1
SOORGANIZIRAJ Z NAMI! !OBJAVILI SMO DVA RAZPISA! 1. Imaš idejo za dogodek/koncert? Izpolni prijavnico za svoj projekt in CMK ga bo finančno podprl, če bo zadostil kriterijem. 2. Imaš bend in ustvarjate lastne komade? Poglej si glasbeni natečaj CMK studio Live. Organizirali bomo 3 koncertne večere, kjer se bo izbiralo finaliste. Najboljši bend pa bo dobil snemanje posnetka v CMK studio brezplačno. Oboje lahko najdeš na spletni strani mla-
di-koper.si pod Razpisi. Obenem pa ti še ponujamo možnost, da nam poveš, kaj si misliš o Centru mladih Koper. Tvoje mnenje res šteje. Anketo lahko najdeš na naši FB strani, saj je izpostavljena na vrhu. Na koncu ankete pa še odpri drugi kratek obrazec o prostovoljstvu, kjer lahko pustiš svoje podatke in se pridružiš drugim prostovoljcem CMK-ja. Urednik, Patrik Holz
fotka mesca CMK Magazin številka 32
Foto: Rok Črtalič
2
CMK MAGAZIN številka 32 marec 2019 GLAVNI UREDNIK: Patrik Holz SODELAVCI TE ŠTEVILKE: Ket, Vid Karlovšek, Tadeja Ajdič, Matko Jovičić, Andrea Effe, Rok Črtalič, Francisco Guerreiro, Ernesta Karosaitė. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Timotej Stibilj GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN PRELOM: Žana Šuran NASLOV UREDNIŠTVA: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.
3
UvodNE StRAni
koledarček
recenzija_ kradljivka knjig
branje_ za nekatere nočna mora, za druge droga, ki ti ne pusti spati
koncertni vtis_ jure lesar
kotiček z andreo effe
cmk foto utrinki
about a club_ sporting
škotska legenda: selkiji
športni rok
intervju_pero defformero
gledališki vtis_ služkinji
CMK Magazin številka 32
4
5
KazAlO
Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na facebooku. pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.
Ponedeljek
Torek
25
PEFTeater- gledališke vaje 19:30 - 22:00
Izmenjava knjig 12:00 - 19:30
01
Četrtek
Sreda
26
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30
27
Veganski piknik KP #2 17:00 - 21:00 Skrivnosti genijev in najboljsih vodij 18:00 - 20:00 Footbag freestyle treningi 21:00 - 22.00
02
Obalne rime # 20:00 - 22:30
03
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30
English Book Club #01 18:00 - 21:00
Premiera - PEFTeater 20:00 - 22:00
Retro gaming 18:30 - 20:30
PEFTeater- gledališke vaje 19:30 - 22:00
Delavnica shuffle plesa 19:00 - 20:00
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
08
STIK Koper - lg prostovoljstvo 18:30 - 20:30
09
Študent teater 20:00 - 21:30
10
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30 English Book Club #01 18:00 - 21:00
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
Delavnica shuffle plesa 19:00 - 20:00
15
16
17
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30 English Book Club #01 18:00 - 21:00
Delavnica shuffle plesa 19:00 - 20:00
22
Gosti sok - Blu 20:00 - 22.00
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
23
Nenavezanost uspeha, miru i 19:30 - 21:00
24
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30 English Book Club #01 18:00 - 21:00
14 skrivnosti srečnih družin 18:00 - 19:45
29
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
30
Obalne rime # 20:00 - 22:30
01
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30 English Book Club #01 18:00 - 21:00
Delavnica shuffle plesa 19:00 - 20:00
CMK Magazin številka 32
6
petek
28
gbtiq+ o
april 2019 sobota
29
nedelja
30
31
Literarni klub 18:00 - 21:00
#39
Večeri smeha: Ex Yu komiki 20:00 - 21:30
04
r vaje
05
11
07
13
14
20
21
26
27
28
03
04
05
Nika Solce - lutkovna predstava 10:00 - 13:00
12
t - skrivnost in sreče
KONCERT: Pero Defformero 21:00 - 23:59
Stand - up večer 20:00 - 21:30
18
19 KONCERT: Stoner Boner: Sloanwall Veuve - Vu Garde 20:00 - 23:59
25
Večeri smeha: Ex Yu komiki 20:00 - 21:30
06
Predstava Študent teater 20:00 - 21:30
ue ice team
Večeri smeha: Ex Yu komiki 20:00 - 21:30
KONCERT: Kiwi Flash, SIck Breed, Macbeth 21:00 - 23:59
KONCERT: Omega sun 20:00 - 23:59
#40
02
7
koledarček
Markus Zusak
Kradljivka knjig OSNOVNI PODATKI O KNJIGI Ocena: Žanr: zgodovinski roman Št. strani: 552 Leto prve publikacije: 2006 Jezik: Angleščina (The Book Thief) Prevod v slovenščino: da
Recenzija:
KUKANJE V VSEBINO:
ga Zusakova Kradljivka knjig in s ponosom povem, da
Zgodba se prične na vlaku, ki reže skozi ozeblo, lede-
sem jo prebrala že šestkrat in bom zagotovo še kdaj
no pokrajino – Nemčija, čas druge svetovne vojne.
posegla po njej.
