1
UVODNIK KROMPIRJEVE POČITNICE
Čas krompirjevih počitnic je treba fino izkoristiti. Med tem ko počitnikuješ oziroma med ‘’fortnitanjem’’ lahko storiš nekaj še bolj uporabnega ter temeljito prelistaš CMK magazin, ki v tej številki nadaljuje z ustaljenimi rubrikami ter dodaja tudi novo. SKRITE KOTIČKE KOPRA je zamenjala nova zgodovinska rubrika: ISTRSKE ŠTORIJE. V prvem delu je Valentin predstavil štorijo o tihotapstvu v Kopru in njegovi okolici. Check it out!
Nekaj zanimivega zate bo zagotovo tudi intervju z novomeškimi rokerji MRFY, ki smo jih gostili v začetku meseca in ki zase pravijo, da so trend prihodnosti. Če si bolj kreativne sorte poskusi slediti receptu za čokoladne-mandljeve
kocke
ter preberi najnovejše pesmi talentiranega MARTINA MIKOLIČA.
urednik, Patrik Holz
fotka mesca CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
Foto: Rugilė Jakšaitytė
2
CMK MAGAZIN številka 37 oktober 2019
GLAVNI UREDNIK: Patrik Holz
SODELAVCI TE ŠTEVILKE: Mark Djuraševič Emin Durmišević Lucija Selinšek Selma Skenderović Valentin Medvešček Martin Mikolič Rok Črtalič Rugilė Jakšaitytė Loredana Loiodice
FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: unsplash.com
GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN PRELOM: Žana Šuran
NASLOV UREDNIŠTVA: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si
Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.
3
UVODNE STRANI
KOLEDARČEK
KULINARIKA_7MINUTNE ČOKOLADNO-MANDLJEVE KROGLICE
SPREHOD PO PORTU
ISTRSKE ŠTORIJE_TIHOTAPSTVO NA OBMOČJU KOPRA IN NJEGOVEGA ZALEDJA V 18. STOLETJU
CMK FOTO UTRINKI
THE MIST - NAJSLABŠA SERIJA NA NETFLIXU?
GLEDALIŠKI VTIS_ TUTOŠOMATO
INTERVJU_MRFY
LITERARNA ZIBELKA_ MARTIN MIKOLIČ_POEZIJA
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
4
5
KAZALO
ZA VSE AKTUALNE NOVIČKE IN NOVE DOGODKE NAM SLEDI NA FACEBOOKU. PRIDRŽUJEMO SI TUDI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
PONEDELJEK
TOREK
28
NEFIKS jezikovni klub nemškega jezika 18:00 – 19:30
Tečaj francoščine s francozinjo 14:00 – 16:00
05 NEFIKS jezikovni klub nemškega jezika 18:00 – 19:30
Izmenjava knjig 12:00 – 19:30
11
Magičnost rojstva 10:00 - 12:00
Finančno podkovani neodvisni 17:00 - 20:00
06
in
Z dobro samopodobo do uspeha v življenju, odnosih in poslu 18:30 – 20:00
Potopis: Tanzanija in Kilimanjaro 19:00 – 21:00
Odprti oder 19:00 - 22:00
30
29
04
ČETRT
SREDA
Porod 16:30
13
12
KINO 10:00
NEFIKS jezikovni klub nemškega jezika 18:00 – 19:30
Porod 16:30 KINO OTOK 10:00 - 18:00
Poezija v prevodu 19:00 - 21:30
18
Magičnost rojstva 10:00 -12:00
19
NEFIKS jezikovni klub nemškega jezika 18:00 – 19:30
Magičnost rojstva 10:00 -12:00
20
Porod 16:30
Trenin 16:30
Delavnice izdelave domače kozmetike 18:00 - 20:30
Obalne rime #42 20:00 – 22:00
25
Trenin 16:30
26
KARA 21:00
27
Porod 16:30 Trenin 16:30 STIK K skupin 18:30 Obaln 20:00
NEFIKS jezikovni klub nemškega jezika 18:00 – 19:30 Retro gaming night 19:00 – 22:00
Potopisna predavanja 18:30 - 21:00
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
6
november 2019
TEK
PETEK
NEDELJA
31
01
02
03
07
08
09
10
16
17
KONCERT: Hamo & Tribute 2 Love 21:00 – 24:00
BUNGA večer 19:00 - 24:00
dna šola za starše - 18:30
O OTOK 0 - 14:30
SOBOTA
14
15
dna šola za starše - 18:30 KINO OTOK 10:00 - 19:00
ng socialnih veščin - 18:00
dna šola za starše - 18:30
21
ng socialnih veščin - 18:00
dna šola za starše - 18:30 ng socialnih veščin - 18:00 Koper - podporna na za lgbt+ osebe 0 - 20:30 ne rime #28 0 - 22:00
7
22
KONCERT: Studio Live 21:00 – 24:00
AOKE VEČERI 0 – 24.00
28
KINO OTOK 10:00 19:00
KINO OTOK 10:00 - 22:00
23
24
30
01
FESTIVAL JEFF 10:00 - 22:00
29
KONCERT: Studio Live 21:00 – 24:00
JAM SESSION 17:00 – 24:00
KOLEDARČEK
ripravi s i : P
7-minutne čokoladno-mandljeve kroglice
N
ovo študijsko leto, nova predavanja in znanje ter stara “dobra” študentska hrana. Vsi vemo, da je na večurnih, včasih dolgočasnih predavanjih, težko obdržati koncentracijo. Sploh, ko nam “pade sladkor” po celodnevnem sedenju, si večkrat radi privoščimo kakšno izmed dobrot iz avtomata. Seveda lahko izberemo tudi bolj zdravo alternativo v obliki mešanice “študentske hrane”, ki pa se je tudi študent sčasoma naveliča.
