CMK Magazin #26

š t . 2 6 1 0 - 2 0 1 8

Kremast rižev narastek

?

R R ee vv ii C C ee nn tt m m ll aa dd K K oo pp

jj rr ii ee

aa aa hh rr

Sk r iti kotički Kop ra : Ulic i O svobod il ne fro nte CMK utrinki od začetka do danes Inter vju: KLEMEN KLEMEN Možgani in sladkor: zakaj je čokolada nagrada, droga ali tolažba?

Reportaža: STYLO Športni rok: Atletika

2 Vsebina

__________________________________________

Kazalo CMK Magazin številka 26 september 2018

• Napovednik dogodkov

4

• Intervju: Klemen Klemen (avtorica: Eva Mizerit)

6

Uredništvo: Patrik Holz in Alenka Hodžić

• Športni rok: Atletika v Kopru (Avtorica: Alenka Hodžić)

Sodelavci te številke: Tisa Primc, Eva Mizerit, Dolores Trol, Aljoša Tarandek, Žana Šuran, Joris Degas, Jim Janssen, Ernesta Karosaite.

• Zdravje in mladi: Možgani in sladkor: zakaj je čokolada lahko nagrada, droga ali tolažba?

(Avtorica: Dolores Trol)

Fotografija na naslovnici: Jaka Adamič

• Recept: Kremast rižev narastek

17

• Fotoreportaža: STYLO

18

Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

• Skriti kotički Kopra: Ulici Osvobodilne fronte (Avtor: Tim Mavrič) • Bodimo aktivni: Bohinj skozi oči EVS prostovoljca

12 14

20

22

• Refleksija: O anksioznosti malo drugače (Avtor: Tisa Primc)

23

• Reportaža s konference: Mladimo prihodnost

24

• CMK foto utrinki

26

6 12 14 18 20

___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Nova sezona, a isti cilji ... ... biti najboljši! Po poletnem odmoru v katerem Andrej, Jaka, Alenka, Ana in Stefano nismo niti malo počivali, je CMK spet odprl svoja vrata tudi za zunanje obiskovalce. Moram priznat, da sem vas kar pogrešal. Res. September je mimo, oktober pa bo ponovno stresel stene in vrata vašega mladinskega centra. Program je lepo zapolnjen in raznolik. Napovednik dogodkov je kot po navadi na naslednji strani. Nato si lahko prebereš intervju s trnovsko ninjo Klemnom Klemnom, ki nas je junija spravil v nostalgični čas rapa okoli leta 00.

Magazin je že tradiocionalno lepo nabit z zanimivo in koristno vsebino, zato si ga kar prelistaj. Večkrat. Kaj pa češ druzga.

Tvoj, urednik in mladinski delavec

Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Stefano R. Carnevali

_________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

I Z P O S TAV L J A M O Samuel Blues Apory Museum 13. 10.

20.00 ČETRTEK 27. 9.

Obalne rime #33: > Marko Matičetov > Andreja Štepec > Ana Pepelnik 20.00 - 23.00 PETEK 28. 9.

Koncert: > SPECTRAL VOICE > Ater Era > Teleport 20.00 - 24.00 PONEDELJEK 1. 10.

Delvnica: Slediti svojim Sanjam in Biti v Osrečujočem Odnosu?

18.30 - 20.00

PETEK 12. 10.

Bunga #07: povezuje Gašper Bergant (stand up) 21.00 - 23.00

SOBOTA 13. 10.

Klubski maraton Radia Študet: > SAMUEL BLUES >APORY MUSEUM (koncert) 21.00 - 24.00 PETEK 19. 10. NEDELJA 21. 10.

NASA space Apps challange Koper 08.00 - 17.00

PONEDELJEK 22. 10. ČETRTEK 4. 10.

Gledališka predstava: Predavanje: Depresija, Podajalna enota stres in duševno zdravje 20.00 - 22.00 18.00 - 20.00 TOREK 23. 10.

TOREK 9. 10.

Potopisno predavanje: Potopisno predavanje: IRAN INDIJA 18.00 - 20.00 18.00 - 20.00 ČETRTEK 25. 10. ČETRTEK 11. 10.

