CMK magazin #27

š t . 2 7 1 0 - 2 0 1 8

Začetki skejtanja

?

Inter vju: SIDDHARTA

R R ee vv ii C C ee nn tt m m ll aa dd K K oo pp

jj rr ii ee

aa aa hh rr

Recept: Jutranji šejk

Drža telesa pri mladih (1. del) Športni rok: Tenis Jad ral n o pad al stvo n a Ob ali?

2 Vsebina

__________________________________________

Kazalo CMK Magazin številka 27 oktober 2018 Uredništvo: Patrik Holz in Alenka Hodžić Sodelavci te številke: Jaka Miklavčič Rok Črtalič, Urška Novak, Ozren Ljepović Vid Karlovšek, Joris Degas, Jim Janssen, Ernesta Karosaite.

Fotografija na naslovnici: Lidija Mataja Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Ernesta Karosaite (16. stran) Alenka Hodžič (26. stran) Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

• Napovednik dogodkov

4

• Intervju: Siddharta (avtor: Rok Črtalič)

6

• Športni rok: Tenis v Kopru (avtorica: Alenka Hodžić)

6

10

Jadralno padalstvo na Obali?

• Zdravje in mladi: Drža telesa pri Nekaj mladih (1. del) številk nazaj sem na kratko predstavil jadralno padalstvo in poskusil razbliniti mite in napačna razumevanja, ki ga obkrožajo. A tudi če bi bil pri tem12 popolnoma uspešen, ni mogoče opisati nekaj, (avtor: Ozren Ljepović) kot je prosto letenje, brez da bi poskusili s prve roke. Zato sem temu članku dodal nekaj kontaktnih

informacij za vse tiste, ki bi se radi odpravili na pot samostojnega letenja, tandemskega poleta, ali bi le želeli kakšno informacijo več.

A kaj si lahko pomagamo s padalom, ko živimo na obali? Tu

nimamosgora in posegamo bolj po kopalkah, rolerjih in kole• Recept: Kosmiči sadjem, sih... ali morda surfih in kajtih. Že res, da se je jadralno padalstvo razvilo kot sredstvo za sestopanje s hribov, ampak kot sem že orehi in konopljinimi semeni pisal, padala sedaj znajo leteti in za to potrebujejo15 le manjšo ali jutranji šejk“odskočno desko”. Že grič ali manjši hrib sta dovolj za jadranje in

10

Bližje Kopru je vzletišče lahko uživamo v razgled Burjo. Pri spustu v dolin

take vzletne točke najdemo tudi na naši južni primorski. Predstavil bom tri vzletišča, katera so trenutno najbolj v uporabi, čeprav jih je mnogo več, saj vsak travnik na manjši vzpetini je dovolj za poleteti. Ker so to lepe razgledne točke, jih je vredno obiskati - pa četudi le peš.

• Jadralno padalstvo na Obali?

Najprej bi rad izpostavil vzletišče Socerb, na kraškem16 robu nad Dolino pri Trstu, bolje znan po razvalini gradu iz 13. stoletja. Tu (avtor: Tom Pavlič) se lahko leti skoraj vsak dan, ko v popoldanskem času zapiha z morja Maestral. Dobre tri kilometre dolg grebe ponuja ure in ure lahkotnega letenja v laminarnem vetru s pogledom na tržaški zaliv in Milje.

• Začetki skejtanja (avtor: Jaka Miklavčič)

18

• Bodimo aktivni: From Mountain bed

20

•Kultura: O Cirilu Zlobcu (avtor: Vid Karlovšek)

21

• Gledališki vtis: Lepo je biti Koprčan (avtorica: Alenka Hodžič)

22

• Športni Rok: Kdo sem?

24

• CMK foto utrinki

26

16

Za vse dodatne www.sffa.org. Z Ajdovščine (ww tudi sam. Toplo Vidmarja (051 2 email naslov. Rad napotke. Se vidim

18 20

___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Dokončujemo glasbeni studio ... ... in vabimo mlade neuveljavljene in uveljavljajoče se glasbenike, da se nam pridružite na otvoritvi, ki bo dne 10. 11. ob 20. uri. Na večeru odprtih vrat novega studia boš lahko izvedel vse informacije in pogoje uporabe nove pridobitve.

Glasbeni studio je financirala Mestna občina Koper, zahvaljujemo se tudi priducentu Andrei F., ki je poskrbel za strokovno zasnovo studia in nam pomagal pri izpeljavi projekta brezplačno.

Najbrž pa se sprašuješ, zakaj smo spodaj objavili sliko Siddharte in našega prostovoljca Roka? Na fanta smo ponosni, ker se je oplemenitil s kompetencami, znanjem in samozavestjo do te mere, da je intervjuval tako znani bend. Ob tem pa vabimo tudi druge, ki bi se radi naučili kaj novega, da se oglasijo na naši info mizi.

Do naslednjič, urednik in mladinski delavec

Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Stefano R. Carnevali

_________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

I Z P O S TAV L J A M O

TOREK 30. 10.

Predavanje: Ženske so z lune, moški so z marsa 17.30 - 20.00

SOBOTA 10. 11.

Otvoritev CMK studia + koncert: > HAMO & TRIBUTE 2 LOVE 20.00 - 24.00

PETEK 2. 11.

Koncert: ČETRTEK 15. 11. > OTTONE PESANTE Predavanje: Kako razviti 21.00 - 24.00 nezlomljivo odločnost, PONEDELJEK 5. 11.

Predavanje: Sr(e)čni Odnosi so Vir zdravja!

18.00 - 20.00 TOREK 6. 11.

Potopisno predavanje: JAPONSKA 18.00 - 20.00 ČETRTEK 8. 11.