Knjiga nam pričara pogled v otroštvo in odraščanje Liesel Meminger, ki je zaznamovano z lahkoto, izgu-
Prva zanka, v katero sem se ujela je bila avtorjev ne-
bami in bombami. Kradljivka knjig je zgodba o Lie-
navaden, a zaradi tega nadvse interesanten pristop k
selinih posvojiteljih, nežnemu Hansu s diatonično
pripovedovalcu; uspel je namreč prikladno manevri-
harmoniko in Roso, ki svojo ljubezen izraža s saukerl.
rati med prvo in tretjeosebnim pripovedovalcem. Gre
Prav tako je zgodba o Rudiju Steinerju, dečku z lasmi
za zahtevno, a genialno izbiro načina pripovedovan-
barve limone in Maxu, judovskemu dečku, katerega
ja, ki pa nam omogoča dvojni pogled na dogajanje. S
usoda je odvisna od Lieselinega molka. Knjiga nas
pomočjo Smrti nam Zusak omogoča razbrati čustva
ponese skozi par krasnih, a hkrati strašljivih let Liesin-
in misli junakinje ter hkrati poda perspektivo Smrti na
ega življenja, brez da bi zares vedeli, koga bo Smrt na
celotno situacijo: kako mu je njeno delo na neki način
koncu vzela s seboj.
v breme, hkrati pa se zaveda njegove nujnosti. Menjavanje pripovedovalca je dalo knjigi poseben čar in
MNENJE:
pridih, ki se je oddaljil od klasičnega stila pisanja.
Ne redkokdaj se najde bralec, ki še ni našel/prebral knjige, ki bi jo lahko znova in znova bral, vse dokler mu
Kradljivka knjig na noben način ni preprosta mladins-
ne bi besede že tekle pred očmi. No, zame je ta knji-
ka proza, še manj pa dolgočasna zgodovinska pripov-
CMK Magazin številka 32
8
ed o ‘’še eni žalosti zgodbi iz druge svetovne vojne’’.
da ne bi sočustvoval s Smrtjo, ki ‘’jo ubija, ko vidi, kako
Roman te ne prosi za sočustvovanje z judi, njihovo
ljudje umrejo’’.
žalostno zgodovino in stiske so le del ozadja celotnega dogajanja. Predstavljene so skozi pomilovanja
Za konec bi rada dodala zgolj še opozorilo; knjiga bo
vrednega, a vseeno prekrasnega lika Maxa. In to je
nekatere preganjala še tedne po tem, ko jo bodo pre-
bila druga zanka, ki me je ujela. Zusak se osredotoči
brali, medtem, ko se bo morda komu zdela neberljiva,
na predstavljanje življenja v revni Nemčiji, omogoča
zaradi kombiniranja pripovedovalcev.
nam pogled na potek vojne skozi oči ljudstva, ki ga marsikdo nikoli ni videl kot žrtev. Zgodovinski učbe-
Hkrati pa naj se vsak bralec, ki se bo prebil skozi knjigo
niki namreč gladko spregledajo trpljenje Nemcev pod
zaveda, da je to roman o moči besed. Hitler je zgolj
Hitlerjevo vladavino.
z besedami uspel prepričati ljudi v vojno, ki je vodila v nekatera najbolj ostudna in grozovita dejanja v
In tretja zanka, ki me je popolnoma prevzela je bila
človeški zgodovini. Roman opozarja, da so besede ne-
nepredvidljivost. Vedno sem se spraševala - kdaj, kako,
varno orodje, ki ga voditelji in mediji pridno izkorišča-
a bo že …? Nikoli nisem točno vedela, kdaj bo Liesel
jo od začetka našega časa. Nikoli ne smemo pozabiti,
ukradla novo knjigo. Še manj pa kdaj bo Smrt vzela
da so besede dvorezni meč – lahko nas prepričajo, da
nekoga, zaradi česar bi jo zasovražila. Ampak dejstvo
zagrešimo strašna dejanja, lahko pa tudi skujejo pri-
je, da skozi celotno knjigo Smrti ne moreš zasovražiti.
jateljstva in odnose polne ljubezni in topline.