Č
e bi želeli poskusiti nekaj novega, enostavnega za pripravo, po okusu pa boljšega, predvsem pa bolj zdravega kot so čokoladice iz avtomata, si pripravite slastne čokoladno-mandljeve kroglice. (prirejeno po Green kitchen stories) .
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
8
SESTAVINE: ZA 15-20 KROGLIC (DA JIH BOŠ LAHKO PODELIL S KOLEGI ALI IMEL ZALOGO ZA VES TEDEN. ALI PAČ? ;) )
V blenderju ali s paličnim mešalnikom premešaj vse sestavine, da se sprimejo v kepo (1 minuta). Če nimaš nič od naštetega, lahko dateljne speštaš z vilico in jim kar z rokami primešaš še vse ostale sestavine.
• 15 izkoščičenih dateljnov • 100 g kokosove moke
Mešanico postavi v hladilnih za
• 100 g grobo mletih mandljev (ali
10 minut, da se sestavine še bolj
drugih oreščkov po izbiri) •
2 jedilni žlici kokosovega olja
sprimejo. Ko se mešanica dodobra strdi, z rokami oblikuj majhne kroglice in jih položi na peki pa-
sobne temperature
pir, ne preblizu, da se ne sprimejo.
• 4 jedilne žlice kakava v prahu
Da si bodo kroglice vsaj približno
• 1 jedilna žlica vode • 1 jedilna žlica cimeta (lahko tudi kardamom, vanilija …)
“podobne”, si lahko pomagaš s kavno žličko. Če pa si orto perfekcionist, lahko vsako posebej stehtaš. Da iz mase dobimo od 15-20 kroglic, morajo biti te v velikosti polovice golf žogice.
Kroglice povaljaj v kakavu v prahu, preostanku kokosove moke, mletih mandljih ali drugih oreščkih, super se ujemajo tudi z mletimi bučnimi ali sončničnimi semeni.
Hrani jih v hladilniku.
Piše: Lucija Selinšek Foto: Lucija Selinšek in unsplash.com
9
KULINARIKA
Sprehod po Por N
e glede na to v katerem letnem času ga boste obiskali, je v njem nekaj mističnega. Že same
stavbe, prekrite s ploščicami v tisoč in eni čudoviti barvi. Majhne uličice polne trgovinic, kjer se lahko posladkamo z domačimi pomarančami, jagodami ali sočnimi mangi … Kavarne, kjer si je poleg kave tre-
videli. Kjer nas preseneti tudi največja gneča, kar smo
ba privoščiti še tipične portugalske kolačke “pasteis
jo kdaj videli v knjigarni :). Starinske omare segajo od
de nata”. Mogočne zgradbe: cerkve, stolpi in mostovi,
tal do stropa in se šibijo pod množico knjig. Mogočne
ki pričajo o bogati zgodovini mesta. Ladje, ki še ved-
stopnice nas popeljejo v drugo nadstropje, ki je zaradi
no plujejo po reki Douro, kot nekoč, ko je z njiho-
svetlobe, katera pronica v prostor skozi raznobarvni
vo pomočjo mesto zaslovelo zaradi portovca. Ko se
vitraž, videti še bolj magično. Nato ujamemo tramvaj,
sprehajamo po trgih in med pisanimi uličicami, nas
ki nas kaj hitro pripelje do Atlantika, kjer lahko uživa-
preseneti magična glasba iz daljave, za katero se na-
mo ob pogledu nanj ali pa si privoščimo še kakšno
posled izkaže, da prihaja iz cerkvenih zvonikov. Tako
učno uro surfanja …
je, v Portu niti zvoniki ne donijo, kot v večini preostalih evropskih mest. Med potjo srečamo več mlad-
Česa med pohajkovanjem po Portu ne gre zamuditi?
