne rime #45 - 22:00

7

31 KONCERT: RAIVEN POL/AKUSTIKA 21:00 - 23:50

KOLEDARČEK

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 39

8

e f a k a n i d Pej v CMK BAR!

9

AKTUALNO

ripravi s i : P

Pirine linške oči

P

eka piškotov je v decembru prav gotovo obvezna, četudi sicer niste ljubitelji slaščičarskih podvigov v kuhinji. Zabaven je že sam proces peke

piškotov z bližnjimi, za piko na i, pa ta prostor odene v domač, praznični vonj.

V

ečna klasika so prav gotovo linški piškoti, ki smo jih v spodnjem receptu nekoliko prilagodili in jim dodali pirino moko. Uporabite lahko različne

nadeve, od marmelade do čokolade. Testo pa je primerno tudi za izdelovanje katerikoli drugih piškotov.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

10

SESTAVINE ZA 40 PIŠKOTOV::

3 mm in z izrezovalcem izrežemo piškote. Polovico teh naj ima na

• 350 g pirine moke

sredini luknjico. Piškoti se pečejo

• 100 g mletih mandljev

nekaj minut, dokler robovi niso

• 1 vaniljev sladkor

svetlo rjavi. Ko jih vzamemo iz

• 120 g sladkorja v prahu

pečice, jih ohladimo. Spodnji del

• 220 g masla

piškota dobro namažemo z na-

• 1 jajce

devom po želji, zgornjega po-

• Marelična, jagodna, ribezova

tresemo s sladkorjem v prahu ter

marmelada, stopljena čokola-

ga stisnemo ob spodnjega.

da ali nadev po želji.

Dober tek :) POSTOPEK:

Moko mandlje in vaniljev sladkor vmešamo skupaj. V posebni posodi stepemo maslo (sobne temperature), sladkor in jajce.

Dodamo suhe sestavine in zgnetemo v testo. Oblikujemo ga v kepo, ovijemo v folijo za živila in

Pra

znič piško ni ti!

za pol ure postavimo v hladilnik.

Pečico ogrejemo na 175 C. Ohlajeno testo razvaljamo na debelino

11

Piše: Lucija Selinšek Foto: Lucija Selinšek

KULINARIKA

Praznični Zag B

ožične dekoracije v magičnem decembru preženejo turobnost njegovega predhodnika novembra.

Prav v vsakem mestecu ali vasi lahko občudujemo različne umetnine iz prazničnih lučk in uživamo ob pestri ponudbi prazničnih jedi in pijač na stojnicah. Večja mesta se v ta namen še prav posebej potrudijo in nas vsako leto presenetijo s čim drugim. Predvsem v Zagrebu se je v zadnjih nekaj letih razvila prava zimska pravljica, ki nas vsako leto preseneti z novimi detajli pri okrasitvi, ponudniki na stojnicah in animacijami. Tudi letos je prav gotovo presegel vsaj pričakovanja in tudi, če ste ga v preteklih letih že obiskali, ponovnega obiska zagotovo ne boste obžalovali.

K

aj početi v Adventnem Zagrebu?

DRSALIŠČE. Zagrebško adventno drsališče velja v okoliških mestih za eno izmed lepših. Najdete ga na Trgu kralja Tomislava. Cena drsanja znaša 15 kun do 16. ure, po 16. uri pa boste odšteli 20 kun na osebo.

Možna je tudi izposoja drsalk za 20 kun.

ULIČNA KUHINJA. V središču mesta na trgu J. J. Strossmayerja lahko uživate ob pestri ponudbi dobrot ulične kuhinje. Ponudba je letos še bolj pestra kot prejšnja leta, tako da se bo gotovo našlo nekaj za vsak okus. Čeprav je kuhinja na prostem, vam mrazu navkljub ni treba skrbeti, saj je znotraj trga kar nekaj

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

12

greb

hodite se namreč skozi gozd zasneženih borovcev, na nebu pa vas namesto zvezd pozdravijo igrače.

RAZGLED. Sprehod zaključite pri Galeriji Klovičevih dvorov, ki je letos še prav posebej praznično okrašena.

