Issuu

NA-NA-NA-NA ... NOV DIZAJN! 30 številka je tukaj! In s sabo prinaša posebno presenečenje za vse naše bralce magazina. Ekola, nova grafična podoba. Postavljena iz kreativnih zamisli naše prostovoljke Žane ŠuranI Nam se novi izgled zdi fenomenalen - moderen, mladosten in obenem preprost. Kakšen pa se zdi tebi, povej nam v komentar. ;) Na naslednji straneh lahko najprej bolje spoznaš naša dva nova ESE prostovoljca - Lison iz Francije in Francisca iz Portugalske. Veliku ju boste videvali, zato je tukaj možnost, da že zdaj nekaj spoznate o niju. Izpostavil bi še intervju s frontmanom Gogo iz Zmelkoow, zanimiv in poučen prispevek o gamingu, predvsem pozitivne plati igranja videoiger. Tukaj je še potopis po Mallorci in kratek pogovor z odličnim ‘’footbagerjem ‘’ Alešom Zaričem, ki v nulo obvlada žogico. Vabljeni na treninge footbaga ob sredah v CMK. Toliko v uvodnih besedah, naj vsebina magazina spregovori po svoje! Urednik Patrik Holz

fotka mesca CMK Magazin številka 30

Foto: Joris Degas

CMK MAGAZIN številka 30 januar 2019

GLAVNI UREDNIK: Patrik Holz

SODELAVCI TE ŠTEVILKE: Alex Zazaro Ket Urška Novak Vid Karlovšek Eva Mizerit Tadeja Ajdič Lison Herledan Francisco Guerreiro Rok Črtalič Ernesta Karosaitė Joris Degas

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: unsplash.com

GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN PRELOM: Žana Šuran

NASLOV UREDNIŠTVA: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

UvodNE StRAni

koledarček

novi obrazi_ francisco

novi obrazi_ lison

potopis_majorka_ kolesarski raj_

pozitivne plati gaminga

cmk foto utrinki

intervju_zmelkoow

Footbag ali hacky sack_šport prihodnosti?

smrtna_ sovražnika_ali_ idealen_par?

športni rok

gledališki_vtis_ norčije_v_spalnicah

CMK Magazin številka 30

kulinarika_ avokadov namaz s skuto

KazAlO

Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na facebooku. pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Ko v pomembnem odnosu ni več “kemije” 18:30 - 20.30 Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00

Koper: Building A Movement - Uniting For Animal Rights 18:00 - 21:00

Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30

Izmenjava knjig 12:00 - 19:30

Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30

Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00

KONCERT: Kult Gimnazije Kope 20:00 - 23:59

13 Veganska večerja 18:00 - 20:00

Gosti sok #03 19:00 - 21:00

Želim postati (delavnica) 20:00 - 23:00

20 Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00

Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30 Potopisno predavanje Spiritualna Indija 18:00 - 20:00

Obalne rime # 20:00-22:30

Skrivnosti vzgoj viranih, samosto odgovornih otr 18.00 - 19.45

Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00

Projekt Kolegice v Kopru 17:00 - 18.30

Spremeni in oplemeniti svo ter doživi prav čudež 18:00 -

Mladi za mlade: razvijanje idej za Koper 19:00 - 22:00

18 Ženske in moški skrivnost harmonije v odnosih 18:00 - 19:45

Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00

Potopisno predavanje Workaway Tajska in Malezija 18:00 - 20:00

Poezija dobi telo 18.00 - 19.00

STIK Koper - P na homo/bi/tr 18.30 - 20.30

Footbag freestyle treningi 20:00 - 22.00

CMK Magazin številka 30

STIK Koper - D zdravje kot tab 18:30 - 20:30

Obalne rime # 20:00 - 22:30

Februar 2019 petek

sobota

Ponotranjeransfobija

Koncert: Tomi Purich Trio #balkanjazz 21:00 - 23:59

oje odnose vi mali - 19:50

KONCERT: Messa, Assumption, Mist 20:30 - 23.59

#37

je motitojnih in rok

nedelja

lturni maraton er

3 DJ

Predstavitev kuharske knjižice REPeat Fudzin 18:00 - 20:00

KONCERT: Minotauro + support 21:00 - 23:59

Bunga #12 (stand up večer) 21:00 - 23:59

22 KONCERT: Jakob Kobal + gosti 21:00 - 23:59

Turnir v videoigri NBA 2k15 16:00 - 20:00

Duševno bu

#38 0

koledarček

My name is Francisco, I’m twenty-six years old and I was born in Lisbon, Portugal. I was raized by a low middle class family in the suburbs of the portuguese capital. Both my father and mother’s family come from the rural interior of the country, an area well known for its wine, cheese and pork meat.This region is called Alentejo, and my heart aches for it every second. I still remember helping my family killing the pig during the most important portuguese festiveties. As a kid, of course, there wasn’t much I could do besides helping cleaning the pig’s skin after being burned with a torch. I used to do this with the help of a metal glove, a very similar material with the one used to wash away the crosts of dirty dishes. This operation made me feel like a man, but most importantly, made me feel a part of a sacred ritual, a ritual my family had been repeating since the beginning of times. During those festivities, we often frequented the rural bull fights. There they close the streets of the villages with wooden barriers, fill the floor with sand and unleash the bulls for anyone crazy enough to confront them fisically. As a kid I could only watch the adults participating, and I still remember my older cousin drinking wine with his friends and going inside the so called arena to dance in front of the beast for a while. I envyed him a lot and would swear for the sake of all saints to my mom that when I would be old enough I would never run away from a bull. I would face it like a proper man. For most people’s confusion, the killing of animals and the bull fights (orrodeos), made me respect animals as much as I respect humans. This makes absolutely no sense, but it is my truth. I was always the best student in class. Not because I loved it, just because I was too afraid of my mom. She didn’t accept less than ninty percent in each test. Despite that, I was, of course, the kid who worst behaved. In high school, I studied sciences. In college, I studied literature. In the very end, I became a translator. In my resume I have four suspensions and was expelled once from a middle school. I’m in Slovenia right now, a country which winter makes my bones scream in desperation. A country that provides me the most beautiful landscapes I could ever imagine. I work in CMK as a ESE volunteer, in the Istra region where people resemble the portuguese a lot. They are warm, welcoming and helpful, and I’m absolutely in love with them and their city, Koper. I may live here permanently, after all. Probably will.

CMK Magazin številka 30

novi obrazi :) Hey there! I’m Lison the new french volunteer working here in CMK for 7 months! What can I say about myself… Ok! Let’s begin with the basics - andkind of boring stuffs. I’m living in Paris: “city of lights, city of love”, that’s what they said! Actually its more city of rats and rain but… I arrived there 2 years ago after having lived in Bordeaux for 7 years. To be honest, you can’t be bored in the French capital. Always an exposition, an event, something to do. That’s the funny part of Paris. The least good one is that you live in a tiny space (12m2 shared with someone in my case), for a REALLY expansive price (like REALLY). And if you imagine that you can walk and admire the beautiful Haussmannian buildings calmly, you’re wrong! Parisians are stressful and don’t have time to waste. They will probably push you if you’re too slow… So like in every love stories you see, at some point, you need a break. And that’s one of the reasons why I came in Slovenia. Last summer I did an Interrail project, traveling by train, and my last stop was Ljubljana. I visited Bled and Piran but unfortunalty didn’t have time to see more. This EVS is also an opportunity to know about the culture and the people here. One of my project is to develop a podcast to hear the stories of youngters (but not just them) passing in CMK. Before coming here, I was working in different magazines as a freelance. One for teenagers and an other one more feminist. I’ve never done any journalistics studies, but I kind of enjoy it. Especially because I’m not working in an office, with a boss, and a strict schedule. Which is more or less my definition of hell. If we go more in the personal things now … I can tell you that I like to chase people when I appreciate them. If I do that with you, don’t feel offended, it’s actually a good sign. But to arrive at this step it takes me some time to feel really comfortable. For now, I seem really serious but in few months (or weeks, let’s be crazy) you will see… Oh and by the way, I’m 27. Not 18, I promise … ;) Can’t wait to talk with you soon!