eničev in mladenk, odetih v črne halje s kapuco, ki nas na prvo žogo spominjajo na like iz Harry Potterja – po “google raziskavi” pa kaj kmalu ugotovimo, da so to uniforme portovških študentov. Pot nas vodi še do Livrarie Lello, najlepše knjigarne kar smo jo kdaj
1.
Torre dos Clerigos. Mogočen stolp v centru mesta je del kleri-
kalne cerkve v poznobaročnem slogu. Z vrha le-tega se nam ponuja čudovit razgled na mesto.
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
10
rtu
P
2.
5.
orto, staro pristaniško mesto na severu Portugalske, leži ob izlivu reke Douro v Atlantski ocean. Razprostira se na več gričih.
Livraria Lello. Prav gotovo ena izmed najlepših knjigarn
Most Dom Luis. Znamenit portovški most čez reko Douro,
na svetu. Nahaja se v bližini stolpa Clerigos. Za vsto-
na kateri še vedno plujejo ladje, s katerimi so včasih
pnino boste odšteli 5 €, ki pa jih lahko nato unovčite
prevažali sode portovca, zaradi katerega je mesto
kot dobropis ob nakupu knjige.
navsezadnje zaslovelo. Priporočam, da si ga ogledate tako tekom dneva, kot tudi ob sončnem zahodu.
3.
Želežniška postaja Sao Bento. Našli jo boste tik ob centru mesta. Postaja
nas očara že z mogočnim pročeljem, medtem ko lahko v njeni notranjosti občudujemo na ploščicah naslikane prizore iz vsakdanjega življenja in bitk.
6.
Tramvaj 22. V vseh ostalih evropskih mestih (razen v
Lizboni) so tovrstni tramvaji del muzejske zbirke. V Portu pa lahko potujete v času in se z njim zapeljete vzdolž portovških ulic. Če bi radi izstopili, voznika na
4.
to opozorite kar z zvončkom, tako kot davnega leta
Trg Ribeira. Leži tik ob reki in je nekdaj veljal za glavni
trg v mestu, kjer so se odvijali vsi glavni javni dogodki in kjer je vzcvetela portovška trgovina.
11
1930.
7.
Cerkev Sao Francisco. Mogočna stolnica, ki danes skorajda spomin-
VIKEND VODNIK PO AMSTERDAMU
ja že na trdnjavo. Notranjost je bogato okrašena s pozlačenim lesom.
8.
Lokalna hrana. Porto je eno izmed mest na Portugalskem
Nekaj nasv
JAVNI PROMET:
z najbolj pestro kulinarično ponudbo. Če ste oboževalci morske hrane, se je boste tukaj lahko zagotovo najedli do sitega. Seveda pa se bo našlo kaj tudi za vse druge okuse. Dobra vegeterijanska in veganska hrana je tako na primer na voljo v restavraciji Paladar de Alma in Capa Verde. Seveda pa nikakor ne smete izpustiti obiska številnih slaščičarn in kavarnic, kjer vam ponujajo znamenite “pasteis de nata”.
Metro je najhitrejša in relativno ugodna opcija prevažanja po mestu. Sistem podzemne železnice je dobro razvit. Andante kartico lahko kupite že na letališču, saj je tudi tam metro ena izmed opcij, kako priti do centra mesta. Kupite lahko zgolj eno vožnjo ali tedensko vozovnico oz. Andante kartico. Le-to lahko uporabljate tudi za vse avtobusne mestne linije. Tramvaj. Udobno in poceni lahko v Portu potuje-
9.