Na tem mestu pa se vam ponuja še krasen razgled na okrašeno praznično mesto.

K

ako do Zagreba?

praznično okrašenih kotičkov z grelniki, kjer lahko posedite in v miru na toplem pojeste obrok.

AVTO: Če se do Zagreba odpravljate v lastni režiji, boste, poleg stroškov bencina, odšteli še nekaj za cestnine in

PARK ZRINJEVEC. Če vas pot po kosilu vodi na-

pa za plačilo parkirnine v samem centru. Če se v mesto

prej, raziskovati preostale kotičke središča mesta, se

odpravite ob koncu tedna, lahko z malo sreče najdete

morate nujno ustaviti v parku Zrinjevec. Tam lahko

zastonj parkirno mesto (ob sobotah je parkiranje nam-

občudujete krasno dekorirane bele stojnice, kjer vam

reč plačljivo do 15. ure, ob nedeljah pa je brezplačno).

ponujajo različne praznične sladice in seveda obvez-

Sicer pa vam priporočam garažno hišo Importane, kjer

no kuhano vino ali punč. Če se na izlet odpravljate

boste za parkiranje odšteli 10 kun na uro.

za vikend, boste na tem mestu z malo sreče ujeli tudi kakšen koncert.

AVTOBUS: V adventnem času je ponudnikov različnih prazničnih izletov ogromno in prav gotovo boste z

TUNEL GRIČ. Sprehod skozi tunel je gotovo eden

lahkoto našli kakšnega po svoji meri. Če pa želite le

izmed bolj magičnih dogodkov v prazničnem Zagrebu.

prevoz, vam priporočam, da se v Zagreb odpravite s

Tako za otroke kot za starejše ljubitelje božiča. Spre-

Flixbusom že za pičlih 9 €.

13

IZLET

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 39

14

15

FOTO UTRINKI

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 39

16

Avtorji>

Foto str.: 22 - 25 Foto: Loredana Loiodice, Rugilė Jakšaitytė, Benedikt Weiss

17

FOTO UTRINKI

K

oala Voice je štiričlanska slovenska glasbena skupina, ki je nastala leta 2010. Skupino sestavljajo vokalistka in kitaristka Manca Trampuš, kitarist Domen Don Holc, basist Tilen Prašnikar in bobnar Miha Prašnikar. Koala Voice so pred pol desetletja izdali prvi album Kangaroo’s a Neighbour in se takoj zelo aktivno vključili v slovenski glasbeni prostor.

INTERVJU:

KOALA

VOICE

Z mešanico rocka, popa, disca, punka in dobro odrsko prezenco so pričeli pohod po domačih in tujih odrih: od Kisovca, Ljubljane, Črnomlja, Moskve in Liverpoola, do Talina, Varšave, Groningena in Seville. Nastopili so tudi pred Pixies v ljubljanskih Križankah in festivalih, kot so Pohoda, Exit, InMusic Predlani so izdali drugi album Wolkenfabrik, ki po mnenju Mance, Tilna, Domna in Mihe nastavlja ogledalo korakom.

V lanskem letu je izšel akustični album Koala Voice: Izštekani, v zadnjih decembrskih dneh leta 2018 pa so izdali še album Woo Horsie! V petek, 20. 12. 2019 smo jim lahko prisluhnili prav na odru Centra mladih Koper, kamor so se vrnili po dveh letih.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

18

L

epo pozdravljeni. Za začetek, bi vas vprašal do kam segajo vaši glasbeni začetki?

K

aj vam predstavlja glasba v življenju?

Kakšne občutke doživljate na odru?

Verjetno, da vsem čisto vse. Od utehe, do ljubezni ...