• Pišeta: Francisco (str. 8) in Lison (str. 9) • Foto: Joris Degas • Drugi viri: freepik.com

novi obrazi

pozitivna pl ideoigre so začele nastajati že

gibal. Videoigre povzročajo osamljenost,

okoli leta 1950, ko so računal-

asocialnost, lenobo, zasvojenost in če

niški znanstveniki začeli razvijati

nekdo v svojem prostem času sedi za

preproste igre kot del raziskav ali

računalnikom ali konzolo, namesto da

preprosto iz zabave. Popularnost je

bi hodil ven, ga drugi smatrajo za zgu-

narasla komaj v letih 1970 in 1980,

bo brez prijateljev.

z nastankom arkadnih videoiger in konzol. Space invaders, Pac-man

Vse to mi je dalo razmišljati. Kot

in Asteroids so naslovi, ki jih skoraj

nekdo, ki obožuje videoigre lahko

vsak gamer pozna. V 80-ih je ena od

rečem, da vedno malo zavijem

zvrsti doživela razcvet, tako imeno-

z očmi (čim bolj neopazno), ko

vane brawler games ali beat ‘em up.

slišim take stvari. Ne bom rekla,

Med znanimi naslovi so Street fight-

da nič od tega ni res. Še zdaleč,

er, Double dragon in Galaxy fight, pri

saj ima lahko vsaka stvar s kat-

katerih je cilj premagati nasprotnika

ero pretiravamo negativne

pa naj je to s pestmi, brcami, zlo-

posledice, psihične in/ali

mi hrbtenice, trganje glav ... kar me

fizične. Ampak kar me je od

spomni na Mortal combat, kjer iz-

vedno begalo je to, zakaj

virnosti na katere načine lahko tvo-

krivimo videoigre same

jega sovražnika pokončaš, ne manj-

in nikoli ne pomislimo,

ka. Mogoče je ravno ta zvrst eden od

da mogoče razlog za

razlogov, zakaj se je videoiger začel

pretirano igranje tiči v

držati precej negativen sloves.

človeku samemu. Če bi bile videoigre tako

Večina ljudi, posebej starejše gen-

nevarne, da vsakega

eracije so mnenja, da so videoi-

obsedejo do one-

gre hobi, ki se bi ga mlajši morali

moglosti, bi verjet-

izogibati in če jih vprašaš zakaj, bi

no bile ilegalne ali

najbrž odgovor bil: ‘’Ker povečujejo

kaj

nasilje.’’ Člankov, ki opisujejo, kako

(kar še vedno ne

videoigre škodijo ne manjka. Čeprav

bi ustavilo ljudi,

je bilo tega v preteklosti več, še ved-

da se do njih

no ni težko najti celo goro razlogov

dokopljejo na

zakaj naj bi se igranju človek izo-

en ali drugi

podobnega

CMK Magazin številka 30

lat gaminga način). Ampak niso. Niso,

pustili na cedilu. Dogodivščine, ki so

ker videoigre so veliko več

me nasmejale ampak tudi spravile

kot samo ‘sedenje pred

do solz. Naučila sem se sprejeti, da

ekranom’. Vsaj meni.

se nekatere stvari ne da spremeniti, četudi se trudiš na vse pretege in

Srednja šola je bila zame pre-

iščeš rešitve povsod. Vse kar ostane

cej težko obdobje. Bila sem

je to, da sprejmeš dogodek in ga

označena kot čudak razreda

počasi preboliš. Imam občutek, da

in zato večkrat tarča posmeha

sem doživela toliko stvari, kot nekdo,

in neslanih šal. V tem času so

ki je prepotoval svet pa naj zveni še

se tudi začeli kazati prvi znaki

tako smešno.

depresije. Poleg edinega človeka, ki bi lahko rekla, da je bila moja

Ni me sram priznati, da so bile vid-

prijateljica, sem bila zelo osamlje-

eoigre pomemben del mojega živl-

na najstnica. Nisem hodila na žure,

jenja, in še vedno so. Niso mi samo

nisem bila na facebooku, ni me za-

neke vrste obliž, ko imam grozne

nimalo niti malo s kom je bila Anč-

dneve, ampak uživam v njih, kot

ka nazadnje na zmenku in kako se je

bi uživala v branju knjige ali kot bi

Marjan polomil po stopnicah, ker se ga

nekdo drug v celodnevnem shop-

je na rojstnem dnevu preveč napil. Ime-

pingu po trgovinah. Mislim, da ljudje

la sem drugačne interese in eden od teh

rabimo nekaj kar nas veseli. Nekaj

so bile videoigre. Zame je bil to pobeg iz

kar nam je pri srcu in je z nami v

resničnosti, s katero nisem hotela imeti kaj

veselih in slabih trenutkih. Videoigre

veliko opravka. Ko sem se usedla za ekran, in

niso nič drugačne, ampak vseeno

se potopila v zgodbo, spoznala nove karak-

so še vedno sprejete kot neke vrste

terje in videla fantastične kraje, ki so v res-

nezdrav način za preživljanje pros-

ničnem svetu nemogoči, sem čisto pozabila

tega časa.

na vse - na slab dan, na razne krute stvari, ki jih je kdo rekel, na tisto osamljenost. Takrat sem

Ker po navadi iščemo kako gaming

bila nekdo drug. Nekdo, ki lahko drugim pomaga.

vpliva na slab način, sem se odločila

Nekdo, ki lahko s svojimi dejanji in odločitvami

poiskati, kakšne so lahko pozitivne

spremeni svet - na boljše ali slabše. Dana mi je bila

strani. Primerjala sem različne član-

možnost doživeti, kaj pomeni, da si sprejet v krog

ke, ki sem jih našla na to temo, in

pravih, zvestih prijateljev in ljudi, ki te ne bodo nikoli

pozitivna plat gaminga

veliko jih ima nekaj skupnih točk:

videoigre nam pomagajo pri hitrejšem odločanju

kakršnokoli premikan-

Shawn Green, profesor na univerzi iz

je. To nam

Rochesterja, je naredil raziskavo za

lahko pride v

katero je izbral dve skupini ljudi mla-

veliko pomoč

jših odraslih. Prva skupina ni imela

tudi v resnič-

nobenih izkušenj pri igranju, druga

nem življenju,

skupina pa je bila sestavljena iz ljudi,

kot recimo med vožnjo.

ki so že vsaj neki časa igrali strateške ali akcijske igre.

stereotip, da videoigre povzročajo asocialnost, je večinoma le to stereotip

Izkazalo se je, da zato ker so akcijske videoigre v ‘hitrem tempu’ dogajanja lahko ljudem pomagajo hitreje in boljše sprejemati informacije in se v raznih situacijah, še posebej tesnih, hitreje odločati.

