1
ZABAVEN MESEC JE PRED NAMI! KOLIKOKRAT se ti je zgodilo, da si začel/a nekaj pisat brez načrta. Brez nobenega pričakovanja in cilja. KOLIKOKRAT si se učil/a neko snov brez, da bi vedel/a, kaj ti bo to sploh koristila v lajfu. KOLIKOKRAT se ti je iz kratkega brskanja po YouTube-u, to brskanje zavleklo v nekaj ur. KOLIKOKRAT si želel/a spremembo v svojem življenju, KOLIKOKRAT si bil/a tik pred tem, da nekaj spremeniš in te je v zadnjem trenutku nekaj ustavilo. KOLIKO KRAT si nekaj želel/a doseči, pa si nikoli nisi upal/a premakniti se iz cone udobja. KOLIKOKRAT je v tem sestavku uporabljena beseda KOLIKOKRAT. KOLIKOKRAT jo še bom napisal do konca uvodnika. KOLIKO KRAT se bo še ponovila. KOLIKO KRAT lahko sploh pišem uvodnik brez načrta. KOLIKO KRAT boš še pustil/a, da te strah in lenoba ustavlja v lajfu. KOLIKO KRAT boš še moral/a prebrati KOLIKOKRAT, da ti bo dovolj in si boš drznil poskusiti nekaj novega. KOLIKOKRAT, KOLIKOKRAT, da ti bo dovolj. Če ti je ‘’KOLIKOKRAT-A’’ dovolj, mi piši (patrik.holz@ cmk.si) in skoči iz cone udobja. MAGAZIN IN CMK IŠČETA AKTIVISTE. Urednik, Patrik Holz
fotka mesca CMK Magazin številka 31
Foto: Ernesta Karosaitė
2
CMK MAGAZIN številka 31 februar 2019 GLAVNI UREDNIK: Patrik Holz SODELAVCI TE ŠTEVILKE: Ket, Vid Karlovšek, Tim Mavrič, Rok Črtalič, Andrea Effe, Ernesta Karosaitė, Joris Degas, Stefano R. Carnevali, Francisco Guerriero. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: unsplash.com GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN PRELOM: Žana Šuran NASLOV UREDNIŠTVA: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.
3
UvodNE StRAni
koledarček
skriti kotički kopra_ pri velikih vratih_prvi del
Kotiček z andreo effe
cmk foto utrinki
intervju_jakob kobal
športni rok
gledališki vtis_ teror
legenda o wendigu
mesečna čačkarija_ zmelkoow
CMK Magazin številka 31
4
5
KazAlO
Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na facebooku. pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.
Ponedeljek
Torek
25
Sreda
26
Četrt
27
Delav in javn 17:30 STIK K zdravj 18:30 Obaln 20.00
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18:30
Let’s debate: Future technologies 20:00 - 21:30
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
Potopis: Spritualna Indija 18.00 – 20.00
04
05
06 Mladi za mlade: delavnica o Kopru 19.15 – 21.00
Izmenjava knjig 12.00 – 19.30
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18:30
11
Delav javne 17:30
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
12
13
Delav in javn 17:30
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18:30 Potopisno predavanje: S terencem po Omanu 18.00 – 20.00
18
19
20
Delav javne 17:30
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18:30
25
Teden pragu 18.00-
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
26
Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18:30
CMK Magazin številka 31
27 Skrivnosti genijev in najboljših vodij 18:00 - 20:00
Delav javne 17:30
Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00
Obaln 20.00
6
tek
petek
vnice komuniciranja nega nastopanja – 19:00 Koper - Duševno je kot tabu 0 - 20:30 ne rime #38 0 – 22.00
28
marec 2019 sobota
nedelja
01
02
03
08
09
10
16
17
22
23
24
29
30
31
Turnir NBA 2k15 14.00 – 17.00 Literarni klub 18.00 – 20.00 KONCERT: JURE LESAR + gosti 20.30 – 24.00
07
vnice komuniciranja in ega nastopanja – 19:00
KONCERT D-beat ludnica #3: SICK CRAP BRITOF ZABOJNIK 20.30 – 24.00
KONCERT NIKA SOLCE 20.00 - 22.00
15
14
vnice komuniciranja nega nastopanja – 19:00
n možganov 2019: na u bolečine (predavanja) -21.30
Bunga #13 (stand up večer) 21.30 – 23.00
21
vnice komuniciranja in ega nastopanja – 19:00
28
KONCERT: ŽAVBI BROTHERS + gosti 20.30 – 24.00
KONCERT: COWBOYS FROM HELL + support 20.30 – 24.00
vnice komuniciranja in ega nastopanja – 19:00
ne rime #39 0 - 22.00
7
koledarček
Skriti kotički Kopra:
Pri velikih v
D
rage kolegice in kolegi, spet smo tu in nadaljujemo z našim šetanjem po Kopru. Zadnjič smo se konkretno sprehodili po Mudi in njeni okolici in razkrili en miljavžent malih zanimivosti. Sedaj se šetamo naprej in počasi se bomo tudi začeli približevat zaključku naših šetanj, ampak počasi.