Zdravo. Z bendom smo začeli leta 2010, sicer pa smo

zadnjih deset let pa je stanje itak na vsakodnevni bazi

se z glasbo na tak ali drugačen način srečevali že prej,

- ali jo igramo, ali jo poslušamo, se drugače srečujemo

Manca je posnela nek svoj komad, Miha je igral v ben-

z njo, z glasbo spoznavamo same sebe in njo samo.

du We can’t sleep at night, Domen je igral z različnimi bendi in po ulicah Ljubljane, Tilen pa je odkrival elek-

Na odru je verjetno drugačen občutek kot ob

tronsko glasbo s prijatelji.

poslušanju in ustvarjanju. Je neke vrste pobeg od realnosti, ne obstajamo sami, obstajajo karakterji, ideje

Z

akaj ste svojemu bendu nadeli ime Koala Voice?

in zgodbe, ki smo jih ustvarili. Manco sem pred krat-

Po tem, ko smo že nekaj časa vadili in so začeli nas-

sebe, ki v resničnem življenju, mogoče ne pride to-

tajati avtorski komadi, smo morali »stvar« nekako po-

likokrat na plan.

kim slišal reči, da je lahko na ta način druga plat same

imenovati. Po debati in idejah, smo se odločili za Koala Voice, zaradi knjige Najmanjši živalski vrt na svetu, Thomasa Gunziga.

19

INTERVJU

K

aj počnete v vašem prostem času?

Se ukvarjate še s čim drugim poleg glasbenega ustvarjanja?

V letih poznanstva smo počasi razvili vsak svoj hobi.

Drugače smo pa vsak delali svoje šihte. Miha je diplomirani inženir strojništva, Manca diplomirana industrijska oblikovalka, ki kdaj svoj prosti čas posveča tudi

Igrali smo v zanimivih mestih, Barcelona, Madrid, Al-

Kino Šiška in plezanju. Tilnu leži geografija in zgodovi-

bacete, Llieda ... Od underground klubov puščavskih

na, veliko časa bere, Domen pa se ukvarja s pisanjem

mest ,čez Andaluzijo (razmišljali smo tudi o Federico

pesmi in glasbe še za druge projekte, zadnja leta je tudi

Garcia Lorci) do festivala Monkey week v Sevilli, z ne-

delal že vse, od videomontaže do filozofije, zadnje ćase

kaj tisoč obiskovalci. Ustavili smo se tudi v rojstnem

pa izdaja svojo glasbo in nastopa po Sloveniji in tujini.

mestu surealista Salvador Dalija, obiskali tudi njegov muzej, in se sprehodili po ulicah. Plus sonce in toplo

N

edavno tega sem zasledil, da ste se vrnili iz turneje po Španiji. Se je zgodilo kaj posebej zanimivega, kar bi izpostavili našim bralcem?

ozračje za zimo. In spet, ljudje ,ki smo jih spoznali …

K

akšne načrte imate za prihodnost?

Katera bo naslednja turneja?

Bila je ena lepših turnej zadnjega časa. Tako Špani-

Zaenkrat imamo v decembru še par koncertov po Slo-

ja kot Katalonija (je treba razlikovati ta dva poj-

veniji, v Kamniku smo z Matter, in pa 30. 12. na trgu fran-

ma, to je nekaj o čemer pred tem nismo razmišl-

coske revolucije (pred Križankami) v Ljubljani, z Orleki,

jali, pa so nas tam opozorili oziroma razložili).

Bombyx Lori in Recyclemanom (Dalaj Egol ex Alien).

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

20

K

akšno glasbo poslušate?

Različno, skupne so nam verjetno klasike, PIxies,

The Strokes, Artcic Monkeys, Gogol Bordelo, Gorillaz, Blur, Doorsi, potem pa varira še od posameznikov, od Nick Cave-a, do Tom Waitsa, Future Islands, verjetno bi vsak od nas izpostavil še kakšno stvar, ki jo trenutno raziskuje, od space jazza, bluesa, do analogne elektronike …

K

nove projekte in širimo si obzorja, da lahko to potem

aj o vaši glasbi pravijo vaši prijatelji in sorodniki? Vas na vaši karierni poti podpirajo?

zapišemo. Zaenkrat imamo za drugo leto potrjenih ne-

Trenutno dobivamo bolj kot ne pozitivno energijo

kaj špilov po Sloveniji, ampak se verjetno pripravlja še

in besede, sigurno so določeni ljudje z nami že od

kak izlet po Balkanu, sosedske države, in pa verjetno bi

začetka in nas podpirajo še iz najstniških let, takrat

se želeli vrniti tudi v Španijo. Dobili smo tudi ponudbo

smo večinoma tudi ustvarjali s prijatelji, album cov-

za špil v bolj eksotičnih koncih sveta, tako da debatira-

erji, skice, debate. Veliko naših kolegov pa se tudi

mo tudi o tej možnostih. Ampak mislim, da je priorite-

zdaj ukvarja z glasbo, tako da tudi iz tega pride ve-

ta trenutno v vajah in pisanju novega materiala.

liko zanimivih pogovorov o idejah, in sodelovanja.