Gamerji smo različni

sedenje pred ekranom nam lahko vid celo izboljša (in ne poslabša)

Brez

ljudje. Eni res s težavami kar se tiče navezovanja stika z ljudmi, ampak da so za to krive samo videoigre je pa trditev, ki je vedno manj sprejeta za resnično. Že samo

pretiravanja,

imeti hobi, ki si ga nekdo deli

seveda. Igranje tako imenovanih

z različnimi ljudmi pomaga pri

‘strel-

jačin’ nam lahko po-

sklepanju prijateljstev. Z igranjem

maga razviti boljši

MMO-jev (massively-multiplayer

vid. Zaradi pozor-

online) spoznamo ljudi iz različnih

nosti, ki jo damo

koncev sveta. Lahko rečemo, da

temu,

kar

nas videoigre ne socialno omejuje-

jo, ampak so nam glede tega v po-

dogaja na ekranu in pozorne-

moč.

ga opazovanja

se sčasoma naučimo hitreje zaznati

Sproščanje Videoigre nas lahko sprostijo

po težkem dnevu, morda pozabimo na kak neprijeten dogodek (vsaj za kratek

CMK Magazin številka 30

čas), nas razvedrijo in za nekaj časa nis-

ujeti. Brez

mo tu, ampak čisto potopljeni v zgodbo,

izhoda. Ver-

z drugimi osebami ter vpleteni v neko

jamem,

drugo dogajanje. Na marsikoga lahko

videoigre po-

tudi delujejo terapevtsko, kar nas pri-

magajo s tem,

pelje do pete točke.

da nam dajo vrsto svobode in

videoigre kot pomoč pri depresiji

nam morda preprečijo slabe mis-

Za primer: V role-playing games

li, ki bi nas vodile

(RPGs) ali igrah vlog si ustvarimo

do dejanj, ki bi jih

svojega osebka in vstopimo v

mogoče obžalovali.

fantazijski svet. Naš osebek je la-

Najde se tudi kakšen

hko narejen po našem izgledu,

primer, ko je quest v

kakršni smo ali kakšni si želimo

igri zelo podoben teža-

biti ali pa zdaleč od tega. Po

vi, ki jo imamo v resnič-

možnosti ustvarimo zgodbo,

nem življenju. Ko in če

si izmislimo, kakšno je bilo

nam ga uspe rešit, mor-

otroštvo našega junaka,

da celo najdemo odgovor

kakšne težave je dal skozi,

za to, kar nas bega v res-

kakšni so njegovi strahovi,

ničnosti.

želje ... Koliko nam je on podoben, je odvisno od

Tako kot branje, risanje, uk-

nas. Vse je odvisno od

varjanje z glasbo in športanje,

nas. Kam gremo, kako

imajo tudi videoigre pozitivno

komuniciramo z dru-

plat. Niso glavni razlog za pre-

gimi

karakterji

komerno težo, osamljenost ali

igre, kakšne so naše

nasilje. Vsekakor ni dobro z njimi

odločitve in dejan-

pretiravati, ampak tako je pri vsaki

ja. Vse to zapos-

stvari in zato nikoli ne bom rekla,

li možgane, pa

da videoigre vplivajo samo na do-

četudi mogoče

ber način. Obsedenost z nečim je res

samo za nekaj

lahko le to - obsedenost, kar je de-

časa. Depresija

finitivno nezdravo ali pa se pokaže, če

pogosto ust-

ima nekdo v ozadju večje, bolj globoke

vari občutek, da nekako

smo

težave na katere želi pozabiti. Piše: Ket Foto: unsplash.com, freepik.com

pozitivna plat gaminga

Majorka: kolesarski raj Zakaj Majorka? Ne vem, novopečeni partner je takrat predlagal in ker je bila moja baltska avantura v drugi polovici novembra jasno da “out of the picture” sem

Piše: Eva Mizerit Foto: Eva Mizerit, unsplash.com

dahnila da. Stric google mi je nato prišepnil da specialkarji radi rinejo tja tudi izven poletne sezone pa sem si rekla, da ji dam priložnost.

Dan 1:

V glavno mesto in edino mednarodno letališče Palma de Mal-

lorca lahko iz Dunaja letite po precej smešnih cenah.

Kar se hitro pokaže tudi v tem da je Mallorca paradiž za angleške in nemške turiste. V vsakem kraju sva našla angleški pube, ki so obljubljali pivo in prenose nogometnih tekem ter restavracije z meniji v nemškem jeziku in vsem znanimi vineršnicli. Seveda so bili vsi tej pubi in celotna letovišča v času najinega obiska mesta duhov, plaže pa popolnoma prazne. Za premikanje po otoku sva že veliko pred odhodom rentala enoprostorec. Za prvo okušanje Majorke sva si privoščila sprehod po dolgi peščeni plaži Torrenova na skrajni južni strani otoka, nedaleč od Palme. Vreme je bilo še prijetno toplo, okoli 20 stopinj celzija. In tudi voda je bila še prijetna. Nato sva se po glavni avtocesti odpravila proti najini nastanitvi v Alcudiji na nasprotnem koncu otoka. Od vseh predpriprav je bilo ravno nastanitev najtežje najti pa tudi prav poceni ni bila. Vožnja po avtocesti vam na eni strani ponuja pogled na slikovito gorovje Sierra de Tramuntana, ki je zaščiteno tudi kot Unescova naravna dediščina.Na drugi strani pa se vam razpira pogled na obdelane planjave.

končna postaja pa vam ponudi neverjetne razgled na modrino Mediterana. Čisto slučajno sva se tam znašla ob sončnem zahodu in povem vam, da je bil to eden bolj romantično osladnih zahodov kar sem jih videla.

Še isti dan sva skočila v vodo v Cali Figuera nato pa

Sicer je enoprostorec lepo speljeval ozke ovinke, ven-

nadaljevala vožnjo čez rt Cap de Formentor, ki je ned-

dar zavoljo mirne duše priporočam izbiro manjšega in

vomno eden najbolj fotografiranih točk na severnem

morda bolj agilnega avtomobila.

delu otoka. Pot do rta s svetilnikom je ozka in vijugasta,

CMK Magazin številka 30

: “človeška zapuščina” na obali. Morje je namreč naplavilo veliko plastenk, zobnih ščetk in drugih plastične parafernalije. Preostalo dnevno svetlobo sva izkoristila za ogled mesteca na Artá. Nad ozkimi ulicami dominira sakralna utrdba Santuari de Sant Salvador do katere vodi 108 stopnic V neposredni bližini mesta se nahaja tudi precej zanimiva megalitska naselbina Ses Paises. Vendar, si je zaradi smešno kratkega zimskega urnika nisva uspela ogledati. Najdišč poselitve iz bronaste dobe, ki je na Majorki (in sosednji Menorki) dobila ime talaiotska kultura je kar nekaj in veliko jih je prosto dostopnih.

Dan 3:

Tretji dan je končno padla odločitev o izposoji koles. Za

kolesarje je na Majorki res lepo urejeno. Povsod lahko najdete trgovine, ki oddajajo kolesa, če ravno jih je bila večina v novembru seveda zaprtih. Kolesarske poti so dobro označene a v večini niso ločene od ceste. Vozniki so zelo tolerantni in previdni saj jih na prisotnost kolesarjev na cesti opozarja kar presneto veliko prometnih znakov.