Gosti sok #01: Veronika Macarol (pogovorni večer + razstava slik) 18.00 - 20.00 PETEK 9. 11.

Bunga #09: povezuje Žan Papič (stand up) 21.00 - 23.00

neustrašnost in entuziazem 18.00 - 20.00

ČETRTEK 15. 11. SOBOTA 17. 11.

START UP - vikend (FAB lab, 3D printer ...)

SOBOTA 17. 11.

Koncert: > LAURYLIN z gosti 20.00 - 24.00

TOREK 20. 11.

Potopisno predavanje: TRANSIBIRSKA ŽELEZNICA 18.00 - 20.00 PETEK 23. 11.

KŠOK-ov festival zdravja: HEART FEST (delavnice + koncert) 09.00 - 24.00

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________ REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Vadnica je brezplačna za uporabo glasbenim skupinam in posameznikom.

Vključno z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.

10. 11. ob 20.00

______ ________________________________________________________________________________

S I D D H AR TA

P i š e

Rok Črtalič

S Siddharto sem se srečal ta petek 26. 10. v šotoru pred Bonifiko. Pogovarjal sem se s frontmanom Tomijem in na koncu še s celotnim bendom.

Bilo je super, hvala CMK-ju za pomoč in podporo pri nastanku intervjuja in bendu za njihov čas in posluh. Intervju se začne na naslednji strani.

Intervju 7 __________________________________________ 7

Od kje ideje za besedila in naslove pesmi ter albumov npr. Ledena, Ultra, Nomadi?

Za naslove albumov včasih besedila strnemo in naredimo neki povzetek albuma. Za naslove komadov pa nismo vedno najbolje zadeli, mislim, da bi nekateri starejši komadi lahko imeli boljše naslove.

Kako potekajo vaše vaje? Kdaj in kolikokrat na teden?

Kadar imamo več nastopov imamo vaje tri krat na teden - dvakrat zvečer in enkrat dopoldne. Vadimo pa toliko ur, dokler nismo zadovoljni. Ne vadimo pa samo starih stvari, ampak včasih med vajami ustvarjamo nove.

Kateri vaš album je bil po vašem mnenju najbolj prelomen v vaši karieri?

Najbolj prelomni albumi so bil prvi (ID),

tretji (Rh-) in deveti (Nomadi).

Kaj je bil povod za nastanek skupine Siddharte?

Povod za nastanek so bili radovednost, počitniško dolgočasje in ljubezen do rock&rolla in muske nasploh .

Kdo je vplival na vašo glasbo v času vašega nastanka?

Metallica, Guns n Roses, Rage Against The Machine, Faith No More ... Grunge scena tudi Pearl Jam. Ali mogoče veste v kateri državi imate največ oboževalcev zunaj Slovenije?

Da, v Poljski. Tam res naredijo rock&roll fešte, ker razumejo, da pojemo v maternem jeziku in to podprejo z številnim obiskom in iskrenostjo.

___________________________________________________________________________

8 Intervju __________________________________________

‘‘ ,, So vzponi in padci in padci te ne smejo sesuti.

Zakaj ste se odločili narediti koncert s simfoničnim orkestrom?

Ker smo imeli simfonične stvari že prej v naši muski, potem je bila kar logična poteza, da izpeljemo to še na koncertu.

Kaj bi svetovali mladim glasbenikom?

Boštjan: Naj vztrajajo na svoji poti in naj verjamemo v to, kar delajo.

Jani: Naj zaupajo vase, to je najbolj bistveno. In da se tudi izobrazijo, da se naučijo inštrument do tolike mere, da jim lahko služi v bendu.

Primož: Naj bodo vztrajni in naj jih prva ovira ne demotivira. Vztrajnost se mi zdi zelo pomembna.

Zakaj zadnjih nekaj albumov ni več izdanih Tomaž: Naj gledajo v tisto smer, v katero želijo v angleškem jeziku? svoje kariero videti.

V angleškem jeziku najnovejših albumov ni več, ker nismo napisali več tekstov v angleščini.

Zakaj vas ljudje primerjajo z Metallico?

Oh, waw, to pa je kompliment. Ne vem mogoče, ker smo kitarski bend in vsi iz benda smo že bili na njihovem koncertu.

‘‘ ,, Glejte v tisto smer, v katero želite iti.

___________________________________________________________________________

Intervju

__________________________________________

Tomi: Naj imajo sveže in nove ideje, ki jih prinaša novi svet. Mladi glasbenikov naj gledajo na glasbo in ne na industrijo glasbe.

Kaj bi svetovali mladim nasploh?

Boštjan: Naj sledijo svojim ciljem in jih poskusijo uresničiti. Četudi ti kdo reče, da to kar delaš ni dobro, če verjameš vase, se ti slej kot prej obrne na dobro. So vzponi in padci in padci te ne smejo sesuti.

Jani: Naj najdejo nekaj v življenju, kar jih veseli. Ta nek drive, da jih vleče iz dneva v dan naprej. Pa naj se tudi zabavajo in izkoristijo svojo mladost.

Primož: Naj razmišljajo s svojo glavo, da uživajo v življenju z neko mero razuma. Da so avtonomni in samostojni.

Tomaž: Glejte v tisto smer, v katero želite iti.

Tomi: Predvsem, da se izogibajo slabim stvarem in da ustvarjajo lepe stvari. To pomeni da iščemo užitek v tem življenju, ne pa probleme.

F.: Lidija Matala, Rok Črtalič, Unsplash.com.

___________________________________________________________________________

9

10 Športni rok

__________________________________________

Te n i s v Kopru iizum človeštva

telefon

popotovanja

Amerika 4x, Costa Rica, Egipt.

prosti lčas

''naj trenirajo športe v katerih uživajo pa naj nad njimi ne obupajo.'' ''S trdim delom in dobro voljo se lahko doseže vse.'' ''Kljub vsem padcem v življenju nikoli ne obupaj. Treniraj šport, ki te veseli.