Potem pa se začne novo leto. Pripravljamo material za

21

INTERVJU

S starši pa je tudi lažje, ker jim počasi lahko pomenijo tudi kake konkretne stvari, kakšna naša pojavljanja, komadi, pa ne da nas niso podpirali že prej, ampak

K

do skrbi za vašo publiciteto, se promovirate sami ali imate svojega menedžerja?

zdaj tudi sami lažje verjetno občutijo ponos, in ne

Veliko stvari delamo sami, sicer pa se neradi ubadamo

samo strahu.

s svojo lastno publiciteto, da bi načrtno predstavljali

K

nekaj nepomembnega splošni publiki, razen glasbe in

daj najdete čas za vadbo? Kako intenzivno vadite?

konceptov. Zadnjih nekaj let smo uspešno sodelovali

Zadnje čase manj vadimo, ker veliko igramo. Lans-

zirati ture, predvsem po tujini, z novim letom pa se

ko leto smo zamenjali plac, zdaj spet iščemo nove

naše poti razhajajo. Tako da zaenkrat nadaljujemo

prostorske možnosti za naslednje leto. Ravno zaradi

sami, ampak se pogovarjamo in zanimamo tudi za

tega se počasi vračamo v to, da poskusimo čas skupaj

kakšna nova sodelovanja. Ampak zaenkrat tako kot

preživeti čimbolj konstruktivno, da ko se spravimo v

zadnjih 10 let, ostajamo neodvisen band.

z našo menedžerko Mašo, pomagala nam je organi-

plac za vaje, ustvarjamo. Drugače pa ne mine dan, ko ne bi vsaj malo brenkali, tolkli, tapkali.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

22

B

i morda še kaj predlagali našim bralcem, ki se ukvarjajo z glasbo?

To je težko predlagati. Vsak ima svojo pot, svoj način, na koncu koncev svoj vzrok. Ali pa specifično samo ljudem, ki se ukvarjajo z glasbo. In ponavljamo se že, ampak ljubezen. Ljubezen do samega sebe, do drugega, zaupanje in vera v to, da vsak od nas nekaj pripomore, in da tudi kadar ne more

K

oliko vam pri izvajanju glasbe pomeni prostor? Kako se počutite tukaj v CMK-ju?

Manj placov, manj muske, manj možnosti za kvalitet-

sam, lahko ponudiš ramo, in zaradi tega nisi nič kaj manj močan. Ampak za res mlade bande, ta svet, veliko zahteva, veliko tudi stvari o katerih se ne govori. In lahko od mladega človeka veliko terja, zato naj bodo tudi pazljivi na svoji poti. Imejte radi.

na druženja in predstavljanje idej in na koncu koncev, zabave. Kar se tiče izvajanja, pa je verjetno prostor tako kot vse drugo (tudi inštrumetn), ki na koncu

In pa pridite na kak naš koncert. Ne bit kot mi, bodite boljši, če se da.

koncev doda ali odvzame performansu. CMK je super.

Tu smo igrali že par let nazaj, vmes tudi Domen sam, kot predskupina Jakobu Kobalu. Ko smo bili prvič pri vas, so se organizatorji potrudili, in pri vhodu naredili še neke vrste vesoljski labirint, iz črnega blaga in lučk, kar je še pripomoglo k ozračju, potem, ko si prišel na koncert. Tako da imamo samo prijetne izkušnje, in upamo da se plac ohrani in da nadaljujete s svojimi projekti, od ponedeljka do nedelje.