Dan 2:

Naslednji dan je bilo na urniku pohodništvo v naravnem

parku Parc Natural de Llevant. Navdušile so me odlično označene poti tako za pohodnike kot kolesarje ter izredno raznolika pokrajina in bujno rastje, da o debelih stoletnih oljkah in radovednih oslih sploh ne govorim. S spletne strani parka si lahko tudi naložite brezplačen avdio vodič. Idilično podobo narave je skazila edino

Za testno vožnjo sva se namenila kolesariti do plaže Platja des Coll Baix. Ne ravno posrečena izbira. Prvi del utrjene poti po gozdu je bil sicer kar prijeten nato pa nas je čakal spust, ki se je izkazal za precej zahtevnega zato sva kolesa skrila v visoko travo in nadaljevala peš. Za zadnjih nekaj metrov do plaže je potrebno nekaj poguma in plezalnih sposobnosti zato si ne predstavljam, da je v poletnem času ta plaža preveč polna. Po obveznem kopanju sva nato nadaljevala pot po loka-

majorka

lnih ozkih cesticah med ograjenimi posestvi iz katerih so naju pozdravljale številne radovedne živali. Iz polj sva se nato priklopila na obalno kolesarsko pot ki je vodila do Alcúdie. Na prvi pogled mesto ni kaj posebnega, ko pa stopite skozi staro masivno mestno obzidje ste že v drugem svetu. Ulice so bile polne rastlin v loncih in koritih, Vhode v glavne stanovanja so varovala značilna visoka lesena polkna, v knjižnici in pisarnah v katere sem pokukala je bilo videti, da so bili obnovljeni z veliko posluha za kulturno dediščino.

Dan 4:

Sledeče jutro sva so določila da

prehodih med skalami in nato vrtoglavo spuščanje po

jo udariva proti hribom in sicer

serpentinah do vasice Sa Calobra je res bolj spomin-

na relaciji Inca - Selva. Avto sva pustila kar na Lidlovem

ja na kakšno iskanje skritega zaklada v družbi Indiane

parkirišču nato pa naju je znova vodila med ograjenimi

Jonesa. Sa Calobra ponuja bolj žalostno mini plažico,

sadovnjaki in “haciendami” do ličnega meseca Selva na

vam pa zato sapo vzame bližnji Torrent de Pareis. Toplo

vzpetini, katerega vrh je krasila cerkev z velikimi loki.

priporočam!

Po vrniti v center Ince, sva naletela na izredno živahno tržnico vzdolž ulic in prek trgov. Povsod je bilo ogromno ljudi, večinoma domačinov, prodajalke in prodajalci pa so bili oblečeni v majorške noše. Plakati so mi dali vedeti,

Dan 5:

Da si malce odpočijeva od vzburljivih vedut prejšnjega dne

sva jo spet mahnila po brezpotjih ob turkiznem morju.

da gre za Dijous bo, največji več dni trajajoči praznik

Privoščila sva si pot od plaže Cala Rajada do plaže Cala

na otoku, v okviru katerega se predstavijo tradicionalne

Millor na severovzhodnem delu otoka. Prvi del poti ni

obrti, izdelki in jedi ter odvijajo raznoliki dogodki pov-

bil najprimernejši. Izkazal se je za težko prehodno pot

ezani z lokalnim kmetijstvom. Na eni od stojnic sem si

v hrib, v katerega je bilo treba s kolesom na rami. No

privoščila majorško sladico “enasimado”, nato pa sva

razgled na svetilnik in pot, ki je sledila sta odtehtala na-

se z najinim oversize jeklenim konjičkom pogumno

jinne muke. Povsem naju je pomirila plaža Cala Millor,

odpravila v iskanje El Dorada. Šalo na stran, vzpenjanje

pravi peščeni raj, kjer sva si lahko kolesarsko rit odpoči-

med vrhove Tramuntane, vožnja po neverjetno ozkih

la kar na opuščeni opazovalnici nad plažo. Prva paša

CMK Magazin številka 30

za dušo in oči pa je bilo nadaljevanje poti po mestecu S’illot. Prizori praznih plaž z kašnim sprehajalcem ali pogunim windsurferjem so bili precej filmski. V S’illiotu lahko najdete tudi primer talaiotske naslebine. Dobra plat novembra je tudi, da sva lahko povsod našla parkirna mesta brez težav. Ob znanih turističnih plažah so bile parkirnine precej visoke a se je dalo z malo iznajdljivosti hitro najti kakšno luknjo kjer so tudi lokalci puščali svoje avtomobile.

Dan 6:

Zadnji dan sva namenila ogledu

Priznati moram, da mi počitnikovanje na Majorki pred

glavnega mesta. Tam imajo res

odhodom ni vzbujalo prevelikega navdušenja, ker

da izjemno lepo in veliko katedralo, a me mesto samo

nisem plažni človek in me kilometri belih peščenih

ni preveč navdušilo. Prikupne male ulice zapolnjene z

plaž ne ganejo preveč pa vendar me je ta mali bal-

butičnimi trgovnicami dragih znamk in preplačan ka-

nearski otok povsem presenetil. Raznolikost pokrajine

kav so namreč preveč dišali po masovnem turizmu.

in prelepa narava sta me povsem prevzeli in upam, da

Ali pa sem se morda preveč navadila na neokrnjeno

se kmalu vrnem tja in raziščem še druge kotičke otoka.

naravo in pristna stara mesteca s severa otoka.

Na kolesu seveda.

majorka

Čestitam vaš petkov koncert je bil znova razprodan, leta 2017, ko ste zadnjič nastopili v CMK-ju, ste ga tudi razprodali. V prvih vrstah je bilo veliko mladih, veliko takih, ki so celo mlajši od vaših starih hitov. Zakaj menite, da je Zmelkoow aktualen tudi pri mlajših generacijah? Najprej zato, ker smo res dobri glasbeniki! Vadimo in razgibavamo prste več ur na dan, kar je moč slišati v preciznosti naših izvedb in vratolomnih solažah. Drugo pa je, da smo imeli plakate z narisano marjetico, ki so jih plakaterji Marjetice misleč, da delajo reklamo svoji firmi, res besno polepili po celem mestu … Ok, šalim se. Po moje je dandanes v muziki, pa tudi sicer v življenju, premalo neke zdrave norosti in zajebancije, ki ju mi zelo gojimo. Ne ravno načrtno, ampak takšni smo in nam je fajn tako. Mularija rabi to. Če nisi nor pri 17, 18, najbrž ne boš nikoli. Ko otrokom manjka kalcij, grizejo

kredo,

kaj pa ko

CMK Magazin številka 30

Piše: Patrik Holz Foto: Joris Degas, Ernesta Karosaitė unsplash.com

jim manjka blesave muzike? Se mi zdi, da mediji,

smo si zadali obdelati Slovenijo s projektom »Bolje

šolstvo, življenjski slog v tem pobesnelem kapital-

v rožicah kot v službi sil zla«, s katerim se borimo

izmu itd. to zelo zatira, tako da je mladih bendov

za prevlado miru in sožitja nad jezo in egoizmom.