K
ot smo zadnjič rekli, je bila Muda (Prešernov trg, če hočemo biti čisto korektni) glavna vstop-
N
ajbolj očitna je pred nami, ki nas mimo čokoladnice vodi naprej na Župančičevo ulico in
na točka v mesto za večino ljudi, ki niso bili dovolj
nas vodi naprej na Čevljarsko in Titov trg. Poleg
bogati, da bi lahko potovali z ladjami. In logično je,
tega lahko mimo miz čokoladnice zavijemo tudi
da so se od tu tudi potem odpirale poti preostalim
nekam desno navzgor, lahko pa bi zavili tudi levo
delom mesta. Če se postavimo v zgornji levi kot trga,
proti Lord Byronu in še tam našli nekaj zanimivih
med obema koncema knjigarne Libris in naprej od
poti za nadalnje raziskovanje. Gremo mi za foro
vodnjaka, bomo videli, da se pred nami odpira cela
čisto pogledat, kam se pride če gremo desno po
vrsta poti.
klančku navzgor.
CMK Magazin številka 31
8
vratih - prvi del
N
a vrhu klančka se nam pot razcepi ponovno na
in tudi problem pomanjkanja prostora očitno. Tako la-
tri dele. Če se natančno spomnemo, kje smo že
hko rečemo, da stati dve ulici (v bistvu je to ena ulica, ki
hodili zadnjič, se bomo spomnili, da na desni strani vi-
se imenuje Dimnikarska) kar slikoviti. Pot pa nas lahko
dimo tisto isto uličico, ki vodi iz tistega malega trga z
vodi tudi naprej. No, tukaj ne bomo šli, ker bi zabred-
železno ograjo dol proti Mudi. Na levi vidimo eno ozko
li predaleč in tudi zato, ker vam želim pustit še nekaj
uličico, ki vodi proti zgornjemu delu Župančičeve. Ti
prostora za samostojno odkrivanje in raziskovanje. Naj
dve ulici sta kar zanimivi, ker ju prečkajo kar trije mos-
vam povem samo to, da ta ulica pred nami se imenuje
tovi, s katerimi so nekoč premagovali problem privat-
Kačja ulica, oz. Calle della biscia postarem. Prepuščam
nih povezav med stavbami, ki jih je vmes ločevala ulica
vam raziskovanje, zakaj se tako kliče.
9
M
i lahko zavijemo levo (ker desno smo že bili) in občudujemo to kjutkano mestno uličico z
K
malu pridemo na ulico, ki nas lahko vodi levo in desno. Prišli smo v osrčje nekdanje četrti pri
mostovži in se hitro spet znajdemo na Župančičevi
Velikih vratih (Porta maggiore), ki je bila ena večjih in
ulici. Župančičeva je kar zanimiva in dolga ulica, s
osrednjih četrti v mestu. Tudi ta ulica na katero smo
katero se bomo še srečali. V njenem spodnjem delu,
prišli se imenuje tako. Nanjo bi prišli tudi, če bi na zač-
ki smo se mu spretno izognili, je nekaj zanimivih
etku pri Byronu zavili takoj za lokalom desno not. Ulica
trgovin in predvsem čevljarska delavnica, ki čevlje
pri velikih vratih je bila osrednja žila še ene četrti, kjer
še popravlja in proizvaja po starem. To je že drugi
so večinoma živeli ribiči, solinarji in obrtniki. Prisotnost
tak staromoden čevljar v Kopru, prvega smo mor-
obrnikov pa nam je znana iz starih italjanskih imen
da srečali tako desno na zunanji strani mudinih
uličic, ki to ulico povezujejo z zunanjostjo mesta oz.