Pokušanje portovca. Za pristno izkušnjo pokušine portovca se
odpravite na drugo stran reke Douro, kjer je kar 50 različnih vinskih kleti in veliko ponudnikov degustacij, med katerimi lahko izberete takšno po svoji meri.
mo tudi s tremi linijami tramvaja (1, 18, 22). Za enosmerno vozovnico boste odšteli 3,50 €, za dvodnevno-neomejeno pa 10 € (tudi tukaj lahko potujete z Andante kartico). Uber. Ena izmed boljših opcij, predvsem, če morate
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
12
vetov :
ujeti let izven časa voženj metroja. Vožnja od centra mesta do letališča vas bo prišla cca. 13 €. Križarjenje po reki Douro, kjer si lahko ogledate mesto še iz druge perspektive.
NASTANITEV:
Seveda so v samem centru Porta nastanitve nekoliko dražje, sploh, če želite prenočiti v hotelu. Vseeno pa so vam, tudi v centru, na voljo razna lično opremljena Airbnb stanovanja ali hostli.
UGODNE LETALSKE KARTE:
Karte so trenutno izjemno ugodne. Iz nekaterih bližnjih letališč; Dunaja ali Benetk, lahko ujamete povratni let že za pičlih 35 €. Prav tako si oglejte ponudbe letalskih kart, če želite potovati znotraj države. Leti do Lizbone so pri raznih nizkocenovnih ponudnikih večkrat na voljo že od 10 €.
prav gotovo portovec; vino, zaradi katerega je mesto zaslovelo in, ki si ga, če ste ljubitelji, ob obisku seveda velja privoščiti. Sama bi dejala, da je mesto ena izmed
Poiščete jih lahko z orodjem Google flights, Skyscanner ali flyavel.com (v slovenščini). V kolikor bi želeli cel paket prenočišča in letalske karte, pa vam priporočam obisk strani izletnadlani.com.
Ena izmed prvih asociacij na Porto je pri mnogih
tistih evropskih destinacij, ki so prevečkrat prezrte, saj nam za razliko od ostalih dokaj podobnih evropskih mest, ponuja čisto posebno, svojstveno doživetje. Domačini so odprti, vselej pripravljeni pomagati, pa tudi sam utrip mesta nas prepriča s svojo domačnostjo, toplino in drugačnostjo. Mistika, ki je skupek pestre zgodovine, arhitekture in same lege mesta, je prepričala tudi znano avtorico J. K. Rowling, ki je navdih za pisanje knjig o mladem čarovniku Harryju Potterju dobila ravno v Portu, kar bomo, če smo oboževalci ali ne, prav gotovo opazili. Piše: Lucija Selinšek Foto: Lucija Selinšek, unsplash.com
13
VIKEND VODNIK PO AMSTERDAMU
TIHOTAPSTVO NA O NJEGOVEGA ZALED
trgovskih tokov na zahod, čez Atlantik, po odkritju
ISTRSKI TIHOTAPCI
»nove« ameriške celine. Takšna davčna politika pa je Tihotapstvo ima v današnjem slovenskem delu Is-
samo dodatno obremenila gospodarstvo beneške Is-
tre, kot tudi drugod na slovenskem že dolgo tradici-
tre in škodovala njenemu ekonomskemu razvoju.
jo. Številni Istrani so namreč ţe v 17. stoletju, v stilu osrednjega slovenskega literarnega nacionalnega ju-
ČEMU OMEJITVE?
naka Martina Krpana iz povesti Frana Levstika, preko Kraškega roba pri Črnem Kalu in preko reke Glinščice
Tako Benečani, kot tudi avstrijski Habsburžani na dru-
pri Miljah ter po morju ilegalno tovorili sol in ostale
gi strani meje, so spodbujali trgovanje znotraj meja
istrske proizvode iz svojega domačega beneškega
lastne države, saj so tako skušali zagotoviti preskrbo
ozemlja na takrat avstrijsko stran meje, proti Kranjski
svojih dežel z vsemi dobrinami s katerimi so razpo-
in Trstu. Tihotapstvo je potekalo v obeh smereh. Šlo je
lagali. Zato so z visokimi obdavčitvami in strogimi ka-
za izmenjavo blaga, katerega je bilo na eni strani meje
znimi skušali preprečevati izvoz tistih proizvodov, ki
v presežkih, na drugi strani pa ga je primanjkovalo.