23

Najlepša hvala za vaš čas in podarjene besede. Res je lepo, ko spoznamo, da je ljubezen neverjetna energija, ki se pretaka, pretvarja skozi različne materiale in pojme, kot je glasba. Vedno znova je lepo brati o zgodbah z uspehom, zato vam želim še polno novih izzivov in uspehov na vaši karierni poti!

Piše: Mark Djuraševič Foto: Rugilė Jakšaitytė

UPOR V KOPR

kulturno in gospodarsko središče beneške Istre postal

USODNI MAJSKI DAN

prizorišče velikega upora.

Začetek maja 1605 je takratni vrhovni predstavnik beneške oblasti v Kopru, lokalni podestat in kapitan

SVOBODA Z GRENKIM PRIOKUSOM

Hieronimo Loredan, prejel pomemben obisk. 1. maja je namreč v prestolnico beneške Istre priplul njegov

Medtem, ko je Antonio Loredan skupaj s svojim

sin Antonio Loredan. Ta je opravljal funkcijo povel-

očetom pri sveti maši izkazoval svojo pokorščino

jnika ene izmed treh galej, ki so iz Benetk plule proti

Bogu in obžaloval svoje grehe, so kazenski veslači

današnjemu grškemu otoku Krf, v takrat beneškemu

imenovani galjoti izkoristili odsotnost večine posadke

Ionskemu otočju, da tamkajšnji armadi dobavijo

in prevzeli nadzor nad galejo ter obračunali s tistimi

orožje, opremo in denar za potrebe bojevanja proti

beneškimi možmi, ki so še ostali na ladji. Antonio je za

gusarjem v vzhodnem Sredozemlju.

to izvedel šele, ko je na to opozoril eden izmed mož, ki je na ladji iskal častnika, ki se je odpravil tja iskat pršut,

Vendar zadeve niso potekale v skladu z načrti. Lore-

da bi potešil lakoto svojih kolegov. Podestat, povel-

danov postanek v Kopru pravzaprav sploh ni bil predv-

jnik ladje in osupli Koprčani so lahko zgolj nemoč-

iden. Drugi dve beneški ladji sta na Hvaru zaman čakali

no opazovali odplutje galeje Loredane iz koprskega

Antonijevo galejo »Loredano«, da se jima pridruži na

pristanišča in rožljanje z orožjem upornih galjotov.

poti proti jugovzhodu. Na veliko presenečenje An-

Vendar pa galjoti niso bili povsem enotni med seboj.

tonija pa je na njegovi ladji vzniknil upor in to pred

Mnogi izmed njih so namreč vstaji nasprotovali in

očmi tako Koprčanov, kakor tudi njegovega očeta.

niso hoteli veslati. Vodje upora so jih zato ustrahovali,

Tako je 2. maja 1605 Koper kot upravno-politično,

pretepali in jim grozili z noži za vratom ter jih tako,

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

24

RU LETA 1605

kakor tudi zajete člane posadke, prisilili k sodelovan-

destat pa se je napotil v Piran kjer je iskal pomoč pri

ju. Da bi čim prej zapustili beneško državno ozemlja

zasledovanju upornih galjotov. Beneški zasledovalci

in »okusili« svobodo, so se odločili pristati ob takrat

naj bi se tako zelo približali galeji Loredani, zaradi če-

avstrijski obali današnjega tržaškega Krasa. Izkrcati se

sar naj bi se galjoti bili primorani odločiti za beg proti

jim je uspelo pri obalni kraški vasici Grljan, ob tem pa

najbližji obali izven beneškega ozemlja. Ko so napos-

so si med seboj razdelili denar iz galeje, vzeli orožje,

led Benečani dosegli Loredano, so to galjoti že zapus-

smodnik in ostalo blago ter se napotili naprej na Kras.

tili. Denar in ostalo blago, ki je še ostalo na galeji so

Kraševci so ob tem zagnali preplah, saj so se zbali, da

ob tem naložili na svoja plovila, saj so se na prizorišču

njihove vasi napada beneška vojska. Ko pa so ugoto-

že začeli zbirati Tržačani, ki so si skušali nabrati bogat

vili, da galjoti nimajo slabih namenov, so jih začeli

plen, vendar so bili razočarani, ker so bili Benečani iz

zasledovati, da bi jih oropali pri tem pa so z njimi tudi

Kopra hitrejši od njih.

nemalokrat fizično obračunavali.