našega kova premalo v obtoku. Potem pa poslušajo

Dalje, imamo na tričetrt zvajene štiri komade, ki

Zmelkoow …

bi jih morali posneti – kot rečeno, da ne pozabimo, kaj smo doslej zmodrovali. In potem imam še

Kaj si še želite doseči v glasbeni karieri?

osem novih pesmi, ki jih moramo z bendom sestaviti - beri: Wartburg sekcija (basist in bobnar) se jih mora naučiti. Pri tem ju neusmiljeno ovira občasno

V bistvu nič; če si imel v mislih prodor v tujino,

gostujoči član benda metronom. Ja, pa plac za vaje

sodelovanje s Taylor Swift ipd. Že od samih zač-

bi morali pospraviti, saj že dlje časa ne najdemo

etkov benda smo bolno neambiciozni in igramo,

nekaterih inštrumentov in mikrofonov. Da vsaj vi-

kar nam je všeč in ker nam je všeč. Koncerti so itak

dimo, ali so jih pojedle miši ali so kje pod praznimi

žurke, drugače pa, ustvarjamo nove stvari, ker je to

pločevinkami.

lepo. Ko naredimo nov komad, ki nam dobro zveni, je to strašno fajn filing – kot ko ribič povleče ven 70-kilsko tuno. Potem si rečemo, to bi bilo dobro posneti, da ne pozabimo; pa če je že posneto, pošl-

Gremo na začetek vaše glasbene poti - kdo vse vam je bil inspiracija, da ste začeli ustvarjati lastno glasbo?

jimo na radie itd. In zadeva laufa. Dlje kot bo trajaU, torej 18. stoletje …? Sicer smo s prijatelji že od

lo, bolj bomo veseli.

začetka osnovne šole tolkli po škatlah od praškov in

Kakšne načrte ima skupina Zmelkoow za naprej?

in prepevali komad Speedy Gonzales, ampak mislim, da je bil en prelomen trenutek, ko sem dobil ka-

Brez nekih hudih načrtov. Ampak, če poskusim oceniti, kaj nas čaka v doglednem času. To leto

na neke polomljene citre, ki sem jih našel pri noni,

seto The Beatles at the Hollywood Bowl. Takrat sem čisto padel noter, da bi tudi jaz delal nekaj takega …

intervju: zmelkoow

Kdaj in kako nastajajo teksti? Največkrat seveda, ker vem, da ne obstaja neko univerzalno veljavno pravilo. Po navadi me mora nekaj mučiti ali mi iti na živce

iranja z raznoraznimi tekočimi informacijami in vtisi

udari ven na kakšnem sprehodu ali med spanjem.

Enkrat na teden zraven kantine mojega očeta, kar je

Da se tudi »po naročilu« kaj čisto korektnega spi-

v svetovnem merilu špica od placa za vaje. Zmen-

sati, ampak to je, kot da si rečeš »zdaj bom pa na

jeni smo ob 8.00, Koščak ob 8.30 kliče, da bo malo

polno žural«. To težko na ukaz deluje.

zamudil, ker je šele na viaduktu pri Črnem Kalu (v

ali biti zelo lepo ali zabavno in se mi dovolj dolgo motati po glavi, da potem po enem tednu marin-

Kako potekajo vaše vaje? Kje in kolikokrat na teden?

ozadju se sliši tuš), Anuša pride ob 8.55 in pove, da mora čez pol ure na rojstni dan od frendice, medtem pride Koščak in začneta kaditi in ob 9.15 ugotovimo, da manjka Žare, ki po telefonu pove, da je prišel v finale teniškega turnirja in pride, ko končajo. Ker po navadi zmaga, mora še počakati podelitev pokalov, potem ko pride, pa spiti dva špricerja, da proslavi zmago. Medtem Anuša že odide in se Koščak loti sestavljanja bobnov, ker so še razmetani od koncerta. Skratka od 11.30 do polnoči malo poropotamo in gremo spat.

CMK Magazin številka 30

Kateri vaš album je bil po vašem mnenju najbolj prelomen v vaši karieri in zakaj?

Včasih pa je treba tudi trabunjati svoje 5 ali 10 let

Pa prvi. Nikoli si nismo mislili, da nas bo kdo kdaj po radiu, smo bili kar malo šokirani. V tistem času so

se vrtela po radiih res huda jajca ala Pop Dizajn, Gu-

Naj ne postanejo spužve. Kdo bo če ne skrbel za

gu, Agropop, pa nekaj new-wave-a na sintisajzerje

nas, ko bomo stari in betežni :)

…. to kar smo delali mi, je bilo svetlobna leta daleč

10.

resno jemal in ko so začeli vrteti Čau sonček in Yo!

preden padejo besede ali komadi na plodna tla. Malo intuicije, vztrajnosti in sreče je pač treba imeti.

In kaj svetujete mladim nasploh?

V soboto ste iz galaksije Južni jogurt privihrali direkt na Kaj svetujete mladim glasbeni- začetek, saj ste v prostorih koprskega kom, ki šele vstopajo v svet pro- mladinskega centra posneli svoj prvi alfesionalne glasbe? bum. Kako ste zadovoljni s koncertom? od mainstreama.

Ah, težko kaj. Mi smo imeli več sreče kot pameti in

Super je bilo! Obali in Sloveniji manjka klubskega

časi so zdaj zelo drugačni, kot v naših začetkih. V

življenja in cenimo vse, ki ga držijo pri življenju.

osnovi je treba razumeti, da je glasba način komu-

Stožice in podobne mega zadeve so brez duše in

nikacije. Če imaš kaj povedati, povej in se bori za

imajo na kulturno življenje podoben učinek kot hip-

besedo; če ne, bodi tiho. Oz. lahko se tudi odločiš,

ermarketi na mestne trgovinice – s principom »za

da boš napovedovalec z žametnim glasom, ampak

maso - veliko in poceni« zadušijo lepoto in poseb-

se moraš zavedati, da to ni umetnost ampak obrt.

nosti majhnih placov.

intervju: zmelkoow

CMK Magazin ĹĄtevilka 30

foto utrinki

Foto str 22 -25: Joris Degas, Ernesta KarosaitÄ—

CMK Magazin ĹĄtevilka 30

foto utrinki

Footbag ali hacky sack

ĹĄport prihodnosti?