jih je na drugem koncu države primanjkovalo. Ven-
Hkrati so se s tem trgovci skušali izogniti visokim
dar so kljub temu v beneško-avstrijskem obmejnem
davčnim obremenitvam. Beneška finančna oblast je
prostoru viški dobrin ilegalno prehajali preko meje na
namreč z raznovrstnimi obdavčitvami skušala nado-
tuje tržišče. Ilegalna trgovina z avstrijskimi deželami je
mestiti vpad dohodkov ob izgubi določenih glavnih
bila v beneški Istri tako razširjena, da se je tam v drugi
tujih tržišč zaradi preusmeritve glavnih mednarodnih
polovici 18. stoletja pojavila v obtoku velika količina
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
14
OBMOČJU KOPRA IN DJA V 18. STOLETJU
avstrijskega denarja. Ta naj bi celo deloma izpodrival
ter jih nadzorovali s postavitvijo stolpov in posebnih
prisotnost domačega beneškega denarja na trgu ter
straž. Za preprečevanje ilegalnega tovorjenja preko
preplavil koprske in ostale istrske finančne ustanove.
meje sta bili v 18. stoletju na Debelem rtiču stacionirani dve beneški bojni ladji, katerih posadko so sestavljali v glavnem prebivalci takratne t.i. Beneške Albanije,
KOLI, VERIGE IN BOJNE LADJE
katera je obsegala območje današnje Boke kotorske v Istrani so po beneških predpisih na Kranjsko smeli iz-
Črni gori.
važati le viške vina, soli in olja v manjših količinah. Viške soli so bili dolžni sprva ponuditi v odkup beneškemu solnemu uradu, ostanek pa mestni upravi (komunu). Le če je kaj od tega ostalo so to lahko izvozili na avstrijsko stran. Vse viške ostalih proizvodov pa so bili primorani prodati v Benetke, s katerimi so tamkajšnji trgovci trgovali po svetu. Vendar so se istrski trgovci pogosto požvižgali na predpise in svoje blago tihotapili v avstrijske deţele. Tihotapstvo je potekalo tako po kopnem kot tudi po morju. Tihotapci so svoje blago do odprtega morja največkrat tovorili po rekah, zato so Benečani ustja rek zaprli z verigami in koli
15
ISTRSKE ŠTORIJE
ISTRSKE ŠTORIJE
je bila preskrba mesta z živili, pa je ţito in moko tudi
SOL ZA ŽITO
prodajal in posojal za obresti v blagu. Po letu 1719, Iz Istre se je tihotapilo predvsem sol, vino in olje, pa
ko se je Trst uveljavil kot svobodno pristanišče, so se
tudi ostale domače izdelke kot so ribe, svila in sadje;
istrski tihotapci osredotočili zlasti na to takrat avstri-
praktično vse produkte katerih izvoz je bil obdavčen.
jsko pristaniško mesto. Njegovo hitro razvijajoče se
Iz druge strani pa so kranjski kmečki tovorniki s konji
pristanišče je imelo namreč v drugi polovici 18. sto-
in osli v Istro tovorili žito, meso, železo, les, kože, sir,
letja velike potrebe po soli. Pa tudi po vinu, katerega
volno in vse ostalo kar je Kopru in ostalim istrskim
so pred tem Istrani mimo predpisov prodajali v sicer
mestom primanjkovalo. Ravno kranjsko žito je bilo
ravno tako beneško Furlanijo, je bilo v Trstu takrat ve-
za Koper izrednega pomena, saj je tega v njegovem
liko povpraševanja.
zaledju, tako kot tudi drugod v beneški Istri, močno primanjkovalo. Tega so v Kopru skladiščili v Fontiku
POLITIKA »PALICE IN KORENČKA«
na Brolu, v prostorih katerega se sedaj nahaja Upravna
Predstavniki beneške oblasti so istrske tihotapce, ki so
enota Koper. Koprski Fontik, katerega osnovna naloga
jih zasačili pri dejanju kaznovali tako, da so jim za-
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
16
segli tovor in prevozno sredstvo. Zaseženega vina je
VIRI IN LITERATURA
npr. tretjino prejel regionalni podestat, kot vrhovni predstavnik beneške oblasti na območju posamezne-
•
- Darovec, Darko. 2004. Davki nam pijejo kri: Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
•
Darovec, Darko. 2008. Kratka zgodovina Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales.
•
Žitko, Salvator. 2011. Koper: Mestne znamenitosti. Koper: Libris.
•
Jazbec, Milan. 2015. Diplomat Martin Krpan. Ljubljana: Forma.
ga istrskega komuna. Druga tretjina je pripadala beneškemu komunu, tretja tretjina pa prijavitelju. V kolikor prijavitelja ni bilo, je tudi drugo tretjino zaseženega vina ravno tako dobil beneški komun. V 18. stoletju pa so Benečani začeli tihotapce kaznovati tako, da so jim enostavno tovor pometali v morje ali pa jim potopili ladjo.