KAJ SO STORILI V KOPRU

Ob pričetku upora so v Kopru kot alarm zazvonili mestni zvonovi. Oblasti so pozivale meščane naj se podajo za galejo, vendar naj ne bi nihče izmed Koprčanov bil tako pogumen, da bi se na poziv odzval.

Benečanom je naposled le uspelo zbrati nekaj čolnov ter se z oboroženo ladjo podati za galejo. Koprski po-

25

ISTRSKE ŠTORIJE

ISTRSKE ŠTORIJE

vojne ujetnike. Večina tistih katerih poreklo je znano,

Z VERIGAMI VKLENJENI

je prihajala iz domačega beneškega območja, največ Galjoti, ki so se v Kopru uprli na galeji Loredani v zač-

iz celinskega območja Beneške republike imenovane-

etku maja leta 1605, so bili večinoma kazenski veslači.

ga »Terraferma«. Številni so izhajali iz drugih predelov

Manjši del so predstavljali tudi svobodni galjoti, prevla-

italijanskega prostora, precej pa tudi iz vzhodne obale

dovali pa so prisilni. Šlo je za obsojene kaznjence in

Jadranskega morja in njenega zaledja, med katerimi je

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

26

mogoče prepoznati Istrane, Dalmatince in Goričane.

•

Žitko, Salvator. 2015. Plemiška družina Tiepolo ter njena

Zastopani pa so ravno tako tudi takrat turški ujetniki iz

palača v družbenem in kulturnem okolju beneškega Ko-

Bosne in Anatolije. Bili so pripadniki vseh družbenih

pra: Palača Tiepolo-Gravisi v Kopru: Odstiranje mestne

slojev, nekateri tudi duhovščine in plemstva.

zgodovine, ur. Aleksander Panjek in Urška Železnik, 39– 124. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razis-

VIRI IN LITERATURA

•

kovalno središče, Univerzitetna založba Annales.

Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605.

Koper: Založba Univerze na Primorskem; Trst: Založništvo tržaškega tiska.

27

ISTRSKE ŠTORIJE

Avtor: Valentin Medvešček

literarna zibelka: OBLJUBE Pri večerji opazujem vosek stopljenih sveč, ki se spreminja v božanske skulpture besed, ki jih nikoli nisem izrekel.

V grlu se mi zatikajo mamini kruhovi cmoki medtem, ko si natočim čistega vina.

Ni konec sveta, ampak ga vidim od tukaj.

Moje besede so včasih hitrejše od svetlobe, zato še vedno živim v temi.

Tvoje besede so samo bolele.

Tragedija je kot stikalo za luč.

Klik.

Vedno so mi govorili, da lahko imam vse.

Katakombe obljub.

Parada zavrnitev, ki koraka po krvavih ulicah svojih nebes.

Pot odrešitve je za vogalom.

Prostitutka, ki vleče kurce za smetnjaki svojega ogledala.

Mavrica sperme na njenih posušenih ličnicah pogube.

Na koncu mavrice te čaka polje zlatnikov.

Tvoja teža dandanes se meri v zlatu.

Tudi zlati tuš.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

28

Tim Kolšek: Poezija Hudičevo seme, ki razrašča liste v mojih odprtih ranah upanja.

Ne morem več zanikati svoje sposobnosti, da lahko manifestiram spremembo.

Sem kot vlomilec, ki krade iz lastne hiše.

Ko zmaga postane pogreb.

Okoli vratu si obesi medaljo za prvo mesto ali pa štrik.

Tudi parfum ti ne pomaga, če si smrad.

Poljubi za lahko noč so kot svinčene uteži za moje veke, ki me ponesejo v kraj, kjer s prsti opletam skozi vezalke svojega jezika.

Seznam hrane za v supermarket.

Seznam punc, ki sem jih poljubil.

Seznam padlih borcev.

Vsi iščemo nekaj. Če bi me po nesreči zamenjali v porodnišnici, bi mogoče živel kot kralj?