Poslušaj trenerja in ne okolice. Bodi ponosen nase in na to kar delaš!''

David Cepak

186 cm 2001

druženje z prijatelji

št. noge 43,5

priprava na tekmo dogodek leta vrednote film knjiga

Segrevanje, tek, vaje z elastiko

Vzdevek: CEPO

spoznal najboljšo punco Tašo Ličen odkritost, zvestoba, poštenost, prijaznost, iskrenost…

The interview labirint

3. koraki po zmagi

1. se pogovorim z trenerjem o tekmi, 2. se pripravljam na druge tekme, 3. se poveselim

3. koraki po porazu

1. se pogovorim z trenerjem o tekmi, 2. na treningih popravljam napake, 3. pozabim poraz

“nikoli ne obupaj, niti če je kdaj pretežko.”

Aleks Grlj

IDOL

181cm

izum

2000

priprava na tekmo

št noge 43

JEZIKI

VZDEVEK: GRLE

prosti čas dogodek leta

“NIKOLI NE OBUPAJ NAD TEM,KAR RAD_a POČNEŠ”

glasba zadnja športna prireditev film popotovanja vrednote

teniški (Borna Ćorič), košarkaški (Cedi Osman) Parni stroj, dinamit Pogovor s trenerjem, OGrevanje slovenščina, italjanščina, angleščina, hrvaščina, malo španščine Igranje video igric na Playstation 4 Spoznal sem mojo punco Emo. Rap, jazz NBA v Miamiju (Miami Heat VS Lakers) Rocky Balboa, Creed Maldivi, Sejšeli, Amerika, rodos,Tenerife, Gran Canaria, Majorka, London. solidarnost, sočutje in poštenost!

Metka Komac

dogodek leta prosti čas hrana obisk zadnje športne prireditve glasba

dva osvojena ITF turnirja knjige, gledam filme, se učim, napenjam loparje, počivam meso, testenine/riž in solata košarkaška tekma pop in rap

idol

Kim Clijster

jeziki

angleški, SLOVENSKI in italijanski

vrednote

vztrajnost, trma, predanost

potovanje

potujem samo v kraje kjer igram turnirje

Priprava na tekmo

preverim rezultate mojih nasprotnic, ogrevanje in osredotočenjem na taktiko

166 cm 2001 št noge 39 VZDEVEK: Pitbul

“ne obupat.

Isto kot pri tenisu v življenju ni nič izgubljeno dokler ni odigrana zadnja točka. ”

12 Zdravje in mladi

__________________________________________

P Ozren Ljepović i š e

Drž a t e l e sa p ri m la d ih ( 1. d e l ) Vsakemu od nas so že nešteto krat rekli, da ne sedimo pravilno, naj se poravnamo, glej kak si puklast, itd. Redko kdaj pa nekdo reče na primer: »Poglejte Mojco, kako lepo držo ima«.

Zakaj to ljudje govorijo, si lahko vsak sam po svoje razlaga, vendar mislim, da je to zato, ker nas drugi vidijo bolje kot mi sami sebe in da obstajata pravilna in nepravilna drža.

V

prašanje, ki je zdaj pomembno je ali je slaba drža le estetska vrednost ali je lahko zdravlju škodljiva? Kaj povzroča nepravilno držo in kako se lahko obvarujemo, da ne pristanemo v bolnici zaradi gledanja v računalnik, nepravilnega sedenja in nepravilnega treniranja?

Kaj še lahko preprečimo z pravilno (lepo) držo?

Nepravilna drža je povezana s kronično bolečino v vratu, prstnem delu hrbtenice in križu, migrenami, motnjami v prebavnem sistemu in zmanjšano oksigenacijo (pretok kisika) po celotnem telesu.

Anatomija

hoji. Za prožnost hrbtenice je pomembno da ni ravna. Sestavljena je iz 33 do 34 vretenc (vertebrae), ki so razporejene v: 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križnih vretenc, ki pri odrasli osebi zrastejo v križnico in 4 ali 5 vretenc, ki tvorijo trtico. Vretence je sestavljeno iz telesa (corpus) in loka (arcus), ki obdajata vretenčno odprtino (foramenvertebrae). Odprtine vseh vretenc tvorijo hrbtenjačni kanal (canalisvertebralis), kjer se nahajajo hrbtenjašni živci.

Hrbtenica je pri novorojenčku še ravna, vendar z rastjo pa se pojavijo pozneje za hrbtenico značilne krivine. Hrbtenica odraslega človeka ima obliko dvojnega S in je v vratnem in ledvenem predelu upognjena naprej, v prsnem pa nazaj. Hrbtenica je najbolj gibna v vratnem predelu, manj v ledvenem in najmanj v prsnem predelu. Pretirano upognjenost hrbtenice naprej

Hrbtenica (columna vertebrae) je kot steber opore trupa dolga od 70 do 75 cm. Je trdna, vendar prožna, se lahko prilagaja spremembam obtežitve, sedenju in ___________________________________________________________________________

Zdravje in mladi 13

__________________________________________ imenujemo lordoza, pretirana upognjenost nazaj pa je kifoza. Če je slednja stopnjevana, je to grba (gibbus). Bočna skrivljenost hrbtenice, ki se zlasti razvija pri šolarjih zaradi enostranske obremenitve, je skolioza.