Ne glede na vse kar se zgodi, si ne moreš pomagati,
Piše: Tadeja Ajdič Fotografija: http://gospodicnaknjiga.si/2013/11/kradljivka-knjig.html/
9
recenzija
L
e kako lahko kup papirja s kupom znakov, pora-
Splošno znano je, da so otroci izredno dovzetni za
zdeljenih v čudne kombinacije, ki je zvezan med
vse okoli njih in so starši oz. družina, zanje primar-
dvema tršima papirjema, nekaterim že v zgodnjih le-
ni vir socializacije. Odgovor na naslovno vprašanje je
tih našega življenja predstavlja odrešitev in popoln
pravzaprav še eno vprašanje: ,,Ali vi berete?’’ Otroci
mentalni odklop, medtem ko drugim že misel nanj
srkajo vase svojo okolico, kopirajo svoje starše in šte-
povzroči prebavne motnje? Odgovor je enostaven -
vilna opažanja znanstvenikov so dognala, da so otro-
v prvih letih življenja nismo nič drugega kot kopirni
ci, ki so izpostavljeni knjigam in branju s strani staršev
stroji.
že od malih nog, tudi bolj nagnjeni k prebiranju knjig.
Jezika in socialnih norm se naučimo s kopiranjem dejanj, ki jih že kot novorojenčki zaznamo okoli sebe.
Z
akaj brati? Ampak zakaj naj bi otroci sploh brali? Kakšno ko-
Priučimo se, kaj je v družbi, kjer bomo odrasli, razum-
rist imajo od tega (in kakšno imamo navsezadnje tudi
ljeno kot spodobno in kaj nemoralno. Ravno zaradi
mi, odrasli?)
tega je vzgoja otroka v prvih štirih letih njegovega življenja tako silno pomembna; le do takrat se namreč
Če začnem pri otrocih, branje dokazano omogoča
razvijajo določeni možganski deli, in ko enkrat to ob-
boljši in bolj kakovosten kognitiven razvoj v najst-
dobje mine, se znanja, ki ni bilo pridobljeno, praktično
niški dobi, seveda poveča njihovo besedišče, vendar
ne da nadomestiti.
jim tudi ponudi širši spekter splošnega znanja in jim
CMK Magazin številka 32
10
Za nekatere nočna mora, za druge droga, ki ti ne pusti spati ,,Le kako spravite vašega otroka, da tako velike bere? Moj se knjige sploh ne želi dotakniti.’’ Znameniti stavek marsikatere mame vam je zagotovo že prej zajadral skozi ušesa. Čeprav je že eden najbolj obrabljenih stavkov kar jih poznam(o), zastavlja dejansko vprašanje zakaj nekateri otroci berejo več kot drugi?
omogoča boljše razumevanje drugih.
je napačne podobe o Afriki zaradi pomanjkljivega iz-
Kar pa se tiče nas, odraslih … No, glede na študijo
ražanja oz. malomarne rabe jezika (npr. ‘’zamorci ne
Yale School of Public Health study iz leta 2016, nam
umiti brez vode’’), ki je ukoreninjena v zahodni kon-
branje lahko podaljša življenjsko dobo za kar dve leti,
ceptualizaciji in utvari/podobi ostalih.
prav tako pa pomaga pri lajšanju depresije in zmanjša Kako torej poskrbeti, da bomo mi in naši otroci bra-
možnost demence v starejši dobi.
N
li knjige, ki niso stereotipne? Preprosto ne moremo.
i vsaka knjiga kvalitetna!
Knjige so danes na voljo vsepovsod in pomembno je,
Hkrati se moramo zavedati nevarnosti, ki jo da-
da tudi otrokom pustimo izbrati literaturo, ki sem jim
našnja literatura kot del medijev predstavlja. Mediji so
dopade. Naša vloga je, da prepoznamo nepravilne in
največji promotor stereotipov in predsodkov ter nam
manipulirane podobe znotraj medija in jih na prim-
ustvarjajo (pogosto manipulirane) podobe o drugih.
eren način predstavimo otroku.
Knjige, kot so Čuri Muri v Afriki, niso nič drugega kot pranje možganov z vstavljanjem idej o drugih v glave naših otrok. S tem se navezujem predvsem na neustrezno upodabljanje ‘’drugih’’ skozi medije, kot so film, internet in tudi (na žalost) otroška literatura. Ne trdim, da gre za agresivni napad, temveč zgolj za podajan-
11
branje
Piše: Tadeja Ajdič Foto: unsplash.com
Eden najuspešnejših slovenskih glasbenih producentov, glasbenik, televizijski voditelj in radijski urednik, Andrea Flego.
P
ri nastanku CMK studia si po mojem mnenju igral bistveno vlogo, saj si s svojem znanjem usmerjal mlade pri izdelavi studia. Povej nam več o glasbenem studiu CMK - kaj bi rad poudaril?
Hvala, zelo me je veselilo, da lahko pomagam
resnim skupinam in izvajalcem, da brezplačno posnamejo material, ki ga nato lahko odnesejo in sami miksajo ter dokončajo. Bo tudi odprt za večje, komercialne projekte, a vedno na osnovi nekega sodelovanja.