Obalne rime #34 Gosti sok #01: (literarni večer) Veronika Macarol 20.00 - 23.00 (razstava in pogovor)

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Vadnica je brezplačna za uporabo glasbenim skupinam in posameznikom.

Vključno z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.

______ ________________________________________________________________________________

KleMen Intervju

Klemna Klemna smo gostili v okviru mladinskega festivala CMokFEST, v četrtek 28. 6. Večerni del smo namenili rap glasbi, poleg Klemna Klemna, so nastopili še Joe Joe iz Tržiča in kolektiv Krkuča Kunekšon iz Krkavč.

Z legendo Klemnom Klemnom se je pogovorila Eva Mizerit takoj po tonski vaji. Check it out.

3. MALO ZA ŠALO MALO ZARES. TVOJE NAJLJUBŠE PREVOZNO SREDSTVO JE ... ?

Večinoma sem kar pješak jack. Ja, drugače najljubše mi je pa kolo ali pa motor, ampak bolj

peš hodim še zmeraj. Superge, a veš! Najboljše prevozno sredstvo!

4. LETOS SI IZDAL SINGL MRDAJ Z AJS NIGRUTINOM. KAKO BI OPISAL TO SODELOVANJE? V redu, mislim, meni je bilo super, da sem imel v bistvu to čast z Nigrutinom sploh repat. Zahvalil bi se še DJ Saniju, ki je naredil muziko, takšno, da je pritegnilo oba, da sva neki napisala. Sicer jaz bi še vseeno malo podaljšal 3. del, da bi bil komad malo bolj jasen.

Ampak važno je, da mrdaj madafaka, mrdaj!

1. KAKO JE ŠLA TONSKA VAJA? V redu, čeprav po navadi zmeraj, ko imaš 5. LANI SI V TEM ČASU KONCERTIRAL PO tonsko, se ne sliši glih tako, kot je potem med SLOVENSKIH GRADOVIH ŠE Z DVEMA LEGENkoncertom, ne. Tko da pač malo testiraš. DAMA SLOVENSKEGA REPA DALAJ EEGOLOM AKA ALIENOM IN ZLATKOM. KAKO JE SPLOH 2. PROSTOR TI JE VŠEČ? NAZADNJE SI BIL PRIŠLO DO TEGA PROJEKTA? TUKAJ KAKŠNIH DESET LET NAZAJ ...

Mislim, da je dal pobudo takrat Zlatko. Jaz sem

Čisto drugače je, kot je bilo prej. Mislim struktura imel v mislih tudi že nekaj svojega, ampak če placa je še zmeraj enaka. Mene zgleda res že ne narediš pač jebi ga, se pa kej druzga zgodi. dolgo ni bilo tukaj. Po moje sem bil tuki okoli Dobra priložnost je bila, saj smo vsi trije lahko leta 2003. To je ful cajta nazaj, ne. Čist druga skupaj nastopali. Nisem hotel kej preveč era.

pričakovat, ker nikoli ne veš, lahko se kaj podre.

kleMen Intervju 7

Sodelovanje med vsemi tremi je bilo super in še Mam ful takih, ki jih obožujem, kakšen funk danes z veseljem gremo skupaj repat. Če nas stari. Po drugi strani sem pa tud že študiral, kdo pokliče kot Tri kralje z veseljem pridemo kaj pa če bi kar naše domače. Skozi me je tudi repat. V bistvu nam je rep ta glaven, pa publika Benč (Janez Bončina - Benč) pritegnil. Ker mi potem tudi uživa zraven pa ima možnost je tak kul džek, eno hudo musko dela. Pa Jani slišat vse tri naenkrat. Mogoče moja publika Kovačič in “Delam k zamorc”. Ful mi je tudi drugače ne hodi toliko na Dalaja al pa Zlatkota, dober komad od Zebra, to je star bend, pa še al pa njihova publika name recimo. Pa se tako Sladjana Miloševič mi je kul. nekako na enem eventu srečajo med sabo.

7. TEMA, KI JO VERJETNO NAČNEJO VSI. KAKO 6. SODELOVAL SI ŽE Z VELIKO GLASBENIKI, KAJ TVOJE ZDRAVJE? MED NJIMI TUDI KRESLINOM. S KOM BI SI ŠE Počutim se dosti v redu. Tudi ni nobenih ŽELEL PA TI MORDA ŠE NI USPELO?

komplikacij, ampak malo pa vseeno cvikam.