vrat. Še enga bomo srečali drugič. Ko se nagleda-
z nekdanjim morskim nabrežjem, ki se danes imenu-
mo Župančičeve seveda ne bomo tako mainstream,
je Pristaniška ulica, nekoč pa Riva del Castel Leone. O
da bomo hodili kar po njej. Takoj pred nami imamo
Levjem gradu, ki je nekoč varoval vstop v mesto, pa
ozko uličico, ki se odpira med hišo na levi in palačo
sem vam sigurno že kdaj govoril. Te prečne uličice so
na desni, ki ima portal z dvema levjima glavama in
bile deltessitore (tkalec), del battirame (kovačza baker),
grbom družine Vergerijo gor malo više v nad stropju.
del portone (priportonu), di S.Vittore (sv. Viktorja), in
To je ena izmed najožjih ulic v Kopru. Pojdimo dol
dei Vida (imenovana po družini Vida, ki je živela v tisti
po njej.
palači z levjimi glavami, mimo katere smo prej šli).
CMK Magazin številka 31
10
Č
e se boste kaj šetali po teh uličicah boste tu in tam lahko opazili, da je še nekaj lepo ohran-
jenih starinskih hišic tu vmes. Če gremo naprej po ulici Pri velikih vratih bomo prišli naprej na en trg, ki je kar precej obljuden. Tu vedno ljudje hodijo gor in dol, ker je to glavna povezava med Čevljarsko ulico in Tržnico. Prišli smo na Gortanov trg, ki se na levi povezuje z Staničevim trgom. Tu imamo pa veliko novih zanimivosti o katerih bomo kakšno zadevo rekli prihodnjič, med drugim tudi o tem, kje so ta opevana in tolikokrat omenjena velika vrata.
Piše: Tim Mavrič Foto: Ernesta Karosaitė Drugi viri: Alberto Cernaz, Le Vie di Capodistria, LaCitta 26, junij 2008, SpecialeOdonimi.
11
Eden najuspešnejših slovenskih glasbenih producentov, glasbenik, televizijski voditelj in radijski urednik, Andrea Flego.
K
do je Andrea Effe - glasbeni pro-
precej pavšalno, površno), zato se mi je pogosto
ducent,
dogajalo, da mi pri eni dejavnosti ponudijo drugo
glasbeni
redaktor
ali
voditelj? In zakaj?
ali pa me povabijo k nekem sodelovanju ali prosijo za neko pomoč. In očitno, ko je glasba v igri, ne
Ali glasbenik in avtor ali TV in radijski urednik ali po novem tudi CMK sodelavec ali še kaj bi se našlo? (smeh) Ja, to je dobro vprašanje – »the million dollar question« - odgovor je najbrž vse to, skupaj in hkrati, ali pa, če bi ravno hotel strniti vse znotraj
znam reči ne!
K
do je Andrea Effe kot glasbenik? In koliko ti znanje inštrumentov
pomaga pri produciranju?
enega samega izraza je po mojem mnenju najbolj primerno tisto, ki je tudi ime ene slovite znamke
Predvsem kitarist in avtor. V 80-ih letih sem zas-
kitar, bas kitar in ojačevalcev: Music Man. To sem
noval in vodil bend Idiogen, pri katerem sem bil
jaz. Kajti to, da se celovito ukvarjam z glasbo je na-
kitarist in pevec. Izdali smo 3 albume, recenzirali
jbrž konstanta, ki vse te dejavnosti in celo službe
so nas ne samo doma temveč vse od Anglije do
združuje. Saj ni, da bi si želel biti nek multipraktik,
ZDA pa Italije, koncertirali smo predvsem po Italiji
ampak veliko tega izvira iz dejstva, da vi tukajšn-
in po bivši Jugoslaviji, ker v Sloveniji je takrat bil na
jem okolju ni ravno veliko ljudi, ki bi se v glasbo
potezi mračni post-punk pa nek depresivni elek-
in v glasbene dejavnosti dejansko 100% poglobili
tro-newwave zato za kitarski rock ni bilo preveč
(večinoma ljudje to počnejo ali, kot hobi, ali pa
posluha. In, v najboljši rock&roll tradiciji, prenehali
CMK Magazin številka 31
12
smo z delovanjem na vrhuncu svojih moči, takrat, ko bi najbrž morali nadaljevati.