Z
akaj se ti zdi pomemben CMK studio in zakaj verjameš v to zgodbo?
pri ponovnem nastanku snemalnega studia v teh prostorih, a tudi pri izobraževanju tistih, ki
Ker glasba in ustvarjanje glasbe je eno izmed
bodo v tem studiu delali, saj ta prenos znanja
najbolj pomembnih in tudi mikavnih oblik
in izkušenj se meni zdi bistven. Brez tega ni
agregacije, združevanja in osebnega in kul-
kontinuitete in ni niti napredka.
turnega razvoja mladih. In v Sloveniji se vse prepogosto govori o kulturi le kot o neki višji,
CMK studio je za današnje razmere dobro
intelektualoidni panogi, ki se dogaja izključno
opremljen majhen studio, ki ima neprimerljivo
med raznimi ministrstvi in ustanovami z vi-
več, kot si lahko povprečen posamezni glas-
soko zvenečimi imeni.
benik privošči za domači studio. Toda ne gre za bahaški projekt in niti za studio katerega
Dobro vem, kako težko je za izvajalce na zač-
osnovni namen bi bil ta, da postane »biznis«.
etku priti do kakovostnega posnetka. Sploh
CMK studio bo omogočal neuveljavljenim, a
za bende, za skupine, ali za tiste, ki izvajajo
CMK Magazin številka 32
12
glasbo z akustičnimi inštrumenti. Namreč pri elektroniki in pri dance glasbi je za osnovo dovolj že računalnik in software ter virtualni inštrumenti, ki so tako rekoč enaki za mulca iz Kopra ali pa za DJ zvezdnika iz New Yorka. Toda za posnetek živih bobnov ali skupine, ki igra skupaj in hkrati, ali za posnetek pevskega zbora ali pa akustičnega inštrumenta, so stvari bistveno bolj komplicirane. Kajti v igri so faktorji, kot so glasnost, prostor, akustika, izolacija, mikrofoni in specializirane aparature ter oprema in seveda znanje pri postavljanju in uporabljanju le teh.
CMK studio ponuja eno izredno praktično, a tudi zelo dostopno rešitev ali pa vsaj stično točko za vsa ta našteta vprašanja in vzgibe.
V naslednji številki pa k novim temam z Andreo Effe.
Piše: Patrik Holz Fotografije: Eva Branc (muzikobala.com), unsplash.com Drugi viri: Freepik.com
13
kotiček z andreo effe
I
t is pop, it is rock. It has some kind of a punk attitude to it. It is the sound of pure rock ‘n’ roll with the undeniable cool aesthetics to it. If you still have not listened to Jure Lesar’s solo project, go cultivate yourself. It is good and it is new. It is Slovenian good times music.
T
he place is starting to get crowded. People gather around the bar area, they seem to be there to
have a blast. Teenagers, children, local rockers, grown adults; all together to watch Jure Lesar presenting his debut solo album. The place emanates the proper energy of a Friday night out. The place is, obviously, CMK in Koper city center. Jure Lesar’s very first album Zemljin Sin has it all. Intoxicating guitar reefs that hover above many different styles of Rock; from the most
Jure Les and
how to go
on
good m
introspective alternative indie, to the catchy pop that would make a nun sing along during a short drive to
only by his guitar. Time now for the love couples in
the monastery. Crazily insane keyboards just uplift the
the crowd to have a more intimate moment together,
whole song construction through the roof and be-
holding hands or hugging, with their eyes fixed on
yond. And then you have one or two very beautifully
the musician. Resuming, in the crowd at CMK’s, peo-
arranged ballads, just as it is written on the book of
ple were dancing alone or in pairs. People sang along
rock ‘n’ roll rules. It is energetic, fun and sincere. In the
like they had always known the lyrics. People were
back ground, Lesar’s acoustic guitar takes care of both
smiling all around. I was in the middle of that crowd
melody and rhythm, just adding more attitude to the
too, but working. Nonetheless, I was having as much
whole performance. During the concert, the rest of
fun as any other spectator. That is the precise effect of
the band withdrew themselves from the stage, letting
Lesar’s songs. I just wish I could understand one word
Lesar alone for a couple of solo songs accompanied
of Slovenian.
CMK Magazin številka 32
14
T
he day of his concert in CMK, I was working. Taking pictures of his performance and mentally
recording ideas for what I would write about him and his concert. I think it is fair to say that he made my life pretty easy. He has great songs that work perfectly live. Not having much to say about a concert that had everything to work out great (as it did) and having absolutely nothing to say about the lyrics (I swear I will do my best to learn the language), I could focus entirely on the environment around me. About that, I think there is nothing left to say. I reckon I was feeling
sar
crazy
music B
efore his solo career started, Jure Lesar was part
a bit jealous of all those party-goers, but Jure Lesar’s
of the alternative rock band Eskobars. Having
songs got me inebriated anyway. It is a pleasure to
darker vibes to their music, this band does not lack
listen to foreign music that can speak to me like that,
the dancing characteristics you can find in Lasar’s
even without the comprehension of the words. It is
songs. Based in the Istrian region, they edited two
like they usually say, music is the universal language
long-length albums and had big success in Slovenia
by excellence. Thank god for that and thank god for
between the years of 2009 and 2015. Jure Lesar took
that night. Next morning, I managed to wake up with
advantage of this ‘family vacations’ to compose, re-
a clear mind and a healthy appetite.
cord and produce his first solo album. Now, evidently, he is promoting it live.