Medvretenčne ploščice (disciintervertebrales) so vezivno tkivo iz hrustanca, ki loči in amortizira dve sosednji vretenci. Ploščica ali diskus je sestavljena iz vezivnega obroča (anulusfibrosus) in iz zdrzastega jedra (nucleuspuplosus). Diskusi so navzdol čedalje krepkejši, ker morajo nosti večjo težo. Pri močnih obremenitvah se lahko zdrsasto jedro izmakne proti hrbeničnemu kanalu in pritiska na tam potekajoče hrbtenjačne živce (herniadisci).

so bolečine v križu ali nogi.

Največje težave zaradi hernije lahko pričakujemo med 30. in 50. letom, dokler je hrbtenica gibljiva in ne zatrdi. Moramo pa v poštev vzeti, da se začnejo težave komaj po 30. zaradi slabe drže in nepravilnih gibov, ki jih izvajamo na dnevni bazi.

Na študiju fizioterapije so nas nešteto krat opozarjali oz. primerjali nastanek tovrstne bolečine, hernije disca ali nastanek kakeršnekoli druge bolečine, kot kozarec napolnjenskoraj do vrha z vodo, v katerega kapljamo vodo. To počnemo vse dokler se naenkrat voda razlije, kar lahko enačimo z nastopom težav, kot so omejitev gibanja, bolečine v nogi in stopalu ter spodnjem delu hrbtenice, pa tudi občutek mravljinčenja ali izguba vseh senzaciji v nogah in spolovilih.

Bolečina v križu je simptom in hkrati signal v našem telesu, da je nekaj narobe. Bolečine v križu so še kako resnične. Spodaj navajam nekaj vzrokov za nastanek bolečin: - slaba drža - prirojene napake - tumorji

Bolečina v križu

- vnetja

Na portalu zdravje.si sem našel zanimiv članek z intervjujem prof. dr. Janka Popoviča, dr. med., spec. ortopedije. Profesor navaja, da približno četrtina bolnikov, ki prihaja v ortopedske ambulante, toži zaradi bolečin v križu. To pomeni, da jih je izjemno veliko. Sodeč po literaturi 65 odstotkov delovnega prebivalstva prej ali slej išče pomoč zaradi omenjenih težav. Tudi ko gre za invalidske upokojitve, je po slovenskih statistikah bolečina v križu pri vrhu vzrokov za takšno obliko upokojevanja.

- ponavljajoči se gibi - poškodbe - dvigovanje težjih bremen - dolgotrajna vožnja ali sedenje za računalnikom

Bolečine, ki nastopajo v odrasli dobi, torej po dvajsetem letu, imajo najverjetneje vzrok v degeneraciji medvretenčne ploščice diskusa. Diskus je sestavljen iz obroča in notranjega jedra, ki je pod določenim pritiskom, zato obroč postopno popušča, dokler ne pride do njegovega raztrganja, tako kot recimo pri slabi gumi na kolesu,in medvretenčna ploščica se zamakne, kar imenujemo hernija diskusa, posledica pa ___________________________________________________________________________

14 Zdravje in mladi __________________________________________ brez fitnesa. To razumem, vendar mi ob tem včasih kdo govori tudi o poškodbah, ki se mu zgodijo.

Za zaključek bom naštel 5 dejavnikov, ki jih človek potrebuje za preživetje po najbolj smiselnem vrstnem redu: kisik saj brez njega ne preživimo 3 minute, voda brez katere ne preživimo 3 dni, hrana 3 tedne, reprodukcija o tem nebomo in nazadnje je gibanje. Človek nemore brez gibanja.

F.: Pexels, Unsplash.

Zanimivost: Partizani niso poznali hernije Iz intervjuja s prof. dr. Jankom Popovičem bi rad izpostavil še en citat: »Zanimivo je, da so operacije hernij pri nekaterih poklicih manj pogoste, recimo pri kmetih«. Navaja tudi pričanje svojega profesorja, ki je bil med drugo svetovno vojno partizanski zdravnik in je povedal, da takšnih težav pri partizanih praktično niso poznali. »Mislim, da gre pri tem za gibanje – kmetje ne poznajo zgolj enostranskega, ampak raznovrstno gibanje. Zaradi tega je tudi medvretenčna ploščica, ki sicer nima žil, temveč se prehranjuje z okolico, bolje oskrbljena kot pri tistih, ki so podvrženi enakomernim ponavljajočim se gibom, denimo delavci za tekočim trakom ali tisti, ki opravljajo samo sedeče delo«.

Krepitev mišic za boljšo držo je zelo pomembna, ne samo zaradi zdravja, ampak tudi počutja. Dosti krat sem slišal, da kakšen moj prijatelj ali znanec nemore

VIRI: - Atlas ofanatomyThieme. (2006). New York: TheimeMedicalPublishers, inc.

- Brumec, V. in Vučetič-Zavrnik, L. (1989). Funkcionalna anatomija človeka. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za telesno kulturo.

- Mijatović, N. (2017). Bolečine v križu: Zakaj se pojavijo in kako jih zdravimo. Dostopno na spletni strani: https://www.zdravje.si/ bolecine-v-krizu - Predan, U. (2012). Povezava moči mišic trupa z bolečinami v križu. Diplomsko delo. Ljubljana: UL Fakulteta za šport. Dostopno na spletni strani: https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22090155PredanUros.pdf - Štiblar Martičič, D. (2012). Anatomija, histologija in fiziologija. Ljubljana: UL Medicinska fakulteta.

____________________________________________________________________________

Recept 15

__________________________________________

Jutranji šejk: kosmiči s sadjem ...

B

Sestavine za eno osebo: - 4 velike žlice ovsenih kosmičev, - 1 velika žlica orehov, - 1 mala žlica konopljinih semen, - 1 velika žlica borovnic, - 1 banana, - 1 kivi, -2 dl mleka.

orovnice operemo. Banano in kivi olupimo in narežemo na manjše kose. V lonček damo sadje, kosmiče, orehe in konopljina semena ter prelijemo z mlekom.