CMK Magazin ĹĄtevilka 30

ogomet, košarka, odbojka, rokomet ... Vsi zelo dobro poznamo te najbolj razširjene oblike športov z žogo. Navadno so to ekipni športi, kjer je zmaga v največji meri odvisna od med-

sebojne sinergije igralcev in strategije ekipe kot celote. Kaj pa tisti izmed nas, ki smo po naravi bolj individualni in radi izražamo svojo osebnost, še posebej pri prostočasnih aktivnostih? Ali nam je na voljo resen šport, kjer v prvi vrsti ne bomo tekmovali proti drugemu igralcu ampak proti samemu sebi? Odgovor je odločni DA. Moderne oblike življenja so s seboj prinesle ne samo nove variacije klasičnih športov, temveč tudi povsem sveže in atraktivne oblike igranja z gravitacijo. Dandanes lahko izbiramo med dobesedno tisočerimi različnimi športi, telesnimi aktivnostmi ter spretnostnimi igrami. Ste že slišali za tako imenovani “pen spinning”, kjer s prsti vrtimo kemični svinčnik? Ali pa morda zvijanje svojega telesa okoli velikega železnega obroča z imenom Cyr Wheel? Ste se že peljali na “freeline” rolerjih, ki izgledajo kot nezakonski otrok rolke in rolerjev? Vam je natakar na peščeni plaži že kdaj natočil koktejl, medtem ko je žongliral s steklenicami in kozarci? Ste že kdaj videli ljudi izvajati freestyle trike z majhno mehko žogico, ki je kot začarana švigala okoli njihovih nog? Če ste na zadnje vprašanje odgovorili z “ne”, ste v večini. Športu se namreč reče FOOTBAG in pred kratkim je praznoval svoj 30. rojstni dan. To dejstvo ga vsekakor uvršča med mlade športe, ki se še prebijajo na svetovni trendovski podij. Kljub temu da footbag še ne uživa velike prepoznavnosti, postaja v zadnjem času zelo popularen med dijaki in študenti po celem svetu. Ravno med študijem se je z njim srečal tudi Aleš Zarič, edini pravi kontakt za prebivalce Slovenije, ki jih footbag freestyle resno zanima. Za naše bralce smo z Alešem naredili kratek intervju, saj smo želeli izvedeti več o tej nenavadni aktivnosti.

ozdravljen, Aleš. Povej nam, kaj je footbag in zakaj je postal tako velik del tvojega življenja?

hko nadzorovano vrgel nazaj v zrak, kjer jo je z drugo

Footbag je nov šport, ki ima svoje korenine v Sever-

svojo ekipo razvijal trike, sistem ocenjevanja, opremo

ni Ameriki. Brcanje velike žoge, napolnjene z zrakom,

in vse ostalo, kar pravi šport potrebuje. Footbag se je

seveda ni nič novega, kakor tudi ne brcanje majhne

tako iz skromnih “hacky sack” začetkov razvil v kom-

mehke žogice, napolnjene z rižem ali peskom. Vendar

pleksno in napredno obliko igre z žogo, ki od igralcev

pa je footbag nekaj povsem tretjega. Pionirji footbaga

zahteva neštete ure posvečenosti in treninga.

so se pred približno 30 leti vprašali, če je brcanje žogice

Osebno nisem bil nikoli velik pristaš popularnih špor-

res vse, kar obstaja. Mladenič z imenom Kenny Shultz

tov, sem pa imel od nekdaj rad tekmovalnost in giban-

je bil prvi, ki je naredil prelomni korak, ko se je med

je. Ko sem prvič videl žogico, smo jo s prijatelji brcali

opazovanjem igralcev freestyle frizbija vprašal, če bi

v krogu in ob tem pili pivo. Za ostale je bila to samo še

se tudi z žogico lahko izvajali zaporedni triki. Namesto,

ena zabavna aktivnost, jaz pa sem že prvi dan začutil

da bi žogico brcnil, jo je na nogi ustavil. Tako jo je la-

neustavljivo željo, da postanem dober. To so bili časi,

nogo obkrožil in nato spet kontrolirano ujel. Naredil je trik in začel je revolucijo. Od tistega dne dalje je s

footbag

ko YouTube še ni obstajal, ko je bil .mp3 format še

pozna svoje turnirje, kjer se zberejo in pomerijo

vedno noviteta, internet pa je nasploh bil v povojih

najboljši igralci iz celega sveta. To je hkrati tudi na-

in daleč od današnje podobe. Posledično je bil vsak

jbolj učinkovit način za izboljšavo lastne igre. Vid-

globalni footbag videoposnetek zelo dragocen in

eoposnetki in napisana teorija te lahko pripeljeta

skrbno shranjen v zbirko, ki se je ohranila vse do

samo do določene točke. Videti v živo toliko ra-

danes. Tudi opremo je bilo težko naročati, saj še

zličnih igralnih stilov in slišati različne nasvete - to

ni bilo PayPala, tako da smo plačevali z Western

je tisto, kar nam zares pomaga postati boljši igralci.

Union nakazili.

orej je footbag na koncu dneva akšna oprema pa je potrebna za še vedno šport, kjer tekmuješ z footbag? drugimi?

Žogica in čevlji. Za začetek lahko z obojim improvi-

Seveda, saj je tekmovanje z drugimi ena od dveh

ziramo, kasneje pa je priporočljivo kupiti 32-pan-

zahtev, da neko dejavnost označimo kot šport

elno žogico, napolnjeno s kovinskimi kroglicami.

(drugi pogoj je telesna aktivnost). Ampak tekmov-

Trenutno jih kupujemo od igralke s Poljske, ki jih

alnost ni nekaj, na čemer footbag temelji. Vsaj ne

izdeluje ročno (www.haniabag.com).

tekmovalnost z drugimi. V prvi vrsti igralci tekmu-

Pri čevljih je malenkost težje, ker se že vrsto let

jemo sami s seboj. Tekmujemo s svojim telesom, s

uporablja sicer klasičen, a v Evropi zelo obskuren

svojim umom in z omejitvami, ki si jih postavljamo

model Adidas tenisk z imenom Rod Laver. Naroča-

sami. Ravno to je eden velikih plusov footbaga in

mo jih iz Amerike, pri čemer plačujemo visoko

podobnih aktivnosti - vsak si izbere svoje cilje.

poštnino in carino.

orej brez dobre opreme ne moreš postati dober?

Lahko, ampak je težje. Vsak šport ima svojo opremo, ki pa ne bo nikogar čudežno čez noč spremenila v svetovnega prvaka. Brez rednih treningov nam ne pomaga nobena oprema.

vetovnega prvaka? Želiš povedati, da obstajajo svetovna prvenstva v footbagu?

Obstajajo svetovna prvenstva v metanju sekire in njuhanju tobaka, haha. Ampak ja, tudi footbag

CMK Magazin številka 30

Kar se tiče nastopov na tekmovanjih, smo trenutno v svetovnem vrhu v disciplini footbag net.

ootbag net? Obstajata dve glavni obliki footbaga - freestyle

in net. Do sedaj smo govorili o freestylu, vendar pa imamo v Kranju ekipo mladih igralcev, ki so že stali na najvišjih stopničkah na svetovnih prvenstvih footbag neta. Tukaj moram predvsem izpostaviti Leno Mlakar Jereb, ki ima v lasti zlate kolajne iz svetovnih in evropskih prvenstev. Footbag net se od freestyla kar močno razlikuje. Pri netu se ne izvaja trikov, ampak se trdo žogico brca čez mrežo na igrišču. Kot bi igrali odbojko z nogami. Footbag net zahteva povsem drugačno telesno pripravljenost in način razmišljanja kot footbag freestyle.

se skupaj se sliši zelo zanimivo. Kje lahko naši bralci izvejo še več ali se prijavijo na treninge? Živimo v dobi informacij, kar pomeni da so vsi odgovori oddaljeni samo par klikov z miško. Na YouTubu je ogromno posnetkov, med njimi tudi

takšnih, ki nas naučijo osnov. Seveda pa noben vid-

ako dobri pa smo Slovenci v footbagu?

eoposnetek ne more nadomestiti dobrega učitelja,

Če za trenutek pustimo ob strani svetovna in ev-

per, kjer imamo po novem vsako sredo brezplačne

ropska prvenstva, smo glede na našo velikost

footbag freestyle treninge. Na voljo so tudi žogice,

dosegli kar veliko. Vsaka država ima svojo loka-

tako da za začetek res ne potrebujete ničesar dru-

lno sceno, ki skoraj nikoli ni sestavljena iz več kot

gega kot par nog in malo volje. Join the circle.

zato vabim vse radovedneže v Center mladih Ko-

peščice ljudi. Relativno gledano je naša scena kar razvita, v ostalih državah bivše Juge pa že praktično neobstoječa.