Piše: Valentin Medvešček Foto: unsplash.com
17
ISTRSKE ŠTORIJE
CMK MAGAZIN Å TEVILKA 37
18
19
FOTO UTRINKI
CMK MAGAZIN Å TEVILKA 37
20
Avtorji> Foto str.: 18 - 21 Foto: Loredana Loiodice, Rugilė Jakšaitytė, Rok Črtalič
21
FOTO UTRINKI
THE MIST - NAJLA NETFLIXU?
T
he Mist je ameriška znanstveno-fantastična grozljivka, ki jo je razvil Christian Torpe. Temelji na istoimenskem romanu Stephena Kinga. Serija je bila predvajana samo eno sezono v 10 epizodah od 22. junija do 24. avgusta 2017. Serijo so ukinili 27. septembra 2017.
vsebina serije :
Nepojasnjena megla počasi obdaja mesto Bridgeville v Maineu, kar ustvarja skoraj neprepustno oviro. Prebivalci mesta kmalu izvejo, da je situacija še bolj negotova, saj nepojasnjeni pojavi v megli napadajo in ubijajo večino tistih, ki vstopijo vanjo in ujamejo več skupin ljudi v nakupovalnem središču, cerkvi in bolnišnici. Sčasoma ljudje začnejo v megli videti prikazo-
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
22
ABŠA SERIJA NA
piše: Emin Durmišević Foto: unsplash.com
vanja iz svoje preteklosti, strahov ali krivde, ki jim po-
težavah (problemi staršev in hčerke). Posebni efekti v
magajo ali jih ubijajo, odvisno od tega, kako reagirajo.
seriji tudi niso dosledni, saj so včasih dobri, drugič pa
Mnenje
obupno slabi, npr. efekti za živali in za meglo.
To je bila zelo slaba adaptacija Stephena Kingove kn-
Zgodba v filmu se je tudi razlikovala od zgodbe v ro-
jige The mist. Igralci v filmu niso znali izražati svojih
manu, saj v knjižni verziji te družinske drama ni bilo,
čustev v seriji. Drama v zgodbi je brez impakta. Po
ampak je veliko več pozornosti namenjeni preživet-
prvi epizodi se gledalec niti ne zaveda, da bi ta serija
ju v megli in kako megla vzbudi človekovo najhujšo
morala biti grozljiva. V gledalci zbudi vse prej kot gro-
stran.
zo, zdi se kot dramatičen film, ki govori o najstniških
23
RECENZIJA SERIJE
M
RFY
je
štiričlanska
slovens-
ka glasbena skupina iz Novega
mesta, ki s svojo kreativnostjo ustvarja indie rock glasbo. Sestavljajo jo vokalist in glavni pisec pesmi GREGOR STRASBERGAR, bas kitarist LENART MERLIN, kitarist TOMAŽ ZUPANČIČ in bobnar ROK KLOBUČAR. Letos se bodo ponovno predstavili na koncertu razprodanem v kar 24 urah, Izštekanih 10, ki bo 3. decembra potekal v Kinu Šiška. Še pred tem pa so 11. oktobra zavili na obalo v naš CMK.
INTERVJU:
MRFY
P
ozdrav vsem skupaj. Za začetek bi vas vprašal, kaj vas je gnalo oziroma kaj vas je motiviralo k oblikovanju benda? Kdaj ste vedeli, da želite svoje talente predstaviti tudi širši javnosti in kako ste se spoznali? Živjo. Jaz (Gregor Strasbergar) sem že zelo zgodaj začutil potrebo po glasbenem izražanju. Imel sem že nekaj bendov prej, potem pa sem leta 2012 nabral novo, svežo ekipo, MRFY. Basist je prišel šele kasneje (leta 2016) in takrat je bil sklenjen krog. Smo pa vsi iz Novega mesta, tako da naše poznavanje izhaja iz tam.
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
24
K
O
Mrfy v osnovi pomeni murphyjev zakon. Fora je le,
Nekaj malega. Sicer pa smo bolj samouki in veliki
da si ga mnogi interpretirajo napačno. Mrfyjev zakon
glasbeni entuziasti.
aj pravzaprav predstavlja vaše ime d kod spretnost igranja glasbil, MRFY in od kod navdih zanj? Ste ime ste obiskovali glasbeno šolo ali se izbrali skupaj ali je vseeno kdo od vas kako drugače izobraževali v glasbeni vzel poimenovanje benda v svoje roke? smeri?
pomeni: vse kar se lahko zgodi, se bo zgodilo.