KleMen Intervju

Ne skočim takoj v vodo, ampak se prej z vodo 9. SE JE SPREMENIL TUDI TVOJ POGLED NA namočim, pa šele potem not skočim. Ampak SLAVO OZ. USPEH? zakaj pa bi strah rabil, že s tem lahko daš Od zmeraj sem imel en tak svojevrsten pogled možnost, da se kaj zgodi.

na to. Kaj sploh je slava? V bistvu po eni strani je res to, da te ljudje prepoznajo in te to res lahko zaflešira. To pač zgleda tako, da misliš pri sebi, da nisi dovolj dober, ta dvom se pojavi ne. In pač tako, lahko si ujet v enem tem ciklusu. Čim manj se obremenjuješ s slavo in uspehom in si potem lahko tudi privoščiš, ko ti kdo reče “ej stari dobr si ga odrepu”, mu odgovoriš “thenks” in pol ne razmišljaš, če ti laže ali ne.

10. ČE SE VRNEVA NAZAJ H GLASBI OZ. KAR NA ZAČETKE TVOJE REPERSKE POTI. KDO TI JE TAKRAT BIL NAJVEČJA INSPIRACIJA, DA SI ZAČEL REPATI? 8. KAJ JE SPREMENIL INFARKT? ALI BO/JE NAŠEL SVOJE MESTO TUDI V TVOJIH BESEDILIH? Tako bom rekel. Nisem še prav pisal kej o tem, me je pa spremenil sigurno. Manj sem začel pohat, manj sem se začel obremenjevat z nekimi stvarmi, pa tuhtat neki preveč z glavo. Čeprav preveč spet razmišljam. Težko preklapljam med glavo in srcem trenutno. Se mi zdi, da mi je to infarkt hotel povedat. Delaj s srcem stvari.

kleMen Intervju 9

__________________________________________

Že v osnovni šoli sem videl Brakedance film. 11. KDAJ IN KAKO NASTAJAJO TEKSTI? NATakoj po ogledu sem želel kar črnec postat. JVEČKRAT SEVEDA, KER VEM, DA NE OBSTAJA Potem sem skozi sledil na televiziji Yo! MTV NEKO UNIVERZALNO VELJAVNO PRAVILO. Raps. In sem presnemaval te oddaje na kasete, Najboljše je, ko nekaj začutiš, da greš kar pisat. da sem lahko sploh videl, kaj se tam dogaja pa Te je že nekaj poklicalo, da to narediš. Me pa to. Na začetku sem precej poslušal Scarface, najbolj inspirira, ko si dam musko gor pa se Run D.M.C, Public Enemy in Geto Boys. usedem, pa začnem na to musko pisat pač, se Scarfaceja obožujem, bi bil vesel če bi Scarface, pravi, kar takrat čutim, kar mi muska sporoča. pač ne vem, slišal mojo plato.

Včasih je od muske odvisno, kašen je potem tekst. Če bi mel same grozljivke, bi težko napisal kakšen ljubezenski komad, al pa kej tazga.

Takrat ko začutim pač, ko me res popelje ta spremljavca, se mi zdi, da se takrat zbudi pravi feeling. Takrat potem pišem. Tako da ni neki začrtano, kdaj pišem. Večkrat se je treba spravit k temu, in potem že spoznaš, kako to deluje. Na silo pisat je brezveze. Najlepše je, ko začutim, da ne govorim iz glave, ampak skozi mene prihaja. Kot da bi to univerzum pisal ali pa kar vsi mi, kar samo se pač skoraj napiše. To je res najlepši občutek.

12. SI BOLJ KREATIVEN PONOČI, PODNEVI? Noč ima vseeno svojo moč.

KleMen Intervju

13. KAKŠNE SO TRENUTNI TRENDI V SLOVEN- tudi ful razvija, so mi dobri pač imajo en svoj drill.

SKEM REPU? KAJ PA TREP /TRAP?

Tako da vsak dela svoje, sej to ja pa ta mavrica, ne.