Glasbeniško znanje pa se mi zdi pri produciranju neprecenljivo, čeprav morda ne obvezno. Nekateri zelo slavni producenti namreč izhajajo iz dirigentskega ali aranžerskega sveta, drugi spet iz poslovno-diskografskega in so bolj »koordinatorji snemanja«, tretji pa iz tehničnega in so bolj »zvočni alhimisti«. A jaz vendar mislim, da je situacija, ko se lahko glasbenik, ki ga produciraš nekako istoveti s tabo in začuti, da ga razumeš kot kolega, kot so-glasbenika, dragocen moment produciranja. To tudi pomeni, da ti ljudje lažje zaupajo, ko trdiš, da je nekaj možno doseči, odigrati, ali pa, da bo v kontekstu pesmi funkcioniralo.
V naslednji številki pa k novim temam z Andreo Effe.
Piše: Patrik Holz Fotografije: Eva Branc (muzikobala.com), unsplash.com Drugi viri: Freepik.com
13
kotiček z andreo effe
J
akobova glasba lebdi med umirjenimi in sproščeni zvoki, ki nam dajo občutek brezskrbnega poletnega večera, pa vse do središča odprtega oceana, razburkanih valov, kjer prevladujejo kaotični, mistični ritmi in melodije. Vse pa je povezano in prepleteno, na trenutke melanholično, dopolnjuje se kakor dan in noč. Besedila temeljijo predvsem na njegovih mislih ter doživetjih in vanje vključuje občutke ki so pristni in večni.
Jakob Kobal
intervju:
3.
Tvoji vzorniki na slovenski in tuji sceni so?
Tuji: Jeff Buckley, Ben Howard, Iron and Wine, Cit-
1.
izen Cope, Syd Barrett ... Naši: Vlado Kreslin, Tomaž
Predstavi se ...
Pengov, Olivija, Iztok Mlakar ...
Sem Jakob Kobal, igram kitaro, pojem, pišem pesmi, rad rišem, ustvarjam in skejtam.
2.
Pišeš v angleškem jeziku. Kako to, da se nisi odločil za uporabo slovenščine?
4.
Situacija glede albuma je ... kakšne načrte imaš za prihodnost?
Album z naslovom Cloudless je zunaj. Uradno predstavitev imamo v Idriji v rudniški dvorani, 30. 3. 2019. Teden pred tem gostujemo pri Andreju Karoliju na Valu 202. Sledijo pa koncerti čez celo poletje, želja je,
Drži, da pišem v angleščini, kar sicer ne pomeni, da ne
da se album dotakne čim več parov ušes. V delu pa
pišem tudi v slovenščini. Veliko več časa potrebujem,
je tudi že druga plošča.
da napišem pesem v domačem jeziku. Všeč so mi
5.
nikov, ki pišejo zelo lepa besedila. Ko nekaj pišem,
Kako je ustvarjati lastne komade? Je lažje ali težje kot preigravanje priredb?
rad to naredim za prav, nisem pa še na tem nivoju. Še
Od vedno sem rad ustvarjal, pa ne glede na to s
malo pa mi bo uspelo nabrati na kup tudi nekaj slov-
katerimi elementi in materiali. Glasba ti da ogromno
enskih besedil, zaenkrat se pa še posvečam prvencu.
svobode in en ogromen nepopisan plakat. Ni lažje,
besedila, ki imajo tok in se lepo povezujejo, kar je zelo težko izvesti, čeprav je ogromno slovenskih glasbe-
CMK Magazin številka 31
14
ni težje, vse je vedno odvisno od nečesa. Rajši igram svoje pesmi to definitivno, so pa tudi pesmi, ki jih obožujem in sem zelo vesel, da imam to možnost, da jih lahko odigram, če si to želim.
6.
Kaj pa misliš, da manjka na obali oziroma kaj pogrešaš na obali na glasbenem področju?
nadomeščal prejšnjega bobnarja in tam sva se zares ujela. Jašo sem pa spoznal kot sodelavca v mladinski knjigi, kjer delam kot študent in ga prisili v igranje z nami tako, da sem mu cele ure na delu pel pesmi od
Skejtpark, defintivno skejtpark. Na glasbenem po-
Avril Lavigne prevedene v slovenščino.
dročju pa ne vem, zaenkrat mi je kar všeč celotna
8.
scena, kjer živim sem obdan s polji in oljčnimi nasadi, tako, da okolje, v katerem bivam je za glasbenika
Kako je bilo nastopati v CMK-ju?
Super je bilo, res sem zadovoljen z obiskom in se
idealno. Koncerti se pa tudi dobijo, če se jih poišče.
vam vsem najlepše zahvaljujem za podporo. Nisem
7.