15
Piše:Francisco Guerreiro Foto: Francisco Guerreiro
koncertni vtis
CMK Magazin ĹĄtevilka 32
16
17
Foto utrinki
CMK Magazin ĹĄtevilka 32
18
Avtorji> Foto str.: 16 - 19: Ernesta Karosaite, Francisco Guerreiro
19
Foto utrinki
CMK Magazin ĹĄtevilka 32
20
Piše: Matko Jovičić Foto: Atila Sabo
1.
Kaj je Pero Defformero? Kdo ste?
3.
Kakšna je zgodba vašega začetka, kako in zakaj ste začeli ust-
Pero Defformero je zaključni spoj nespojljivega: tri
varjati svojo glasbo?
tehnično kvalificirani metalci in najboljši folk front-
Ideja o bendu se je rodila na začetku devetdesetih
man, ki to ne želi biti ...
kot reakcija na pojav turbo-folka. Ljubezen do rock in metal glasbe pa datira iz otroštva, ampak na našo
2.
Iz kje izhaja ime?
žalost na področju bivše juge nikoli ni bilo dobrega
Ime izhaja iz jugoslovanskega prevoda
tržišča za resno ukvarjanje s tako glasbo. In od tod
italijanskega stripa Alan Ford-a, natančneje, iz glave
potem ta alter ego, super heroj v beli obleki, borec
fenomenalnega Nenada Briks-ija.
poti šundu in kiču. Za tak šutasti stil je potrebno tudi šutasto ime. Tukaj pa je priskočil na pomoč Alan Ford ...
21
intervju: pero defformero
4.
Kako se je vaša glasba spreminjala skozi čas?
Nikakor. Nikoli se ni menjala. To je vedno bil rock in metal s folk vokalom. Odvisno od teme pesmi pa mi vijugamo skozi različne stile rock glasbe.
5.
Kaj vas razlikuje od ostalih metal bandov iz področja bivše Ju-
goslavije?
6.
Kdo vam je zgled v glasbi? Hali Gali Halid in Rambo Amadeus plus vsi
bendi, ki smo jih poslušali v mladosti in jih še danes
Pa največ v frontmenu, njegovem nastopu in stilu petja. Veliko pozornosti namenjamo našemu zvoku in to je vsekakor druga najbolj pomembna stvar. Kar
poslušamo.
7.
Kaj bi radi sporočili publiki z vašimi nastopi?
se pa samega igranja tiče, se pa trudimo, da od sebe
Svoji publiki bi želeli naročiti 10 čevpačičev s čebulo …
damo vedno 100%.
ampak ni nikogar, ki bi jim to lahko dostavil.
CMK Magazin številka 32
22
8.
Zaupajte nam kakšno svojo anekdoto,
zanimivo/smešno
prigodo iz koncerta/turneje? Uff, to pa je res težko! V preteklih 25 letih smo imeli več kot sto nastopov in vedno se nam je zgodilo kaj zabavnega in smešnega. Poskusite si samo zamisliti, kako je bilo igrati pred legendarnimi death metalci Behemoth! In z njimi nato tudi deliti backstage?! Junija letos nas nekaj podobnega čaka z ameriškimi heavy metalci Testament.
11.
Kaj pa mladim nasploh? Sem mar jaz “gospod nasvet”? (smeh)
Hmm. Namesto navideznih prijateljev je treba ime-
9.
Kateri koncert vam je do sedaj
ti čim več resničnih. Pojdite raje v naravo in uživajte
bil najboljši / na kateri koncert
v življenju, namesto da gledate zaslone »družabnih
vas vežejo najlepši spomini?
omrežij«. Bodite ljudje narodov, vere in barve, kajti vsi
Uh, še eno težko vprašanje (smeh). Resnično je bilo
smo krvavi pod kožo, vsi imamo iste organe. Seve-
zeeeeeeeelooooooo veeeliiiiiko dobrih koncertov.
da morate negovati tradicijo in običaje, če menite, da
Mogoče bi iz novejše zgodovine izpostavil nastop na
je to pomembno, vendar nikogar ne obremenjujte s
Beer Fest 2018 v Beogradu.
tem. To je vaša intimna stvar in res ni treba, da se tiče tudi drugih. Delite ljudi izključno na dobre in slabe!
10.
Kaj bi svetovali mladim glasbenikom?
Ne poslušajte nasvetov drugih, temveč sledite svoji
12.