Po mojem isti, kot v Ameriki. Trap je en tak del Ampak vseeno lahko rečem, da je procentualno repa, ki ga jaz ne zastopim. Meni ni glih všeč, več dobrega repa v Sloveniji kot v Ameriki ampak to je zgleda vseeno en del te mavrice trenutno, če mene vprašaš. Takšen filing imam. repa, če tako pogledaš. Če to sploh je rep, čeprav jaz pravim, da trap ni rep. Trap je trap 14. VEČINA NAS DANDANES POSLUŠA GLASpač. Nova zvrst. Ni mi toliko blizu, no razen, če BO PREKO APLIKACIJ IN SPLETNIH PONUDvseeno v besedilu kej dobrega pove. Ostalo pa NIKOV (ITUNES ITD.) ALI PA KAR PO PIRATSKO glih ne razumem pač. Mogoče pa je to glih point PORABUTA Z NETA. KAJ PA TI PRAVIŠ NA TO tega, da ne razumeš, plavaš v meduze al kaj.

KOT GLASBENIK?

Dobro repa tale Nipke. Velenje ima malo bolj Zmeraj sem bil proti. Samo moram reči, da gengsta šit, gengsta rep. Obala se mi zdi, da se tudi jaz kej downladam. Ampak se pa trudim, da pač tudi artist kaj dobi, ker sej si to zasluži, ne. Danes je kultura drugačna, jebiga. Včasih ne vem, jaz sem si ful plošč kupil, pa še vedno imam doma ogromno original CD-jev. Pač to je ta moj fleš. V mojem cajtu je to bilo to, zdej pa mogoče enim ni več, ne. Čeprav plate se mi zdi, da se nazaj vračajo.

15. LETA 2015 IZDAL SVOJ ZADNJI ALBUM ALI SE JE DO SEDAJ ŽE NABRALO KAJ NOVIH PRIPOVEDI IN RIM? JE NA OBZORJU KAK NOV SINGEL ALI MORDA NOVA PLATA? V bistvu pišem. Neki novega sem napisal, neki imam še tazga starega, neki nedodelanega, neki dodelanega. Tako da mislim, da bi se

kleMen Intervju 11

lahko kaj objavilo. Ampak po navadi moram 17. KAJ BI SVETOVAL MLADIM / IMAŠ KAK LAJF še vse skupaj zmontirat, da vidim, koliko je pač NAPOTEK ZA MLADE? to enega materiala. Ampak delam in takrat, ko Naj bodo zvesti sebi, naj si privoščijo samega delam z veseljem mi je pač najlepše tako. That sebe in ustvarjajo vse, kar je v njih. Čimveč s my rap!

plavajte, yeah!

16. KAM ZAPISUJEŠ BESEDILA?

18. JE NATAŠA IZ DEPALE ŠE KAJ JEZNA?

Kar v zvezke po navadi, včasih v kakšen blokec, Eee ... v bistvu ne vem. Enkrat sva se dobila čeprav so mi zvezki najbližji, no. Nism glih vmes pa tako, ampak ona ima svojo družinco. navajen na današnjo moderno tipkovnico. Sem In ne verjamem, da bi bla še kej jezna. Mislim, pa tudi probal že. Samo se mi zdi ful bolj čutno, da ji je že kul razen, če ji je smotano, če ji kdo da vidiš, kaj pišeš, da začutiš, kaj pišeš. Drugače karkoli reče na to temo, ampak glejte, to morate je kot tiste črke ene in iste so vse.

bolj njo vprašat (smeh)!

12 Športni rok

__________________________________________

Atletika v Kopru iizum človeštva

zvočnik in telefon

popotovanja

najraje bi šla v New York

glasba

Lukrecija Ambrožič

151 cm 2006

Zeyna, Sia, Beyonce

št. noge 37

priprava na tekmo dogodek leta Inštrument film

obilen zajtrk opravljen izpit za jahanje in prejela sem medalji za 2. in 3. klavir skyscraper

knjiga

Problemi na netu

jedilnik

riž in piščančji zrezki

predstava

Čaro skrivnost (v kateri tudi igram)

Kaj te najbolj motivira?

tek 60 m in skok v daljino

Ko dosežem boljši rezultat ...