Sestavine lahko tudi delno zmiksamo, tako da nastane delno tekoč šejk, ki predstavlja alternativo zajtrku, predvsem takrat, ko nimamo veliko časa, da bi zajtrkovali doma oziroma pojedli obrok. Razni smutiji in šejki pa naj se na jedilniku znajdejo bolj poredko, in raje jih pripravimo sami doma, kot pa da jih kupujemo. Bolje je, da sestavin ne zmiksamo v celoti, in da smuti pojemo z žlico, saj se prebava ogljikovih hidratov začne že v ustih s slino, če pa spijemo zelo tekoč napitek, preskočimo ta korak. S sadnimi smutiji lahko hitro presežemo priporočeno dnevno količino zaužitih sladkorjev. Sadje namreč vsebuje veliko sladkorja fruktoze, ki je v večjih količinah zdravju škodljiv.Pri smutijih, ki jih kupimo v trgovini, pa obstaja večji problem, saj imajo velikokrat še dodan sladkor.

Avtor recepta: Urška Novak in Jana Vratič.

Fotografija: Jana Vratič

Še nekaj o borovnicah in kiviju …

Gozdna borovnica (Vacciniummyrtillus L.)je pomemba vrsta jagodičevja z drobnimi plodovi črno-modre barve, ki pri nas na naravnih ali divjih rastiščih dozorevajo od junija do avgusta.

Ker jih težje skladiščimo, se večinoma predelajo v druge izdelke ali zamrznejo. Plodovi vsebujejo veliko antocianinov in drugih fenolnih snovi, ki imajo številne pozitivne učinke na zdravje, predvsem zaradi antioksidativnih lastnosti. Poleg tega so antocianini snovi, ki dajejo borovnicam modro-vijolično barvo.Najbolje je uživati sveže plodove, saj se pri toplotni obdelavi, kot so kuhanje in pasterizacija sokov ter kuhanje marmelade, nekaj fenolnih snovi uniči. Tudi pri domačem zamrzovanju bomo nekaj koristnih snovi izgubili.

Kivi je rastlina, ki spada v rod Actinidia. Izvira iz Kitajske, kasneje pa je bil udomačen na Novi Zelandiji, od koder izvira tudi njegovo ime. Uspeva tudi pri nas, plodovi pa dozorijo oktobra ali novembra. Je odličen vir vitamina C, vitamina K, kalija, bakra in prehranskih vlaknin.

Vitamin C je pomemben, saj v telesu deluje kot antioksidant, izboljša pa tudi absorbcijo železa iz hrane.Najbolj priporočeno je uživanje svežega kivija, saj tako iz njega dobimo največ koristnih snovi. Skladiščimo ga lahko v hladnejšem prostoru nekaj mesecev in ločeno od ___________________________________________________________________________

16

Šport

___________________________

Jadralno padalstvo na Obali?

Nekaj številk nazaj sem na kratko predstavil jadralno padalstvo in poskusil razbliniti mite in napačna razumevanja, ki ga obkrožajo. A tudi če bi bil pri tem popolnoma uspešen, ni mogoče opisati nekaj, kot je prosto letenje, brez da bi poskusili s prve roke. Zato sem temu članku dodal nekaj kontaktnih informacij za vse tiste, ki bi se radi odpravili na pot samostojnega letenja, tandemskega poleta, ali bi le želeli kakšno informacijo več.

A kaj si lahko pomagamo s padalom, ko živimo na obali? Tu nimamo gora in posegamo bolj po kopalkah, rolerjih in kolesih... ali morda surfih in kajtih. Že res, da se je jadralno padalstvo razvilo kot sredstvo za sestopanje s hribov, ampak kot sem že pisal, padala sedaj znajo leteti in za to potrebujejo le manjšo “odskočno desko”. Že grič ali manjši hrib sta dovolj za jadranje in take vzletne točke najdemo tudi na naši južni primorski. Predstavil bom tri vzletišča, katera so trenutno najbolj v uporabi, čeprav jih je mnogo več, saj vsak travnik na manjši vzpetini je dovolj za poleteti. Ker so to lepe razgledne točke, jih je vredno obiskati - pa četudi le peš.

Najprej bi rad izpostavil vzletišče Socerb, na kraškem robu nad Dolino pri Trstu, bolje znan po razvalini gradu iz 13. stoletja. Tu se lahko leti skoraj vsak dan, ko v popoldanskem času zapiha z morja Maestral. Dobre tri kilometre dolg grebe ponuja ure in ure lahkotnega letenja v laminarnem vetru s pogledom na tržaški zaliv in Milje.

___________________________________________________________________________

Šport 17

__________________________________________

Bližje Kopru je vzletišče Poljane, manjša poseka med Šmarjami in Pomjanom. Že z vzletišča lahko uživamo v razgledu na Koper in okolico. Tu letimo tako na Maestral, kakor tudi na šibko Burjo. Pri spustu v dolino pa preletimo zelo lepe vile z bazeni vasi Kampel.

Ko pihajo vetrovi južnih smeri pa se moramo odpraviti na Kvirik, nad vasjo Sočerga ob hrvaški meji. Avto pustimo pri cerkvi Sv.Kvirik in vzletamo s travnika, ki gleda proti mejnemu prehodu. Za ne-letalce je to tudi zanimivo izhodišče za sprehod po krškem robu, z ogledom bunkerja in naravnega mosta.

Slovenija premore številna svetovno znana vzletišča. Nam najbližji Lijak pri Novi Gorici, Kobala nad Tolminom, Ambrož pod Krvavcem, Gozd pri Golniku, Vogel pri Bohinju… A tudi če nimamo časa za celodnevni izlet, lahko uživamo pod kupolo padala tudi v naši okolici. Žal ni obalnega kluba in tudi aktivnih padalcev je le za vzorec, a ko je lep sončen dan se vedno najde kakšen somišljenik, s katerim deliti termična dviganja. Vabljen/a si tudi ti!