Piše: Alex Zazaro Foto: Aleš Z, Ernesta Karosaitė

footbag

CMK Magazin ĹĄtevilka 30

Ĺ portni rok

Foto str 30 - 33: Rok Črtalič

CMK Magazin številka 30

Ĺ portni rok

Smrtna sovra ali idealen pa V

ino in čokolada se na prvi pogled zdita kot popolnoma kombinacija za romantičen zaključek večerje na Valentinovo in (bodimo realni), za večino moških, ki se trudijo zadovoljiti muhe svojih deklet, sta tudi najlažje izbrano darilo. Le kako bi kdo uspel udariti mimo s steklenico kakovostnega rdečega vina in slastno bombonjero? Pomoje, vas večina kiksa že zadnjih par let.

prašali se boste: ,,Zakaj?’’. Odgovor je enos-

Naenkrat kupovanje vina in čokolade ne izgleda več

taven - čokolada in vino imata preveč skupnih

tako enostavno kajne? Človek se kar vpraša, kdo si je

točk, da bi se lahko zlila v poezijo v vaših ustih. Oba

izmislil takšno obupno zahtevno kombinacijo. Ampak

sta afrodizijaka, polna flavonoidov, ki dajo vino okus,

če vprašate mene, je situacija vino-čokolada le gas-

čokoladi grenkobo in obema rdeče-vijolično barvo.

tronomski prikaz vsakega razmerja, ki ga ima posa-

Ja, tudi čokolada je rdeče-vijolična, vendar se zaradi

meznik.

procesiranja kakavovih zrnc barva izgubi. Kako pa torej najti harmonično kombinacijo vina s Tako vino kot čokolada vsebujeta tanin ali čreslovino.

čokolado, ki bi razveselila našo drugo polovico? Na

To je organska spojina v rastlinah, zaradi katere vino

srečo, obstaja par smernic, kako se zadeve lotiti, am-

pridobi ‘’suh’’ priokus, ki vam izsuši usta. Tudi kislost

pak preden nadaljujem, bi rada poudarila najpomem-

vina ne pripomore k obogatenju okusa čokolade, saj

bnejšo lastnost tako vina kot čokolade - KAKOVOST.

je le-ta prav tako rahlo kisla (pH čokolade je okoli

Nekvalitetna čokolada in najcenejše vino iz Mercatorja

5,5). Bela vina so celo bolj kisla od rdečih, zaradi če-

nikakor ne bosta dobra kombinacija.

sar čokolada v naših ustih postane ogabno grenka. In na koncu še je tukaj seveda klasično vprašanje glede

Nazaj k smernicam torej … Obstajajo tri, ki se jih je fino

sladkobe in ujemanja sladkobe vina in čokolade.

držati, in sicer:

CMK Magazin številka 30

ažnika ar? Piše: Tadeja Ajdič Foto: freepik.com

smrtna sovražnika ali idealen par?

Vino naj bo rahlo sladkejše od čokolade

Gre za precej splošno pravilo, ki se ga lahko uporabi tudi pri kombinaciji vna z ostalimi sladicami. Vina, ki se ujemajo z večjim izborom čokolad so madeira, vina port, moscato in razni sladki rizlingi.

Čokolada in vino naj se ujemata v teži in okusu

Lahke čokolade bolj elegantnega okusa se bolj ujemajo s lahkimi vini kakor z bogatimi, ki so bolj primerni za grenkosladke, temne čokolade.

Če nameravate pokušati več kombinacij, začnite pri nežnejših parih Da si ne uničite okusa, je bolje začeti s kombinacijami bele čokolade in lahkih vin ter nadaljevati s mlečno čokolado vse do temne. Tako vaša paleta ne bo pomešana in pod prevelikim stresom zaradi neracionalne mešanice okusov.

CMK Magazin številka 30

ombiniranje bele čokolade z vinom

Bela čokolada praktično nima tanina in ima bolj kremasto strukturno in maslen okus, ki se raztopi v ustih. Idealno jo je skombinirati s sladkimi variacijami sherrya ali italijanskega moscata. Tudi bogata aromatična bela vina so dobra izbira, saj sladkoba teh vin poudari mlečnost in kremast okus bele čokolade.

Za konec … Vino in čokolada sta človeška pregreha, ki se ju vsi radi poslužujemo, skupaj ali posamično. Njuna edinstvenost in kompleksnost ju hkrati združujeta in med njima postavljata na videz nepremostljivo mejo. Dejstvo je, da če želiš v nečem zares uživati, moram v to vložiti nekaj razmisleka in dela. Če pogledamo na situacijo vino-čokolada z filozofsko-poetičnega vidika,

Če želite biti avanturisti, pa se lahko poslužite kom-

bi lahko rekli, da sta harmonična upodobitev človeških

binacije bele čokolade in sadnega vina zinfadel, ki je

razmerij, ki se lahko ali dopolnjujeta ali uničita.

krepko vino polno tanina, ki pa zaradi svojega sadnega priokusa ustvari nekakšno nenavadno, a prijetno mešanico okusov.

Če povzamem načelo yinyang iz Knjige premen, ne gre se za iskanje popolnega ujemanja temveč, za iskanje harmonije. Moški in ženska, svetlo in temno,

ombiniranje mlečne čokolade z vinom

trdnost in mehkoba … en pol brez drugega ne more obstajati, saj se zlivata v neskončnost.

Mlečna čokolada je najpogostejša na trgu in obstaja tudi široka paleta vin, s katerimi se ujema. Merlot in pinot noir sta super kombinacija z mlečno čokolado, pa tudi z drugimi sladicami kot sta čokoladni cheesecake ali čokoladni mousse. Muškat in večna desertih vin se tudi brez težav ujemata s mlečno čokolado, če pa ste ljubitelji šampanjca ali penečih vin, pa jih skombinirajte skupaj z jagodami, pomočenimi v mlečno čokolado.

ombiniranje temne čokolade z vinom

Zaradi večje količine kakava in tanina je potrebno okus temne čokolade poudariti s krepkimi vini robustnih arom in močnega okusa. Pinot noit in merlot se bosta ujemala z čokoladami, ki imajo več kot 55 % kakava, cabernet sauvignon in zinfadel pa sta znana kot kralja kombinacije temne čokolade z vinom.

smrtna sovražnika ali idealen par?

P ripravi si : Avokado

Piše: Urška Novak Foto: Jana Vratič, forgrafictm.com, freepik.com

Čas priprave: 5 min. Sestavine za dve do tri osebe:

• 1 avokado • 100 g skute

s az

• 1 majhna čebula • 1 strok česna

to sku

• limonin sok (nekaj kapljic) • sol in poper

ebulo in česen olupimo in na drobno sesekljamo. Avoka-

do prerežemo na pol, odstranimo koščico in lupino ter meso damo v manjšo posodo. Zelo pomembno je, da uporabimo avokado, ki je dovolj dozorel oziroma ima meso primerno kremasto strukturo. Nato ga pretlačimo z vilicami, solimo in popramo ter pokapljamo z nekaj kapljicami limoninega soka. Dobro premešamo, dodamo še skuto in ponovno premešamo. Postrežemo na črnem kruhu.