“Nekega dne bi rada poletela”

Radmila Vukmirovič

jedilnik

lahka hrana na ogljikovih hidratih

170cm

glasba

Balkan in moderni pop hiti

1979

priprava na tekmo

št noge 40

JEZIKI

trenerka

prosti čas dogodek leta

“bodite pošteni, pridni in delovni, ker se vse obrestuje!”

v sobi sem se umirjala, se naličila in uredila. angleščina, italijanščina, hrvaščina najraje listam modne revije moja hči je šla v vrtec

IZum

elektrika

idol

Brigita Bukovec

film

zadnji film: Srivnostno življenje mačk; najboljša pa Gost in Pretty woman

popotovanja

živela bi lahko v Švici, najbolj ekstra izkušnja pa je bila v Istanbulu.

vrednote

solidarnost, sočutje in poštenost!

Lara Vukmirovič

dogodek leta

medalji za 2. in 3. mesto

larči 2006

izum

računalnik, TV in pametni telefoni št noge 40

hrana obisk zadnje športne prireditve glasba idol jeziki potovanje film Kaj te najbolj motivira?

piščančji zrezki in pomfri nogometna tekma

tek na 60 m, skok v daljino

Sia usian bold angleški, srbski in italijanski najraje bi šla v London The Nun Ko dosežem najboljše mesto!

“ŽElim postati profesionalna športnica!”

14 Zdravje in mladi

__________________________________________

P Dolores i Trol š e

M ož ga ni i n sl ad k or : zakaj je lahko čokolada nagrada, droga ali tolažba?

Prav zagotovo vas kdaj misel odpelje do najbližje omarice napolnjene s slaščicami. Morda ne ravno vedno ob posebnih praznikih, ko jih je skoraj dovolj in na pretek, temveč tudi v stresnih trenutkih ali pa tistih bolj žalostnih? S svojim okusom pa vabi po še in še…

Č

okolada je prehrambni izdelek, narejena iz kakava, ki se pridobiva iz zrn kakavovca. Pomembne sestavine med postopkom ustvarjanja čokolade, so še razen kakava, tudi sladkor, mleko, kakavovo maslo in vanilin. Razlikujemo pa tudi med vrstami čokolad. Poznamo temno čokolado (z večjo vsebnostjo rastlinske snoviepikatehin, ki stimulira ustvarjanje energije v celici); mlečnočokolado, ki vsebuje malo več mleka ter druga sladila ali dodane arome in belo čokolado, ki je brez nemastnih kakavovih delov prepojena z dodatkom vanilije. Kakav vsebuje tudi flavonoide, ki jih najdemo tudi v drugih surovinah kot so: brusnice, jabolkih, jagodah, čebuli, čaju, rdečem vinu in še bi lahko naštevali. Flavonoidi so sekundarni rastlinski metaboliti ter najbolj poznani po antioksidativnem delovanju. Posebna skupina flavonoidov prisotnih v kakavu se imenuje flavanoli, ki preprečujejo maščobam podobnim substancam v krvi, da bi mašile stene arterij. Seveda ne smemo zanemariti velike kalorične vrednosti, ki jo ima čokolada. Velike

količine vodijo v debelost in z debelostjo povezane bolezni srca in ožilja. Ugodni učinki flavanolov postanejo tako čisto nepomembni.Zakaj je torej lahko čokolada ena izmed priboljškov, po kateri posežemo zavoljo užitka in kako lahko preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne procese? Čokolada kot nagrada Čokolada nam daje sladek užitek zaradi svojega izrazitega okusa, ki jo ima rada skoraj večina populacije. Kadar zaužijemo čokolado ali kakšen drug sladki priboljšek, se nam v možganih aktivirajo centri za nagrajevanje. To so predeli:nucleusaccumbens, ventralno tegmentalno območje, hipokampus, amigdala in predeli čelnega režnja. Te strukture so del mezolimbičnega sistema, po katerem se prenaša dopamin (nevrotransmiter ali živčni prenašalec) za učinek »nagrade«. Količino živčnega prenašalca dopamina, ki se ob procesu nagrajevanja sprošča, pa povečujejo predvsem hrana, pijača, spolnost, skrb za druge in

___________________________________________________________________________

Zdravje in mladi 15

__________________________________________ jih uvrščamo mednajpomembnejše potrebe za osnovno preživetje. Pri nagrajevanju torej govorimo o evolucijsko starejšemu delu možganov, ki je človeku služil kot smerokaz za preživetje: z njim smo začeli razlikovati na primer med užitno in strupeno hrano.