V CMK-ju si nastopil z novim bendom. Kako je prišlo do sodelovanja z ostalimi člani?
pričakoval takega obiska, res ne, čeprav na skrivaj, si ga želel. Rad bi se zahvalil tudi Matiji Frandolicu in Katarini Bitežnik(Yellow Hill Retreat) ter Domenu Don
Tako je. Saxofonist Nace Kogej ostaja v bendu, sem
Holcu da so nam tako prijetno ogreli oder in dodali
pa, odkar sem se preselil na obalo, spoznal ogromno
večeru en zelo lep uvod v našo predstavo. Še kdaj! Z
izjemnih glasbenikov, med drugimi tudi Davida Nika
največjim veseljem.
(bobni) in Jašo(bas). David Nik je lani poleti že enkrat
15
intervju
Piše: Patrik Holz Foto: Stefano R. Carnevali
CMK Magazin ĹĄtevilka 31
16
17
Foto utrinki
CMK Magazin ĹĄtevilka 31
18
Avtorji>
Foto str.: 16 - 19: Joris Degas, Ernesta Karosaite, Francisco Guerriero
19
Foto utrinki
Ta veseli dan ali Pr
KK
Sixt Primorska je na domačem parketu zanesljivo prišla do drugega zaporednega naslova pokala Spar. V polfinalu je gladko padla tudi Olimpija iz Ljubljane.
Najboljši igralec zaključnega turnirja je postal Marjan Čakarun, ki je dosegel 32 točk. ‘’Košarka je moštveni šport, ki vedno izstreli kakšnega posameznika. Tokrat sem bil to jaz, jutri bo kdo drug,’’ je povedal Čakarun. Jurica Golemac, trener Sixt Primorska: ‘’Pritisk je bil sicer v finalu gotovo večji. Igrali smo doma, morali smo zmagati, ker smo bili velik favorit. Ni nam bilo lahko, ampak fantje so zelo samozavestni. V 40 minutah nas je zelo težko premagati, ko igramo na takem nivoju.’’ Boštjan Kuhar, trener Hopsi Polzela: Mislim da smo tekmo izgubili ob koncu prvega polčasa ko smo prejeli dve trojki ki sta dvignili ekipo primorske lahko le čestitam primorski za zasluženo zmago. Vir izjav: Ekipa SN časopis
CMK Magazin številka 31
20
rimorska se veseli! SIXT PRIMORSKA 91 : 72 HOPSI POLZELA
21
Å portni rok
CMK Magazin ĹĄtevilka 31
22
Foto str.: 20 - 23 Rok Črtalič
23
Športni rok
Gledališki vtis:
Teror
Piše: Vid Karlovšek Foto: Nada Žgank Vir: www.pgk.si
T
eror je drama sodobnega nemškega dramatika Ferdinanda von Schiracha, napisana leta 2014. Krstno je bila uprizorjena leta 2015 v prestižnem berlinskem gledališču, trenutno pa velja za najbolj uprizarjano dramsko delo na evropskih tleh, saj je na sporedu v kar 40 gledališčih. Še posebej je aktualna zaradi svoje tematike, povezane s terorizmom - ta pa je (na žalost) danes še kako prisoten po vsem svetu.
Von Schirach je sicer priznan berlinski odvetnik, spe-
ga morilca? Na ta vprašanja nam poskušata, vsaka iz
cializiran za kazensko pravo. To je lepo razvidno tudi
svoje perspektive, seveda, odgovoriti obe strani sodne
v Terorju, dogajanje je namreč postavljeno v sodno
dvorane.