K
I
mate ali ste imeli kakšne vzornike? am segajo vaši začetki? Kje ste prvič Ste vedno sanjali o delu v glasbeni stopili pred javnost? industriji? Vsak od nas je dolgo časa razvijal in gojil ljubezen do
Začeli smo nekje leta 2012, potem smo pa dolgo časa
glasbe. Seveda imamo mnogo vzornikov. Težko bi jih
preigravali v kleti in pilili komade. Prvič smo nastopili
bilo našteti. Vse od Radiohead, Robert Glasper, Frank
leta 2014. Zares se nam je odprlo pa, ko smo izdali
Ocean, Tame Impala...
prvi single “Klic” konec leta 2016.
25
INTERVJU
K
akšno glasbo pa vi poslušate? Kolikokrat si predvajate svoje pesmi in kdaj to počnete? Poslušamo zelo raznovrstno glasbo. Svoje komade pa ne poslušamo pogosto, saj jih že miljonkrat preposlušamo v času ustvarjanja, snemanja in post
O
d kod pridobivate navdih za besedila, od kod črpate ideje? Jih akšni so vaši načrti za prihodnost, pridobivate iz splošnega vsakdana ljuboste ostali zvesti svoji zvrsti glas- di ali iz svoje notranjosti? be ali boste sledili novim trendom pri- Iz vsake misli in čustva. Vsak dražljaj sproži nov dražljaj. hodnosti? akšna je vaša ciljna populacija Mi smo prihodnost. občinstva, kdo vas najraje posluša li se poleg ustvarjanja glasbe uk- in zakaj menite, da je tako? produkcije.
K
K
A
varjate še s kakšnimi drugimi dejavnostmi? Kakšne hobije imate?
Imamo velik spekter raznovrstne publike. Tako po le-
Vsi študiramo bolj ali manj. Vse od vizualnega dizajna,
jemo preveč s kakšnimi etiketami, ne spadamo v no-
športa, lesarstva in novinarstva. Hobi pa je vožnja s
beno posebno gibanje tako da tistemu, ki smo všeč,
kolesom.
smo všeč.
tih kot po življenjskem stilu. Sami sebe ne opredelju-
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
26
N
Z
a konec bi vas prosil za nasvet mladim glasbenikom, ki se v glasbeni industriji še uveljavljajo. Kako se spopasti s tremo, strahom nastopanja pred občinstvom in kakšne ljudi moraš poznati, da bi postal popularen in uspešen?
a tem mestu, bi se vam najlepše zahvalil za vaš čas in vam zaželel še obilo uspehov na vaši karierni poti. Mladim bralcem, bodočim ali že sedanjim glasbenim virtuozom pa: “Bodite samosvoji, izrazite svoja čustva, bodite ponosni nase in spoznajte nekdanjega glasbenega menedžerja, današnjega predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja – vsaj tako pravijo MRFY-ji. Z alkoholom: s trezno glavo v odločitve, če že pa v zmernih količinah (Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!)” .
Poznati moraš Boruta Pahorja. Za tremo pa najbolj Piše: Mark Djuraševič Foto: Loredana Loiodice
pomaga alkohol.
27
INTERVJU
Gledališki vtis: Piše: Selma Skenderović Foto: Peter Uhan Vir: www.gledalisce-koper.si
Konec koncev ali vse v vsem. Mogoče bi lahko tako
Pa tudi svojo. Najmlajša hči je ves ta čas zaskrbljena,
prevedli izraz tutošomato v slovenski knjižni jezik.
saj njena biološka ura neusmiljeno tiktaka, kljub temu
Toda knjižna slovenščina nima kaj početi v komedi-
pa še vedno nima moža. Zanimivo in naenkrat ne-
ji, zasnovani na dialektu. Čeprav na to radi pozablja-
navadno je, da so v istem prostoru in ob istem času
mo, vnese dialekt v dramo, poleg komičnosti, še ne-
postavljene štiri popolnoma različne osebnosti, vsaka
posrednost, živost, melodijo in posebno barvo, kar
kot predstavnica ene izmed družbenih deviacij. Tudi
deluje kot oddih od zbornega (strogega) jezika. Iz-
stranske osebe, na primer Petruchio in Tranio sta si
tok Mlakar je ravno z dialektom, songi in aktualizaci-
različna. Mi pa vemo, da se povsod najdeta vsaj dva, ki
jo poskušal približati gledalcem zgodbo, povzeto po
sta si na nek način podobna, če že nista ista.