CMK Magazin številka 30

Zanimivosti in kako vemo kdaj je avokado ravno prav zrel?

vokado je sadež z visoko

Avokadovo meso ob stiku z zrakom

vsebnostjo kakovostnih ne-

(kisikom) oksidira oziroma porja-

nasičenih maščobnih kislin, vita-

vi. Temu se izognemo, če ga po-

minov in mineralov. Raste na dreve-

kapamo z malo limoninega soka.

su Avokadovcu (Persea ameri-

Citronska kislina, ki je v limoninem

cana), ki izvira iz Južne Amerike,

soku, namreč deluje antioksidativ-

in najbolje uspeva v subtropskem

no in preprečuje proces oksidacije.

podnebju. Večina sort ni primernih za toplotno obdelavo, zato ga je

Kdaj je avokado dovolj zrel, ugotovi-

najbolje uživati surovega.

mo tako, da odtrgamo pecelj in pogledamo notranjost pod pecljem.

Avokado nikoli ne dozori na dreve-

Če je notranjost zelenkaste barve,

su. Spada med t.i. klimakterijske

je avokado nezrel. Če je temno

sadeže, kot tudi banane in kakiji, za

rjave barve, je avokado prezrel in

katere je značilno, da jih z dreve-

verjetno že gnil. Če pa je notranjost

sa oberemo še nezrele in dozorijo

rumenkaste barve, je avokado rav-

kasneje na tleh ali med skladiščen-

no prav zrel.

jem. Pri sobni temperaturi plod avokada dozori v približno dveh do treh tednih. Vir: Prehrana.si – Nacionalni portal o hrani in prehrani. Avokado. https://www.prehrana.si/clanek/249-avokado

pripravi si:

Gledališki vtis:

Norčije

Piše: Vid Karlovšek Foto: Jaka Varmuž Vir: gledalisce-koper.si

orčije v spalnicah je komedija enega najuspešnejših sodobnih angleških dramatikov, Alana Ayckbourna (rojen 1939). Nastala je leta 1975, na odru slovenskih gledališč pa je tokrat uprizorjena že tretjič. Prvič so jo uprizorili v sezoni 1978/79 v Mestnem gledališču ljubljanskem pod režisersko taktirko Mirana Hercoga, v sezoni 1993/94 pa v režiji Katje Pegan. In letos, ponovno, 25 let kasneje, spet v njeni režiji.

re za komedijo o partnerskih odnosih 4 povsem

Drugi, in lahko bi rekli osrednji, zakonski par sta Suza-

drugačnih in različno starih zakonskih parov.

na (Tjaša Hrovat) in Trevor (Blaž Popovski). Sta najbolj

Prvi, najstarejši par, Ernest (Aleš Valič) in Delia (Mojca

disfunkcionalen par, česar se zavedajo tudi vse ostale

Partljič), se, čeprav se na prvi pogled zdita kot najbolj

dramske osebe. Še na zabavo, ki jo priredita Malcolm

uigrana zakonca, soočata s težavami srednjih let.

in Kate, eden od parov, ne prideta skupaj. Že tako na-

Ernest je upokojeni profesor na univerzi, ki v prostem času rad bere (in s svojim glasnim branjem nemalokrat “najeda” svoji soprogi). Pogosto se zateka h kajenju ilegalne substance (konoplje), in Valič zna njegovo obnašanje pod vplivom te substance prikazati na mojstrsko humoren način. Delia, njegova soproga, pa

pet odnos med njima zaostri dejstvo, da je na zabavi nekdanje Trevorjevo dekle, Jane, ki Trevorja v trenutku tolažbe poljubi. Ta poljub povzroči pretep med partnerjema, konča zabavo in prežene številne povabljence. Razburjena Suzana se po nasvet in pomoč zateče k Trevorjevim staršem.

je pretirano obsedena s svojo zunanjostjo (in oblačili).

Tretji par sta že prej omenjena Malcolm (Luka Cim-

Lahko bi rekli, da je ta par prikazan (in odigran) najbolj

prič) in Kate (Maša Grošelj). Nedavno sta se vselila v

komično in dovršeno - tako Valič kot Partljičeva sta

novo stanovanje in odločila sta se prirediti zabavo in

namreč izkušena igralca z dolgoletno kariero, ki v svo-

nanjo povabila svoje prijatelje, med drugimi tudi Trev-

jih vlogah vedno znova pozitivno presenetita.

orja in Suzano, čeprav sta se zavedala, da njun odnos

CMK Magazin številka 30

e v spalnicah trenutno ni bil ravno najboljši. S svojim ravnanjem in

pogledih dobra komedija. Oder je razdeljen na tri spal-

konflikti Trevor in Suzana “uničita” zabavo in prežene-

nice in pogosto so na odru tudi osebe, ki v določenem

ta ostale goste, zaradi česar ju Malcolm ne more več

prizoru sploh ne nastopajo - tako, da negibno ležijo

niti videti - še posebej pa ni navdušen nad idejo, da

na svoji postelji. Igra - še posebej pri moškem delu

bi Trevor prespal pri njem in Kate, tako kot je bilo na-

zasedbe - je bila solidna. Skozi celotno dramo pa (na

knadno zmenjeno. Cimprič je svojo vlogo odigral na

žalost) primanjkuje kvalitetnega humorja, scenariju pa

izredno humoren način in dokazal, da so mu komične

manjka globine, ki je, vsaj kar se mene tiče, tudi pri

vloge pisane na kožo.

komedijah nujno potrebna dodana vrednost.

Četrti, zadnji par pa sta Jane (Anja Drnovšek) in Nick (Igor Štamulak). Jane je Trevorjevo bivše dekle in se prav tako udeleži zabave Malcolma in Kate. Na zabavi v trenutku emocionalnosti pride do poljuba med njo

Zasedba

in Trevorjem in zadeve eskalirajo. Trevorja peče vest

Režija: Katja Pegan Prevajalec: Dušan Tomše Scenograf: Milan Percan Kostumografinja: Lara Kulaš Avtor glasbe: Mirko Vuksanović Dramaturška sodelavca: Miha Trefalt, Matjaž Briški Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Izidor Čok

in to se odloči priznati Janinemu novemu soprogu, Nicku. Nick se zabave ni mogel udeležiti, saj ga je “zagrabilo” v križu - Štamulak, še posebej glasovno, izvrstno prikaže tegobe, ki njegovo osebo pestijo. Lepo je razvidno tudi, da je Nick (vsaj do neke mere) hipohonder, saj se namreč ves čas smili samemu sebi in od Jane zahteva številne usluge. Tudi, ko mu Trevor naposled pove, da se je poljubil z njegovo ženo, ni videti ogorčen ali prizadet. Zaključim lahko, da je Norčije v spalnicah v določenih

Gledališki vtis

Igralci Ernest: Aleš Valič Delia: Mojca Partljič Nick: Igor Štamulak Jan: Anja Drnovšek Malcolm: Luka Cimprič Kate: Maša Grošelj Trevor: Blaž Popovski / Matic Valič Suzana: Tjaša Hrovat

CMK Magazin ĹĄtevilka 30