dvorano in zajema sodni postopek oz. sojenje za uboj 164 ljudi obtoženemu pilotu Larsu Kochu. Koch je
Na eni strani imamo obtoženega (Miha Rodman)
namenoma strmoglavil potniško letalo s 164 potniki
in njegovega branitelja (Aljoša Ternovšek), ki nam
na krovu, ki so ga ugrabili teroristi, da bi preprečil str-
skušata dokazati, da je pilot z namernim strmoglavl-
moglavljenje letala na nogometni stadion, na katerem
jenjem letala ravnal etično in edino pravilno, čerav-
je bilo 70.000 ljudi. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je
no ne v skladu z zakonodajo, ki vsakršno “kupčkanje”
pilot ravnal popolnoma etično in razumljivo - zaradi
in tehtanje človeških življenj prepoveduje. Na drugi
njegove odločitve je namreč umrlo precej manj ljudi,
strani pa imamo državno tožilko (Darja Reichman) in
kot bi jih sicer - pa se gledalcu kljub temu začnejo po-
pričo, vdovo enega od preminulih 164 potnikov, gos-
rajati številna težka etična vprašanja. Koliko je sploh
po Meiser (Vesna Slapar). Tožilka skuša gledalce pre-
vredno življenje posameznika? Si je Koch sploh smel
pričati, da je Koch kršil zakonodajo in ravnal na lastno
vzeti pravico odločati se o življenju in smrti? Ga lahko
pest, česar si ne bi smel privoščiti - kam pa bi prišli,
krivimo za smrt 164 ljudi? Je ravnal pravično in bi ga
če bi vsakdo lahko vzel zakon in usodo drugih v svoje
morali razglasiti za heroja ali pa morda za množične-
roke? Poleg prej omenjenih dramskih oseb pa v pred-
CMK Magazin številka 31
24
stavi nastopajo še predsednik sodišča (Borut Veselko),
Koch je smrti 164 potnikov nedvomno kriv, saj je sam
priča v prid obtoženega, prav tako pilot, Lauterbach
zavestno sprožil strmoglavljenje letala, pa vendar je
(Peter Musevski), stražnik (Ciril Roblek) in zapisnikari-
ravnal v dobri veri - želel je preprečiti še veliko hu-
ca (Judita Polak).
jšo tragedijo - smrt 70.000 ljudi na nogometnem stadionu. Kljub temu pa se gledalcem med predstavo
Najbolj zanimivo dejstvo pri tej uprizoritvi je, da je bil
začnejo porajati številna etična vprašanja - ali je ob-
razplet drame popolnoma odvisen od nas, gledalcev.
toženi zares kriv, ali je etično tehtati med življenji ene
Prav tako so dramske osebe neposredno nagovarja-
skupine ljudi na eni in druge na drugi strani … Drama,
le gledalce - v sodnem procesu smo morali aktivno
ki v bralcu/gledalcu uspe vzbuditi tovrstne dileme in
sodelovati, na ukaz igralcev smo morali tudi vstajati.
vprašanja, pa je zagotovo mojstrska - še posebej kar
Pravzaprav smo gledalci bili sodniki, porotniki, samo
se tiče scenarija. Slovenska priredba v režiji Eduarda
mi smo odločali o krivdi obtoženega. Že pred vhodom
Milerja in v produkciji Prešernovega gledališča Kranj
v dvorano je vsak izmed nas dobil dva listka, na prvem
pa dosega vsa pričakovanja in standarde odlične gle-
je pisalo KRIV, na drugem pa NI KRIV. Enega od listkov
dališke priredbe.
smo pred koncem in razpletom predstave po lastni presoji nato oddali v skrinjice pri vhodu v dvorano in
Zasedba:
se nato vrnili na svoje sedeže. V zaodrju so oddane
Režija Eduard Miler Prevajalec Jaša Drnovšek
listke prešteli in nato je predsednik sodišča razglasil sodbo - v našem primeru je bil obtoženi oproščen. Za zaključek lahko povem, da je Teror izjemna predstava - gledalci smo v njej odigrali ključno vlogo in bili smo neposredno nagovorjeni. Igra nastopajočih sicer ni bila nič nadpovprečnega, pa vendar prepričljiva. Najmočnejša pa je ta drama na idejni ravni. Lars
25
Gledališki vtis
Igralci: Borut Veselko Miha Rodman Aljoša Ternovšek Darja Reichman Peter Musevski Vesna Slapar Ciril Roblek Judita Polak
L e g en d a
N
eko leto, ko je bila zima še posebej mrzla, temačna in kruta je hrane povsem zmanjkalo. Indijansko pleme se ni imelo z ničemer prehranjevati. Otroci so jokali, a matere jim niso imele nič za dati, saj lovci
niso imeli možnosti, da pripeljejo domov kakršenkoli ulov, da nahranijo svoje družine. Veter in sneg sta bila neusmiljena in temperature so padale. V dnevih, ki so minevali je bila lahkota vse bolj neznosna. Počasi se je pleme zavedalo, da to zimo ne bo nihče preživel. To spoznanje je enega od lovcev pripeljalo do čiste norosti. Kot obseden in zaslepljen zaradi lakote je začel pobijati vse pripadnike plemena, tudi ženske in otroke s tako močjo, ki je ne bi smel imeti noben navaden človek. Bojevniki niso ponorelemu lovcu mogli priti do živega, pa naj so bili še tako spretni. Ko je bilo masakra konec, je shiran, okrvavljen moški stal med trupli in deli teles svojega plemena. Komajda se je zavedal, kaj je storil. Vse kar ga je še vedno vodilo naprej, je bila lakota, ki jo je lahko končno potešil. Hrane je imel več kot dovolj. S tem pokolom je lovec na dan spravil entiteto, ki se imenuje wendigo. Ustvaril je prekletsvo, ki ga je za vekomaj nosil tudi sam - lakota, ki ji nikoli ni bilo konec.