Fizikalna lastnost življenja je, da se hrani z negativno entropijo.

Karakterna lastnost ljudi je, da se hranijo z negativno energijo. Še vedno se dušim na kruhovih cmokih.

29

LITERARNA ZIBELKA

ODPOR Fluentno govorim sedem jezikov v orgazmih.

Tvoja mehka pizda in moj jezik se razumeta brez problema.

Okoli vratu nosim svoje težko razpoloženje.

Na rokave svojega najljubšega puloverja si zašijem opozorilne znake v kričečih barvah.

Nihče jih ne opazi.

V umivalnik pljuvam svoje krvave obljube.

Prelomil sem jih več kot imam kosti v telesu.

Okoli jezika si ovijem debel mavec.

Ne bi bil živ, če me ne bi bilo strah smrti.

Mogoče so nebesa prostor, za katerega ne rabiš umreti.

Jebeš vse to.

Postal sem begunec svojih občutkov.

Carinik, ki samega sebe ne spusti čez mejo.

Tihotapim lastno srce v prtljažniku svojega življenja.

Vedno bo skrito nekje zadaj.

Tam nekje med rezervno gumo, izvijačem in sladkim spominom na tisto poletje, ko sem prvič pošlatal sošolko za joške.

V stenah svojega trebuha sem si posejal ogromen travnik cvetlic v upanju, da se bodo vanj naselili metulji.

Osamljenost je lahko problem, a obenem je moja rešitev.

Kako zbežiš od stvari, ki so v tvoji glavi?

Včasih pred spanjem še vedno preverim, če se pošasti skrivajo pod posteljo, namesto, da bi se pogledal v ogledalo.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

30

SPREMEMBE Na odtis šminke iz tvojih polnih ustnic na šalčko kave prislonim bel robec. Od sedaj naprej ga nosim v desnem žepu svojih kavbojk, ker mi manjka tvojih poljubov. Spomnim se tistih mučnih noči, ko sem te opazoval kako spiš. Takrat si izgledala skoraj prijazno.

Prebedel sem nešteto noči v katerih so se boleča jutra prehitro zbudila.

Zajtrk ima še vedno okus po obupu.

Vonj lanskega poletja me spominja na tiste tople večere prikupnih pogovorov na tvoji terasi, opojnih kozarcev vina in tvoje pizde.

Bolečina spreminja ljudi.

Moje srce tvori po tebi oblikovano praznino.

Moj najljubši žanr glasbe še vedno ostaja tvoje ječanje izpod posteljnih rjuh.

Kot zvezde, povežem vse tiste prikupne pegice na tvojem obrazu in z njimi v tvojih očeh tvorim galaksije vesolja.

Snubila si arhitekte, da ti rišejo gradove v oblakih a še vedno nisi vedela kje je tvoj dom. Izgubljala sva se v stranskih ulicah mojih misli in fukala na tujih posteljah jutrišnjega dne. V drevesno deblo svoje roke izrezljam najini začetnici, da najini imeni krvavijo po beli keramiki na kopalniških tleh mojega stanovanja.

Odrešitev nikoli ne bo prišla.

Bolečina spreminja ljudi.

Moj pozabljeni nasmeh je le horizont sončnega zahoda, ki tone skupaj z mano.

Kapaciteta človeških pljuč meri 6 litrov vdihanega zraka.

Kljub temu še vedno, ko te vidim ostanem brez sape.

Rajši poližem znamko gospoda Hoffmana kot pošte Slovenije.

Rajši napišem tole grenko pesem kot poslovilno pismo svoji predragi mami.

Bolečina spreminja ljudi.

31

LITERARNA ZIBELKA

Gledališki vtis: Piše: Selma Skenderović Foto: SNG Nova Gorica - Peter Uhan Vir: https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2018061209513914//Macbeth/

W

illiam Shakespeare je avtor številnih del, med katerimi je 37 dram in 154 sonetov. Med najbolj znanimi tragedijami, ki jih je napisal je dobro znana “Macbeth”, saj je skupno tudi njegova najkrajša tragedija.

meni, da so vsi ti umori potrebni, ker vse te osebe stojijo na njegovi poti, da obdrži moč in prestol, toda kasneje tudi nepotrebno ubija, primer ko stori umor Lady Macduff in njenih otrok, ki mu niso predstavljali nobenih ovir in nevarnosti. Postavlja se vprašanje, če bi zares ubil kralja, če ne bi slišal prerokbe čarovnic ali pa so čarovnice zares videle njegovo prihodnost?