Okušanje kislega je tako našim prednikom pomenilo ne preveč zrelo hrano, grenak okus pa je pomenil strupeno, medtem ko sladko je pomenilo dobro, zrelo, užitno. Danes imamo vse več pestrega izbora, ki nam ga potrošniški svet ponuja in prav zagotovo se ne ravnamo po vonju, temveč po izbiri. Tako moramo v ozir vzeti tudi dejstvo, da ni ravno vsaka hrana za posameznika enako zadovoljujoča. Nekateri imajo raje slano hrano kot pa sladko.

ki nagrajujejo vedenjske vzorce povezane s sistemi nagrajevanja. Sestavlja ga več možganskih področij, ki uravnavajo procese čustvovanja, motivacije, spomina in ugodja na osnovi sproščanja oziroma zaviranja različnih nevrotransmiterjev (oziroma živčnih prenašalcev) kot so serotonin, GABA, endogeni opiati, v največji meri pa dopamin. Ravno zato lahko tudi rečemo, da se s čokolado tolažimo ali nagrajujemo, a vendar zaradi tega še nismo odvisni. Odtegnitev drog se namreč kaže s popolnoma drugimi telesnimi znaki kot odtegnitev sladkih priboljškov.

Košček čokolade nam torej da občutek nagrade ali zadovoljstva zaradi svoje arome, vonja in okusa. Pri tem aktivirajopredele možganov za nagrajevanje med okušanjem. Ravno občutek zadovoljstva pa iščemo tudi v kakšnih stresnih trenutkih, s katerimi se lahko »potolažimo«.

Ali možgani potrebujejo sladkor?

Čokolada kot droga Ker pa živčni prenašalec dopamin sodeluje tudi pri mehanizmih za odvisnost, lahko čokolado tudi dojemamo kot »drogo«, ki kliče po želji, da jo nujno potrebujemo. Vendar pri pojmovanju čokolade kot droge moramo biti previdni, saj obstaja navkljub temu nekaj razlik med sladkorjem in drogo. Ena izmed najbolj pomembnih dejstev je že ta, da potrebujemo hrano in sladkorje za vsakodnevno delovanje in jih uvrščamo med osnovne življenjske potrebe, medtem ko drog ne potrebujemo.Uravnavanje hrepenenja oziroma želje po ponovnem uživanjem »čokolade« poteka po podobnem procesu bioloških mehanizmov,

Glukoza ali krvni sladkor je za možgane nujno potreben. Naši možgani namreč dnevno porabijo za svoje delovanje od 120-140gramov glukoze. To ne pomeni, da ga pridobimo samo s čokolado. To pomeni, da ga pridobimo tudi iz drugih sestavin kot so sadje, kruh, testenine in druga živila, sestavljena pretežno iz ogljikovih hidratov. Tudi te sestavine se namreč spremenijo v sladkor. Torej lahko trdimo, da naši možgani ne potrebujejo vseh dodatnih, rafiniranih sladkorjev iz sladkarij in da takšni izgovori skorajda niso upravičljivi. Še več, preveč sladkorja lahko namreč tudi možganom nadvse škodi, saj lahko predstavljajo večje tveganje za debelost, za razvoj sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni.

Ali lahko preveč sladkorja škoduje možganom?

Kot smo že omenili, uživanje prekomerne količine sladkorja vpliva na tveganje za razvoj različnih bolezni, vpliva pa tudi na kognitivne sposobnosti.

Na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) so namreč preučevali učinke sladkorja na učenje in kognitivne procese. Raziskovali so vpliv določenih

___________________________________________________________________________

16 Zdravje in mladi __________________________________________ Vpliv čokolade na možganske funkcije (kognitivne sposobnosti) še ni popolnoma potrjen, vsekakor pa so trenutni podatki spodbudni. Naslednjič, ko nas bo želja po priboljških ponovno zagrabila, premislimo, ali v nas to vzbudi vsakodnevno željo po uživanju rafiniranih sladkorjev, ki jih najdemo v sladkarijah in ali jih res potrebujemo. Čokoladi se bomo težko uprli ravno zato, ker ima svojevrsten učinek »nagrade« in zadovoljstva. Če pa bomo pri tem zmerni, je večja možnost, da ohranjamo zdravje, učinek zadovoljstva pa se bo pri redkih posegih le še zvišal.