T.: Tom Pavlič

Za vse dodatne informacije je tu spletna stran zveze za prosto letenje www.sffa.org. Za bodoče letalce iz obale je najbližje društvo Kovk iz Ajdovščine (www.kovk-drustvo.si; kovkfly@gmail.com), katerega član sem tudi sam. Toplo priporočam našega inštruktorja in tandem pilota Jožeta Vidmarja (051 270 456). Lahko mi pa tudi pišeš neposredno na spodnji email naslov. Rade volje bom odgovoril na vsa vprašanja in dal vse potrebne napotke. Se vidimo med oblaki! Tom Pavlič tom.pavlic@gmail.com;

___________________________________________________________________________

18

Šport

__________________________________________

P i Jaka š Miklavčič e

Za četki sk ej t an j a Zakaj bi kdorkoli skakal čez 15 stopnic brez ščitnikov, čelade in zgolj desko in štirimi kolesci pod nogami? Zakaj bi kdorkoli imel željo po drsanju določenega dela na videz premajhnega, otroškega kolesa po betonskem zidku?

O

dgovor ni enoznačen, dober način za ga najti, pa je iti nazaj v preteklost - vse tja do zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja.

Zgoraj navedene vragolije so povezane z dvema urbanima športoma - to sta skateboarding oz. rolkanje in BMX kolesarjenje. Skejterji in bajkerji sicer radi uporabljamo mnoge besede privzete iz angleščine, predvsem zato, ker oba urbana športa izvirata iz ZDA, zato bom tudi sam v tem besedilu uporabljal veliko tujk.

Pa sta to res športa? Dejstvo, da bosta leta 2020 v Tokyu skateboarding in BMX park olimpijska športa, lahko nakazuje, da sta to res športni aktivnosti. A mnogo skejterjev in bajkerjev vam bo razložilo, da je to prej konceptualna umetnost kot šport. Vendar to je že tema za drugi članek ... Tako skateboarding kot BMX sta relativno mlada športa, razvijala pa sta se hkrati, zato je med njima veliko podobnosti, a se

hkrati tudi zelo razlikujeta. Oba urbana športa imata svojo zgodovino razvoja in značilnosti, zato ju bom obravnaval v ločenih člankih - tokrat je na vrsti popularnejši od obeh, tj. skateboarding.

Skateboarding Prve rolke so bile narejene iz preprostih desk, na katere so pritrdili koleščka iz kotalk. Betty Magnuson, pripadnica ženske enote Ameriške vojske, je poročala o francoskih otrocih na rolkah v pariški mestni četrti Montmartre že v letu 1944. Skejtanje, kot ga danes poznamo, pa se je razvilo nekje na prelomu 40. in 50. let v ameriški zvezni državi Kaliforniji, ko so deskarji na vodi (surferji) želeli nadomestiti potrebo po deskanju tudi v delu leta, ko valovi na morju niso bili primerni za tovrstne vragolije. Takrat so to početje poimenovali “sidewalk surfing”, tj. deskanje po pločniku, zgodnji skejterji pa so posnemali deskarske manevre in bili praviloma bosi.

_________________________________________________________________________

19

Šport __________________________________________ V začetku 60. let se je rolkanje s pomočjo deskarskih podjetij, kot so Jack’s, Hobie in Mahana, izjemno populariziralo in organizirala so se prva tekmovanja v disciplinah slalom in flatland freestyle. V drugi polovici 60. let so se v medijih začele pojavljati izjave, da je rolkanje zelo nevaren šport, kar je vodilo v upad prodaje

rolk in posledičen upad popularnosti rolkanja.

V začetku 70. let je Frank Nasworthy izumil rolkarska kolesa iz poliuretana, ki so nudile bistveno boljši oprijem kot starejša kovinska ali glinena kolesa. Svoje podjetje je poimenoval Cadillac Wheels in skorajda lastnoročno poskrbel za ponoven dvig popularnosti rolkanja. Leta 1975 so v kalifornijskem mestu Del Mar organizirali veliko tekmovanje v takrat še vedno edinih dveh poznanih disciplinah, freestyle in slalom.

Po nekaterih virih naj bi bilo prisotnih okoli 500 tekmovalcev, med njimi pa je bil tudi ekipa Zephyr, ki je v takratno rolkanje vnesla popolnoma nov, svež stil in imela velik vpliv na nadaljnji razvoj rolkanja. Leta 1978 je Alan “Ollie” Gelfand izumil osnovno prvino rolkanja, tj. skok, ki se še danes po nadimku Gelfanda imenuje ollie. Ta nova prvina je povzročila pravo revolucijo v rolkanju, saj je odprla novo dimenzijo gibanja. Po odprtju prvih dveh skejtparkov v zgodovini leta 1976, se je razvila disciplina Vert, ki se izvaja na rampi v obliki črke U, in posnema krivine valov oz. izpraznjenih bazenov v Kaliforniji, kjer so pionirji rolkanja iskali občutke, podobne deskanju po valovih.

Zaradi vedno večjih ramp in povečanega tveganja v rolkanju, so zavarovalnice zahtevale vedno višje vsote od lastnikov javnih in privatnih skejt parkov. Rolkanje je zato proti koncu 70. let doživelo ponoven upad popularnosti.