Delo sledi glavni osebi Macbethu, pogumnemu in pomembnemu junaku v borbi za Škotsko, kateremu

Temen ton prevladuje v celotni predstavi, ter tudi čas

da kralj več naslovov. Nekega dne sreča tri čarovnice,

in nadnaravne sile (čarovnice, duh) napovejo slabe

ki so mu prerokovale, da bo on škotski kralj in od tega

dogodke. Glede na vrsto dela, je jasno, da se bomo

trenutka se spremeni – iz poštenega in pogumnega

srečali s številnimi umori, ki so samo omenjeni. Prav

junaka postane obseden s prestolom in močjo. Prip-

tako, kot se umori samo omenjajo kot izvršeni, je

ravljen je storiti vse, da bi to dosegel in izpolnil pre-

Macbethovo kronanje uprizorjeno na isti način, tj.

rokbo.

omenjeno je v pogovoru z vzporednimi osebami.

Na začetku ni prepričan, da lahko naredi karkoli, vkl-

Vrhunec predstave je izvršen v zadnjem dejanju. Ta

jučno z umorom, da bi prišel do cilja, toda žena ga

je razdeljen na več kratkih prizorov, v katerih se delo

prepriča, da lahko. Ima ga za strahopetca, zato se on

hitro giblje iz enega kraja na drugega in iz ene pers-

opogumi tudi za umor. Potem nima več moralnih

pektive v drugo, vse do tragičnega konca Macbetha in

dilem in odstrani vse kar mu stoji na poti, da obdrži

kronanja novega kralja.

prestol. V začetku en umor vodi v drugega in Macbeth

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 39

32

macbeth Mojstrovino je v novem prevodu Srečka Fišer-

IGRAJO:

ja postavil na veliki oder Janusz Kica, ki je doslej v novogoriškem gledališču ustvaril že več izjemno

MACBETH: Nejc Cijan Garlatti

domišljenih in odmevnih uprizoritev, med njimi tudi

LADY MACBET: Arna Hadžialjević

Sen kresne noči in Ondino, ki podobno tematizirata

DUNCAN; PLEMIČ; STARI SIWARD: Gorazd Jakomini

krutost v medčloveških odnosih in njen refleks v svetu

MALCOLM; PLEMIČ: Žiga Udir

fantastičnega.

DONALBAIN; PLEMIČ; MLADI SIWARD: Gregor Prah k. g.

BANQUO: Žan Perko k. g.

Gostuje Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.

MACDUFF; PLEMIČ: Jure Kopušar ROSSE; PLEMIČ: Peter Harl

EKIPA:

SEYTON; PLEMIČ; MORILEC: Jože Hrovat LENOX; PLEMIČ; MORILEC:

PREVAJALEC: Srečko Fišer

Lovro Zafred k. g. / Andrej Zalesjak

REŽISER: Janusz Kica

SLUŽABNIK; PLEMIČ; VRATAR; STAREC: Miha Nemec

DRAMATURGINJA: Martina Mrhar

HEKATA: Ana Facchini

LEKTOR: Srečko Fišer

VEŠČE: Patrizia Jurinčič Finžgar / Alida Bevk k. g., Medea

SCENOGRAFINJA: Karin Fritz

Novak, Dušanka Ristić

KOSTUMOGRAFINJA: Bjanka Adžić Ursulov

POSNETI GLAS: Alma Sandifer k. g.

AVTOR GLASBE: Arturo Annecchino OBLIKOVALEC SVETLOBE: Samo Oblokar OBLIKOVALEC ZVOKA: Stojan Nemec ASISTENTKA REŽISERJA: Maša Pelko

33

GLEDALIŠKI VTIS

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 39

34