Kaj pričakujete od vašega nastopa v CMK, ki bo v so-
viziji in cilju. To je edini pravi in iskreni način. Kvaliteta
boto 13. aprila?
in originalnost v kolikor jih že posedujejo, pa že bosta
Pričakujem, da za spremembo pridejo ljudje, ker
našla svojo pot do publike.
običajno ne pridejo … (smeh)
23
intervju: pero defformero
About a club T
he story of Sporting Clube de Portugal is the story of Portuguese football. I should be around ten when my father took me to the main roundabout of Lisbon city to commemorate Sporting’s championship winning. That year, we were already champions two rounds before the end of the season. It is a tradition of my club that the entire team walks in the pitch with their hair painted in green for the last games of the season if they are already champions. So they did.
T
he Marquês de Pombal square was packed by a green and white crowd; frenetic screams
of emotional victory and sincere tears of nostalgic glory. As someone once said, football is the most important thing of those which have no importance at all. I often use this sentence to try to describe football to people who cannot stand it. It is very difficult to make a football skeptic person feel what a football lover feels when his team scores a goal, when his team wins a game, when his team wins the championship. These winnings bare an exponential increase of emotion if the club in question does not win that much. It is precisely that the case with Sporting. But let’s not diverge from the story.
CMK Magazin številka 32
24
W
ith forty-two goals that season (the exact
rect rival of Sporting), was what the football world
double of goals of the second best scor-
would call a diver. At the least smoothest touch he
er), Mรกrio Jardel was the big leader of that victory.
felt inside the goal area, he would dive in the most
He was a Brazilian striker who had switched teams
convincing manner. Penalty for Sporting. Who to
from Futebol Clube do Porto to Sporting the year
score? Mรกrio Jardel, of course.
before. Trading a club for one of its direct rivals is one of the worst things that can happen to a fan in the football universe. Being a Sporting sup-
T
he square was packed, the year was 2002. Thousands of football fanatics were waiting
porter, I could not be happier with his decision.
for the team to make the traditional winning pa-
He scored in all ways and fashions. Header, long
rade. Beer was being drunk by the gallons. As a ten
distance kick, penalty. The guy was an amazing
year-old, I wonder if some of the memories I have
scorer, better than he was a player per se. That
from that day are but creations of my fertile imag-
particular season, there was a strategy of getting
ination. I remember feeling the energy filling my
easy penalties that almost never failed. Joรฃo Pinto,
body like an electric shock. Too much noise, too
former Sport Lisboa e Benfica forward (another di-
crowded, perfect. Such feelings hibernated away
25
about a club
from my reality until 2016 when the Portuguese National Team did the unthinkable in France. But that is a whole different story.
T
he season of 2001/2002 was the last time Sporting Clube de Portugal gave that joy to its fans. We
were on the verge of doing it again many times, but never succeeded. The small glories we would have on the years to come were never what the fans really wanted. A couple of cups, a few good player transferences that filled our vaults with okay money, some tasty victories against our rivals, eliminating a filthy rich Manchester City on the Europa League round of sixteen. But the fans need more, they deserve more.
CMK Magazin ĹĄtevilka 32
26
I
t would not be unfair to ask the club that claims to have one of the best football academies in
the world to bet more on our home made footballers; that when you sell them you ask for the fairest amount of money; that you promote those players better and create opportunities for them to play in the main team; that you make the players understand the greatness of the club’s history and how they are now a part of that history. This is the club that brought Luís Figo to the world; Cristiano Ronaldo, Nani and Paulo Futre. There are not many clubs in this planet that are able to shout out loud they created the amount of talent we did.
T
he story of Sporting Clube de Portugal is the story of Portuguese football, the story of an eclec-
tic, well respected and successful club. It is also the story of a misrepresented club. The story of a club full of loaned money, corporate interests and ridiculousness in the eyes of our rivals. We are our worst enemies for we suffer from a real, undeniable personality crisis. It is on the fans’ hands to turn it around and to deliver back to the world the glory of our gold ages. Enough with the lobbies, the side wills of very rich individuals. We shall honor the year of 1906, the year of our conception. Sporting gave to us, let’s give back to our beloved club. Esforço, dedicação, devoção e glória; Sporting Clube de Portugal sempre!
Piše: Francisco Guerreiro Foto: www.google.com
27
about a club
Foto: Rok Črtalič
CMK Magazin številka 32
28
29
Ĺ portni rok
s k otsk a
I
l ege n
z severnih otokov Škotske prihaja ljudska pripovedka, legenda, ki jo pozna skorajda vsak ribič in mornar. Marsikateri odrasel pa se spomni, da je to zgodbo slišal že kot otrok od starih staršev. Začne se z
ribičem, ki je živel v majhni koči na obali. Vsak dan je garal in lovil ribe, ko je nekega jutra, po grozni nevihtni noči, na obali zagledal prelepo, a nezavestno dekle. Zraven nje, pa kožo. Tjulnovo kožo. Ribič se je zavedal da prvič strmi v selkie-ja - bitje, ki se lahko spreminja v tjulna ali človeka po želji... a le, če ima ob sebi svojo kožo. Ta ribič se je v dekle iz morja zaljubil na prvi pogled. Vzel jo je k sebi domov in ji pomagal k zavesti. O koži, ki jo je skril, pa ni rekel niti besede. Vedel je, da tisti trenutek, ko bi kožo dekle našlo, bi jo izgubil za vedno. Čas je mineval in čustva so postajala močnejša tudi iz njene strani. Ribič in dekle sta se poročila in res bila srečna. Ampak nemalo krat je ribič opazil svojo nevesto, kako je gledala morje z žalostnim pogledom. Pogrešala je svoj dom in pogrešala je svojo svobodo, svoje brate in sestre. Čeprav je svojega moža zelo ljubila, nič ni bilo večjega kot njena ljubezen do morja. Samo takrat se je počutila popolno. Tega se je ribič zavedal in čeprav se je počutil neverjetno krivega, je ni mogel izpustiti z rok.