CMK Magazin številka 31
26
o
w e n d i gu
Ko pomislimo na mite in legende, nam verjetno najprej
zličnih razlogov. Ker wendigo ni povezan le samo s
na pamet pade stara Grčija, stari Egipt, mogoče nor-
fizičnim občutkom lakote, ampak tudi psihičnem, je
dijska mitologija. Redkokdaj, pa pomislimo na zgodbe
eden od razlogov ta, da je oseba preveč požrešna,
indijanskih plemen. Eni od teh plemen, imenovano
zamerljiva in zavistna. Počasi se vsa ta 'lačna' čust-
Algonquin, pripada znana legenda o Wendigu (po an-
va začenjajo razvijati v fizično stanje, ko demon tega
gleško The legend of the Wendigo). Pleme, ki še dan
človeka obsede in iz njega nastane krvoločna pošast.
danes obstaja, je razširjeno po severni Ameriki in ima
Vse kar jo drži pri obstoju, je želja po ubijanju. Drugi
okoli 16,901 pripadnikov.
razlog za obsedenost, je ta, da se je oseba spustila v kanibalizem bodisi zaradi preživetja ali kaj drugega.
Wendigo je, po pripovedovanju Indijancev, ljudožer-
Enkrat ko je okusila človeško meso, postane lakota po
sko bitje ali zloben duh, ki lahko obsede ljudi iz ra-
njem neukrotljiva.
27
Legenda o wendigu
Wendigo se lahko pojavi kot duh, pridobi izgled tistega, ki ga je obsedel ali pa v svoji pravi obliki; ogromno, visoko bitje z razpadajočim telesom. Iz glave podobno jelenu, na kateri manjkajo kosi kožuha, rase dolgo, ostro rogovje. Oči so globoko v lobanji, da jih skorajda ni videti ali pa jih tudi ni. Pravijo, da se ga da zavohati, ko je v bližini. Takrat nosnice napolni oduren vonj po starem, gnilem mesu. Izgled tega bitja, v katerega ne verujejo le ljudje Algonquinov je od plemena do plemena lahko malo drugačen. Ponekod ima mišičasto telo in zareče oči polne sovraštva. Spet drugje pa je wendigo opisan, da je zaradi stradanja, ki mu ni nikoli konec, suha kreatura z nenaravno dolgimi okončinami. Ravno tako se nikoli ne ve ali je wendigo lahko samo eden, ali celo več njih. Hude vremenske razmere ga ne ovirajo, je spreten plenilec in mogoče ena od najbolj strašnih sposobnosti, ki jih ima je ta, da je zmožen oponašati glasove drugih ljudi. S tem lahko svojo žrtev izvabi na samo s kriki na pomoč, ki pripadajo kakšni ljubljeni osebi. Nato je le vprašanje časa. Ko je plen dovolj blizu, nima več možnosti in se lahko le vda svoji grozni, boleči usodi. Koliko ima wendigo razvite svoje sposobnosti, je odvisno od starosti tega bitja. Starejše kot je, bolj je predano svoji uničujoči naravi. Ko nekdo postane wendigo, mu v večini primerov ni pomoči. Čeprav naj bi bila duša tiste osebe še vedno živa na nekakšen način, ujeta v telesu te pošasti, je smrt edina vrsta odrešitve. Samo v redkih primerih je možno rešiti obsedenca in izgnati wendiga iz njegovega telesa, ki pa lahko pusti posledice. Wendigo je klasificiran kot cryptid tako kakor Nessie, Bigfoot, Bunyip in še cela vrsta drugih. To pomeni, da
CMK Magazin številka 31
28