V 80. letih se je rolkanje prvič jasneje formiralo v subkulturo. Sprva je bilo največ poudarka na vert rolkanju, vendar se je zaradi prej omenjene iznajdbe ollie-ja in nedostopnosti vert ramp, kaj hitro razvila disciplina street. V tem obdobju se je pojavil eden najpomembnejših skejterjev vseh časov Rodney Mullen, ki je izumil veliko večino sodobnih trikov. Rolkarske deske in podvozja so dobile nove oblike, primernejše za street, pojavilo pa se je tudi vedno več podjetij, ki so jih ustanovili prav rolkarji sami. Zelo pomembna je tudi komercializacija videokamer, ki so postale cenovno dostopnejše tudi za rolkarje, ki so začeli dokumentirati svoje vragolije. Posebej vplivna je postala ekipa “Bones Brigade”, ki je navdušila mladino s svojim brezkompromisnim stilom skejtanja. Na teh temeljih se je začela razvijati uporniška rolkarska subkultura, ki se je v začetku 90. let povezala s punk subkulturo in se začela sunkovito razvijati. Street skating je postal dominantna in najpogostejša rolkarska disciplina.

Skateboarding je danes že popolnoma prešel v mainstream. O skateboardingu se snemajo filmi, razvijajo se videoigrice (velik del mlajše populacije je odraščal ob seriji videoigric Tony Hawk’s Pro Skater), prirerajo se ogromna tekmovanja, kot so X-Games in Street League. Gradnja skate parkov je postala prava industrija, seveda predvsem v ZDA in Zahodni Evropi, počasi pa trendu sledijo tudi ostale evropske države. Žal v slovenskem prostoru na tem področju močno zaostajamo, saj je edini sodobni javni skate park bil zgrajen leta 2013 v Novi Gorici. To je velika škoda predvsem glede na to, da bosta tako skateboarding kot BMX freestyle prvič olimpijski disciplini leta 2020 v Tokyu. Kljub temu, da občinski veljaki zaenkrat ne prepoznavajo vselej naraščajoče potrebe po skate parkih, pa jih v manjši meri nadomeščajo različni DIY kolektivi (npr. ROG skate park, Pumpa Postojna, Alprem Kamnik, Skate park Domžale, Skate park Prestranek ...), ki pridno gradijo skate parke in tako z lastnim trudom in denarjem skrbijo, da se v deželi na sončni strani Alp še kdaj zasliši: “Skate or die!”

F.: Joris Degas (EVS prostovoljec) T: Jaka Miklavčič, mladinski delavec Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

________________________________

20

Bodimo aktivni

___________________________

From the Mountain Bed

“Didn’t I warn you?” I grinned to the mountains, my hand stretched flat above my face: “I don’t like it when you’re higher than me.” And with one arm I pulled them down. Clouds tumbled after them and surrounded me like cobwebs. My clothes got stuck with water. Up ahead the triangle roof of an abandoned lodge promised shelter.

Inside all was wood and I dripped and there was no fire: I left my boots at the door. The place smelled of wet brown lacquer and I slowly scaled the stairs.

I felt the wood give in under my feet; every step produced a squeaky complaint. The noise, I thought, must be echoing all the way to the towns below.

The place had no windows and the walls leaned in on two sides to touch at the roof. Upstairs I found a living room, well-lit and furnished in rural fashion around a cast iron column in the center. When I approached I saw that the razor-sharp beams and rods together formed a spiral staircase. The top was nestled in the pointed ceiling. I climbed to open the hatch. It was barely big enough for my head; a bell jar two thumbs thick with a submarine view of everything above or below.

Tekst: Jim Janssen (EVS prostovoljec) Fotografije: Joris Degas (EVS prostovoljec)

Kultura 21

__________________________________________ Vid Karlovšek

‘‘

u c b o l Z u l i r i C O

V ljubezni vse imam in zmerom več, veliko in vsega se je nabralo, vendar v zakladnico srca premalo, v njem vse in več kot vse še ni preveč.

C

P i š e

,,

iril Zlobec je eden najprepoznavnejših in najpomembnejših sodobnih slovenskih literatov. Neizbrisljiv pečat, zlasti na področju pesništva, je pustil predvsem s svojimi čutnimi, liričnimi ljubezenskimi pesmimi. Kljub temu, da malone vse govorijo o ljubezni, to pri avtorju ne predstavlja tveganja za ponavljanje, nizanje klišejev, izpraznjenost.

Ravno nasprotno, Zlobec za pravzaprav venomer isti pojem, ljubezen, najde neskončno novih metafor, slogovnih sredstev, sporočilnosti – vsaka njegova pesem zveni drugače. Čeprav večina govori o ''isti'' stvari – ljubezni. Ljubezni dvoedini.

Ciril Zlobec se je rodil leta 1925 v Ponikvi pri Sežani, v kmečko družino, kot najmlajši od sedmih otrok.

Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Gorici in Kopru, od koder je bil leta 1941 zaradi pisanja pesmi izključen. Po drugi svetovni vojni, ki se je je udeležil kot partizan, je v Ljubljani doštudiral slavistiko. Nato je delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana in kot urednik ter odgovorni urednik na kulturno-umetniškem programu Radia Ljubljana.

Udejstvoval pa se je tudi na področju politike – že v času socializma je opravljal več pomembnih političnih funkcij. V letih 1985/86 je bil tudi predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije. Leta 1990 je bil na volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992).

Kar 30 let je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost. Leta 1989 je postal redni član Slovenske akademije za znanost in umetnost (SAZU).

Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Župančičevo (1976), Prešernovo (1982) in Veronikino (2000). Prejel je tudi častni znak svobode Republike Slovenije in tudi številne mednarodne literarne nagrade.