Shakespeareovi Ukročeni trmoglavki. Ker moškim vstop v Minolino hišo ni dovoljen, se Še dobro, da so na tem svetu odstopanja in se je lahko
preoblečejo v ženske, da bi lahko vstopili. Minola je
Mlakar obregnil obnje. Na eni strani feminizem in hibe
slep in gluh, zato tega ne opazi. Kljub temu še vedno
modernih ljudi, na drugi tradicija in hibe tradicionalnih
drži vse niti v svojih rokah in nobena ovira ga ne spra-
ljudi. Oče, Baptista Minola, ne dovoli mlajšima hčer-
vi v grob. Recimo, da avtor tudi s tem namiguje na ne-
kama, da bi se poročili, dokler se ne poroči njegova
kaj, kar je igralcem dokaj znano. Parodija na moder-
najstarejša hčer, feministka Katarina. Ker je feministka,
no družbo je na začetku smešna, v veliki meri realna.
je nihče noče za ženo. Medtem ko prenavlja hišo kar
Proti koncu se ne ve, če je vse še vedno parodija ali
sama, srednja sestra spletkari z očetovim odvetnikom.
resničnost. Izpostavljene so tiste napake žensk, ki jih
Načrtujeta namreč uboj Minole in Katarinino poroko.
slišimo povsod. Mlakar bi si pri tem lahko dovolil več
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
28
tutošomato izvirnosti. Liki so preveč posplošeni, nosilci lastnosti,
zasedba:
ki jih ima celotna družba. S tem pa je posamezen lik
Režija: Vito Taufer
brez značaja.
Asistentka režiserja: Tereza Gregorič Avtor besedil in glasbe songov: Iztok Mlakar
Ko Katarini najdejo moža, se zgodba hitro odvije do
Scenograf: Voranc Kumar
konca. Minola ugotovi, da ga je hčer želela ogoljufati
Kostumograf: Matic Hrovat
in pokažejo se pravi obrazi. Kar se tiče samega konca, avtor je pustil gledalcem dovolj prostora za lastno in-
Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec zvoka: Borut Čelik
terpretacijo. igralci:
Bolj kot komedija je drama podobna črni komediji, na
Chiara: Urška Taufer
meji grotesknega in za gledalca nelagodnega. Toda,
Bianca: Tjaša Hrovat
kaj drugega bi lahko prepričalo ljudi, da je nekaj nar-
Katarina: Patrizia Jurinčič Finžgar
obe s tem, v čemer nihče ne vidi napak?
Petruchio: Luka Cimprič Hortensio: Žiga Udir Tranio: Rok Matek Lucentio: Matija Rupel Baptista Minola: Iztok Mlakar Instrumentalni trio: Matjaž Švagelj, David Šuligoj, Roman Kobalj
29
GLEDALIŠKI VTIS
literarna zibelka: Martin Mikolič - Poezija 1.
4.
pet vrstic
življenje
(pod mizo je miza.)
realem bele trdnjave.
pod mizo je velika glava. pet deset. jed pred pogačo. smrt pred rojstvom. pot med vrsticami.
zven mokrega opna. puščica hipno stoji. nepremičnost pogleda nazaj. prerazporeditev, zakaj ostaneš taka na mestu? vsak obraz je isti, frizbi pospravi nazaj, spet se igraj
…
Piše: Martin Mikolič Vir: freepik.com
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 37
30
3. kaj sem se naučil v peruju ali sladek krompir je samo sladek krompir. prepisal bi polno pest orehov, če bi lahko, v roke vzel sedlo, da bi prerisal kobilji odtis v lepšo pisavo, tistega dne, ki ni danes, niti jutri, je pač nek dan, ko se v tišino na pašnike pridejo igrat kiti, happy place, se vsili v še tako čisto vlakno tvojega telesa, v neskončno minevanje trenutkov, pa vendar
– sladek krompir je
samo sladek krompir.
5. smerokotnik trst tudi trdi: sladkor v šalci je kul, preliti večnost
2.
v dan, preliti kapučin,
merilo je potvarjanje besede v barvo magije,
razbiti kozarček,
frulica je religioznost v fraktalski
pobrisati
obliki.
črepinje,
osnovni halucinogeni tipi.
zarisati
življenje je čudovito.
zvonec.
spim vedno spet.
31
čin,
konec.
LITERARNA ZIBELKA
CMK MAGAZIN Å TEVILKA 37
32