CMK Magazin številka 32
30
n da
O
o
Sel k ijih
d tukaj naprej, se potem lahko zgodbe malo razlikujejo. V enih pripovedih, žena najde
Š
kotska mitologija je zelo bogata. Polna je zgodb, legend, mitoloških bitij in bogov. Pošast iz Loch
svojo kožo čisto po nesreči in isti trenutek steče
Nessa poznajo najbrž vsi. Tudi brezglavi jezdec s
proti morju in izgine pod valovi. Včasih se spet po-
svojim črnim konjem, ki ga imenujejo Dullahan,
javi nad gladino, v obliki tjulna, in opazuje svojega
ni ljudem neznana pojava, saj je prikazan v filmih
ljubega ribiča. Noben od njiju se nikoli več ne zalju-
(The legend of Sleepy hollow), knjigah in nemalo
bi v koga drugega. V drugih primerih te legende, pa
krat tudi v videoigrah. Poleg brezglavega jezdeca in
imata mož in žena dva otroka in eden od njiju najde
Nessie imamo še bitja, ki jih kličejo Kelpies. Duhovi
kožo ter jo izroči svoji mami, nevede kaj to sploh je.
vod in morij, ki lahko prevzamejo obliko prelepega
Isto noč ona izgine brez sledi, ampak vsaj enkrat na
konja. Tako lepega, da se težko upreš ga zajahati,
leto obišče svojo družino izven morja.
ampak ko se enkrat nanj usedeš, te kelpie ponese v globoke vode in utopi. Rečeno je tudi, da se lahko
31
škotska legenda: selkiji
preobrazijo v zapeljivce (redkokdaj tudi zapeljivke), ki s svojo lepoto omrežijo svojo žrtev. Resnici na ljubo, veliko jih je zgodb, kjer so se srečanja med temi nadnaravnimi bitji in ljudmi končali zelo slabo. Po navadi s smrtjo ženske, moškega ali otroka, ki so jim prekrižali pot.
M
iroljubna in igriva narava selkijev, sta tisto, kar jih od drugih precej razlikuje. V morju
živijo kot tjulni, na suhih tleh pa se preobrazijo v ljudi, ki pa so za vedno povezani z morjem. In ker so del njega, poznajo popolno srečo samo takrat, ko so pod gladino s svojimi brati in sestrami. Kot pravijo legende, nikoli nikomur nočejo nič slabega, a ljubezenske zgodbe med navadnim človekom in selkijem po naravi nimajo srečnega konca, ker sta oba iz čisto dveh različnih svetov. In ravno kakor človek ne more živeti pod vodo, tako selkie ne more preživeti svojega življenja izven nje. Govori se, da imajo otroci, ki so plod take veze plavalno kožico med prsti na rokah in nogah, ter da lahko pod vodo zdržijo več časa.
K
ljub temu, da so selkiji povezani s Škotsko, so omenjeni tudi v irski, islandski in drugih skan-
dinavskih mitologijah. Ravno zaradi tega se ne ve točno, od kod zares ta bitja prihajajo. Pripoved o ribiču in dekletu iz morja še zdaleč ni edina, čeprav je najbolj znana. Bila je tudi prikazana v filmu The secret of Roan Inish iz leta 1994.
N
a koncu se vseeno mogoče poraja vprašanje, zakaj so legende o selkijih nastale. Ko so se
v preteklosti rodili otroci z luskasto kožo, z deformacijami prstov (anencefalija) ali rok so si mogoče ljudje razlagali njihovo stanje na tak način. Da so
CMK Magazin številka 32
32
potomci nekakšnih skrivnostnih, morskih bitij. Selkiji, ki si delijo nekatere svoje lastnosti s sirenami in morskimi deklicami iz drugih kultur, so mogoče tudi nastali na račun žensk, ki so bile nekaj svojega in niso spadale v takratno družbo.