Poleg Menarta, Koviča in Pavčka je bil soavtor znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih (1953), ki velja za prelomnico v slovenskem literarnem modernizmu. Poleg tega je napisal in izdal še 29 pesniških zbirk – preveč, skratka, da bi jih tu naštel. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu (2015) je izšel jubilejni izbor njegovih pesmi Ljubezen – čudež duše in telesa. Čeprav pa Zlobca največkrat prepoznamo prav po njegovi poeziji, je treba poudariti, da ni bil samo pesnik. Napisal je tudi dva romana – Moj brat svetnik (1970) in Spomin kot zgodba (1998). Pomemben pa je tudi zaradi svojih esejističnih del. Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine.

Ciril Zlobec, veliko ime slovenske sodobne književnosti, je umrl 24. avgusta 2018. Letos. Dočakal je častitljivo starost – 93 let. Ljubezen je v sodobnem slovenskem literarnem prostoru po njegovi zaslugi dobila nov pomen, novo dimenzijo – ne le dimenzijo dvoedinosti, pač pa nam služi tudi kot neizpodbiten dokaz, da ljubezenska poezija ni nujno klišejska in da je živa še dandanes – in bo v nas živela za vekomaj.

F.: dnevnik.si

‘‘

Po dolgih bojih skrhan je vsak meč.

Ko pride čas, ni res, si bom lagal: v ljubezni vse imam in zmerom več.

___________________________________________________________________________

,,

22 22 Gledališki Kultura vtis __________________________________________ __________________________________________ Alenka Hodžić

GLEDALIŠČE KOPER

Vtis iz predstave

P i š e

Lepo je biti Koprčan ali koliko vem o Kopru?

Alenka Hodžič

Režija: Renata Vidič; Mario Dragič, asistent režije ; Scenograf: Milan Percan; Kostumografinja: Anja Ukovič; Avtor glasbe: Mirko Vuksanović; Igralci: Rok Matek; , Tjaša Hrovat, Anja Drnovšek, Luka Cimprič.

M

ladim namenjena gledališka predstava se z vstopom v predverje začne. Asistent režije Mario Dragič (Luka Cimrič) pozove gledalce k aktivni participaciji, ko so pozvani. Komedija se začne preden se gledalec usede na svoj označen stol, s prihodom asistenta režije Maria Dragiča. Nepričakovan zvok iz megafona nagovori zbrane k participaciji, ko bodo pozvani. Igra v tem trenutku posrka vase vsakega gledalca, kajti brez publike in njihovega ploskanja ali glasa ljudstva ni kviza, ni šova.

Uprizoritev mladinskega kulturno-zgodovinskega kviza, ki nosi eno samo glavno sestavino - kulturno dediščino. Ta odlikuje našo identiteto in vsakdanje življenje in jo ravno zaradi tega kviz postavi v samo središče.

“Koliko vem o Kopru? Ampak koliko zares vem o zgodbah skulptur, vodnjakov, hiš, umetnikov in pristaniških nekdaj otoških uličic. Ali se sploh zavedam bogastva tega mesta, v katerem živim, delujem, ustvarjam?”

Zbujanje pozabljenih kotičkov osnovnošolskih spominov si je režiserka zamislila kot “show time”. Že ob naslov nam asociacija skoči do tv kviza Lepo je biti milijonar, pa nam prihod vsevednega, vase zaverovanega voditelja Eneja Ricobona (Rok Matek) ponudi eklektično mešanico.

S primesmi italijanskega televizijskega pristopa in intervencijo humorja, mimiko multipraktičnega, kronično utrujenega asistenta v slogu ameriških resničnostnih šovov, izstopajočega duhovitega voditelja v slogu Willy Wonke in dve osebnostno različni tekmovalki, ki svojimi interesi pokrijeta trende mladine 21. stoletja. Na eni strani sedi zgovorna Lara Šavron (Tjaša Hrovat), ki obožuje naravo in sproščen slog življenja, njena nasprotnica Agnes Kocjančič (Anja Drnovšek) pa je za razliko od nje vase zaprta z občutkom načitanosti, discipline, odgovornosti in intelektualnost, a lena. Tekmovalki sta mladi nadobudni in vsestranski, ki odgovarjata na vprašanja v petih krogih in tako se občinstvo seznani s petnajstimi temami iz kulturne dediščine Kopra.

_________________________________________________________________________

Gledališki vtis 23

__________________________________________

Gledališka predstava vsebuje vse zakonitosti televizijskega šova in občinstvo aktivno sodeluje z aplavzi ali odgovori na vprašanja, ki jih usmerja asistent. Gledališče postane televizijski studio, kjer se na odru akterji preoblečejo, asistent govori z režijo, napako posnamejo ponovno in gledalec je del celotne predstave ter nujna komponenta za odličen šov.

Lepo je biti Koprčan je predstava, ki je nastala v sklopu dejavnosti v Evropskem letu kulturne dediščine 2018, ki prebivalcem omogoča, da se aktivneje približajo kulturni dediščini kraja, v katerem se nahajajo. Celotna ekipa ustvarjalcev predstave je čudovito združila zakonitosti, ki med seboj delujejo in ustvarila orodje, ki obiskovalcu zbudi zanimanje za tovrstno tematiko, ker ga ne pusti zunaj kot opazovalca, ampak ga aktivno vplete ter navduši.

F.: Jaka Varmuž T: Alenka Hodžić, mladinska delavka Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

___________________________________________________________________________

Športni Rok Kdo sem?

Sem Rok Črtalič prostovoljec Centra mladih Koper. Od februarja letos fotografiram športne dogodke v Kopru, ker me to dejansko zanima. In seveda, ker imam nasploh rad šport. Uživam v fotografiranju in upam, da so vam fotke zanimive. Trudim se iz dneva v dan, da boljše fotografiram in napredujem.

Hvala ekipa CMK, ker me pri temu podpirate.

Fotografije: Rok Črtalič

Prostovoljstvo 25

__________________________________________

leto 2016

CMK foto utrinki 27

__________________________________________