je bitje, ki po vsej verjetnosti ni resnično, ampak ni povsem mogoče zanikati njenega obstoja. In, čeprav naj bi blo nemogoče, da bi wendigo zares obstajal kot pošast, ki jo opisujejo Indijanci, je neka bolezen dobila ime po njem: wendigo psychosis. Wendigo psychosis bolniku povzroči skoraj nenadno željo po človeškem mesu in ga prisili v kanibalizem kljub temu, da je bila oseba prej stabilna in brez drugih psihičnih bolezni. Ampak, kakor pri samem wendigu, tudi za to motnjo ni trdih dokazov, razen primeri iz 19. stoletja, ali pa še prej, ki so se zgodili v severni Ameriki. Dandanes strokovnjaki menijo, da je wendigo psychosis bilo takratno ime temu, kar dan danes poznamo kot shizofrenija. To pa ne razloži zakaj dobi bolnik neustavljivo željo po človeškem mesu, če gre verjeti, da je wendigo psychosis resnična, a redka psihična bolezen. Thomas H. Hay, iz univerze v Missouriju, se je odločil to raziskati malo globlje in je leta 1971 izdal kratko knjigo s precej dolgim naslovom imenovano
The Windigo Psychosis: Psychodynamic, Cultural, and Social Factors in Aberrant Behavior. Kmalu za njim, 10 let pozneje pa je Louis Marano v svojem poročilu, ki ga sestavlja okoli 200 strani napisal svoje ugotovitve in doživetja med svojim delom s plemenom Ojibwa. V poročilu, ki ga je predstavil na univerzi v Floridi, je Louis posvečal tudi nekaj strani o tej psihozi. Kot za vsako legendo in vsak nadnaraven pojav se nekdo sam pri sebi odloči, v kaj bo verjel. Sam pri sebi si lahko reče, kaj je res in kaj ni. Nekateri ne verjamejo razen, če ni trdnih dokazov za to, drugi pa spet pravijo, da lahko verjameš v karkoli brez, da to vidiš na lastne oči. Najdejo pa se tudi tisti, ki zatrjujejo da so nekaj doživeli, nekaj srhljivega in nadnaravnega v gostih, temnih gozdovih Kanade. Kaj pa verjameš ti? Piše: Ket Fotografije: unsplash.com
29
Legenda o wendigu
Če ti zjutraj, ko je kriza avto ne vžge in ti med dopustom vedno ribica umre, stalno živiš v krizi identitete, ne znaš raztrgat perforirane serviete, če ti obup redno skače pred oči, smrt te voha in po šunki ji dišiš, v boljšo prihodnost ceste ni nobene, rad bi bil zver, a si le malo ščene. Pridi pogledat v naš novi klub, sami težki pacienti vrženi na kup. Vsakega muči vsaj ena težava, vsak bo prisegu, da njegova je prava.Mali Karlo je že kot otrok skužu kaj je to kvalitativni preskok. Samo iz mase ljudi z velikimi problemi, lahko pridejo ven tako dobri refreni. Problemi so, problemi bojo in kurc jih gleda. Problemi so, problemi bojo in klinc jih gleda, seveda. Problemi so, problemi bojo in klinc jih gleda. Problemi so, problemi bojo al pa ne. Vsako tolko tudi kakšen od njih umre, vsako tolko. Če se ti dojenčki smejejo v obraz, ko se smejiš ti vedno škripa glas, ostaneš trezen še po dvajseti pivi, gledaš v kamne in misliš da so živi. Ob dobri priliki hitro zamižiš, ko je šla mimo greš za njo in jo loviš, čim mine panika postane dolgočasno, kar imajo drugi je zmeraj najbolj krasno. Pridi pogledat v naš novi klub, sami težki pacienti, vrženi na kup. Vsakega muči vsaj ena težava, vsak bo prisegu, da njegova je prava. Mali karlo je že kot otrok skužu, kaj je to kvalitativni preskok. Samo iz mase ljudi z velikimi problemi lahko pridejo ven tako dobri refreni. Problemi so, problemi bojo in kurc jih gleda. Problemi so, problemi bojo in klinc jih gleda, aneda. Problemi so, problemi bojo in klinc jih gleda, seveda. Problemi so, problemi bojo al pa ne. Vsako tolko tudi kakšnega žaba požre, vsako tolko. CMK Magazin številka 31
30
Likovno delo po komadu: “Klub ljudi z resnimi težavami” glasbenega izvajalca Zmelkoow. Avtorica: Žana Šuran
31
mesečna čačkarija
CMK Magazin ĹĄtevilka 31
32