N
i presenetljivo, da so ljudje v časih, ko so bila morja še neznana prihajali na dan z raznimi
zgodbami, kaj živi pod valovi. Ribiči, ki so večino svojega življenja preživljali na morju, so si s tem krajšali čas in se zabavali, ko so se z druščino dobili v gostilnah. En drugemu so pripovedovali, kaj so videli ali slišali ter zatrjevali, da je vse res. Dandanes malokdo verjame v take stvari. Legende imajo še vedno svoj čar, ampak so samo to. Legende. Nekaj, ki je več al manj povezano samo s preteklostjo. Ampak, če se vprašamo za trenutek, ‘’Kaj pa, če je mogoče?’’ Vsaj en majhen del. Mogoče so ljudje res nekaj videli. Doživeli. Kot nimamo dokazov, da nič od tega ne obstaja, ravno tako ne moremo zagotovo reči, da čisto nič ni res. Nikoli ne moremo vedeti resnice in mislim, da je ravno ta tančica negotovosti in skrivnosti čar legend.
Piše: Ket Fotografije: unsplash.com
33
škotska legenda: selkiji
Gledališki vtis:
služkin
Piše: Vid Karlovšek Foto: Tanja Draškić Savić Vir: http://www.ink.hr in www.gledalisce-koper.si
S
lužkinji je dramski prvenec kontroverznega francoskega literata in političnega aktivista Jeana Geneta. Avtor v besedilu raziskuje in opisuje hierarhične odnose konservativne družbe znotraj enega gospodinjstva - v drami srečamo dve služkinji in njuno gospodarico in vseskozi predstavo se gledalcu odstirajo novi pogledi na to, kdo je v moderni družbi sploh kdo - kdo je suženj in kdo gospodar?
Igra je ob svojem nastanku dvignila veliko prahu in (v konser-
načrtujeta ‘’Gospejin’’ umor. Tovrsten pristop nam daje vpo-
vativnejših krogih) sprožila odpor. Kljub temu pa je besedilo
gled v temno plat družbene hierarhije in njeno nesmiselnost.
na področju filma in gledališča naletelo na izredno plodna tla
Zanimivo je tudi dejstvo, da vlogo prave ‘’Gospe’’ igra moški,
- doživelo je namreč ogromno uprizoritev po vsem svetu, pa
transvestit, kar je spet zagotovo prefinjena kritika malomeščan-
tudi nekaj filmskih priredb.
ske družbe in njenih načel, ki nikakor ne dopuščajo prehajanja med družbenimi razredi, kaj šele med spoloma. Drama gledal-
V drami spoznamo dve služkinji, mlajšo Solange (Petra B.
cu prinaša konec koncev tudi kritiko kapitalizma, poskuša nam
Blašković) in starejšo Claire (Rada Mrkšić) ter njuno gospodar-
odgovoriti na vprašanje, koliko je v družbi vredna moč in de-
ico, ‘’Gospo’’ (Ronald Braus). ‘’Gospa’’ povečini nastopa šele v
nar in kaj vse so pripravljeni storiti prikrajšani, da bi to dosegli.
drugem delu predstave, Claire in Solange pa v njeni odsot-
Služkinji se namreč opajata z namišljeno pozicijo moči, ki jo je
nosti izvajata skorajda srhljive in sprevržene (in, mimogrede,
vsaka od njiju deležna, ko igra ‘’Gospo’’. Ta izprijena igra vlog
vrhunsko odigrane) sadomazohistične rituale - še posebej se
se naposled konča tragično, s smrtjo ‘’Gospe’’.
poslužujeta igre vlog, ko ena od njiju igra ‘’Gospo’’, druga pa njeno služkinjo, nato pa si vlogi zamenjata. Skupaj ‘odigrata’ in
Igra Služkinji je v gledališki priredbi priznanega hrvaškega
CMK Magazin številka 32
34
nji režiserja Damirja Zlatana Freyja in v produkciji Mestnega gle-
Zasedba
dališča Pulj dosegla vse standarde dobre teatralizacije in dra-
Režija:
maturške postavitve na oder - izpostaviti pa je potrebno tudi
Damir Zlatar Frey
nekaj minusov. Scenografija je bila nekoliko preveč ekscesna,
Prevajalec:
veliko odrskih rekvizitov nepotrebnih in odvečnih, oder pa
Vjenceslav Kapural
prenapolnjen - včasih je ‘’manj’’ zares ‘’več’’, čeprav se mini-
Dramaturg, scenograf, kostumograf, koreograf in avtor
malizem morda z dotično dramo ne bi najbolje skladal. Prav
glasbenega izbora
tako so dramske osebe bile dodelane preveč enoplastno, po
Damir Zlatar Frey
istem kopitu. Največji adut in mojstrskost Freyjeve uprizoritve pa se kaže v igri vseh treh igralcev - z izjemno močnimi, s
Igralci
čustvi nabitimi, do potankosti izpiljenimi in strokovno izpel-
Solange Petra B. Blašković
janimi performansi so nedvomno izkazali svoj ogromen talent
Claire Rada Mrkšić
in izjemno kompetentnost na igralskem področju.
35
Gospa Ronald Braus
Gledališki vtis
CMK Magazin ĹĄtevilka 32
36