T.: Dolores Trol - študentka magistrskega programa Kognitivna znanost. vrst sladkorja (fruktoze, ki jo vsebuje tudi veliko prehranskih dodatkov) na kognitivne sposobnosti pomnenja pri podganah. Eksperiment so izpeljali s podganami, ki so pile prekomerno sladko pijačo in jih primerjali s podganami, ki so pile le vodo.

Preučevali so jih šest tednov, rezultati pa so pokazali, da si tiste podgane, ki so pile sladko pijačo, niso zapomnile nalog v labirintu in so bile v pomnenju novih nalog precej slabše. Dr. Yangova (2005) je prav tako mnenja, da rezultati lahko opozarjajo na vpliv uživanja prekomernega sladkorja povezana s presnovnimi in možganskimi boleznimi tudi pri človeku, vendar tezo še morejo potrditi. Vsekakor pa prevelika vsebnost sladkorja po priboljških lahko vodi tudi do povišanega tveganja za katero od oblik sladkornih bolezni, Alzheimerjeve demence, cerebrovaskularnih ishemičnih sindromov ali kapi (Sokolov et al. 2013).

F.: Pexels

Tudi druge raziskave na živalih so namreč pokazale, da se zavoljo dobre, sladke hrane lahko živali izpostavijo nevarnosti, samo da bi ponovno okusile sladko. Na ta način znanstveniki potrjujejo, da si sladkih jedi bolj zapomnimo, v nas pa aktivirajo budnost in motivacijo, da hrepenimo po ponovni izpostavitvi.

VIRI: - Fan, Y., Hu, J., Li, J., Yang, Z., Xin, X., Wang, J., ... &Geng, M. (2005). Effec t of acidic oligosaccharide sugar chain on scopolamine induced memory impairment in rats and its related mechanisms. Neuroscienceletters, 374(3), 222-226.

- Meng, Q., Ying, Z., Noble, E., Zhao, Y., Agrawal, R., Mikhail, A., ... &Morselli, M. (2016). Systems nutrigenomics reveals brain gene networks linking metabolic and brain disorders. EBioMedicine, 7, 157-166.

- Sokolov, A. N., Pavlova, M. A., Klosterhalfen, S., &Enck, P. (2013). Chocolate and the brain: neuro biological impact of cocoa flavanols on cognition and behavior. Neuroscience & Biobehavioral Reviews, 37(10), 2445-2453. ____________________________________________________________________________

Recept 17

__________________________________________

Kremast rižev narastek Sestavine za 5 do 6 oseb: >> 160g okroglozrnatega riža >> 5dcl mleka >> ščepec soli >> 75 g sladkorja >> 30g masla >> vanilijev sladkor >> rozine >> Amaretto >> 150g kisle smetane >> 2 manjši jajci >> limonina lupina >> muškaten orešček >> strok vanilije >> vložene breskve >> 100g sladkorja za karamelo.

Priprava: 10 – 15 minut Čas kuhanja: 20 – 25 minut Čas pečenja: 15 – 20 minut

P

od tekočo vodo spiramo riž toliko časa, da izpod cedila priteče bistra voda. Nato riž odcedimo. V posodo natočimo nekaj vode (pol dcl), mleko ter solimo. Ko mleko zavre, znižamo temperaturo in vanj stresemo riž. Dodamo strok vanilije, ki smo ga pred tem prerezali na pol in s konico noža odstranili sredico, ki jo prav tako dodamo rižu. Dodamo še rozine, ki smo jih pred tem namočili v Amaretto, ter 2 žlici le tega. Pri nizki temperaturi kuhamo približno 20 minut ter večkrat premešamo. Ko je riž kuhan, odstranimo vanilijev strok in dodamo sladkor(75g), vanilij sladkor in maslo, ter premešamo, da se maslo in sladkor stopita.

Nato počakamo, da se mlečni riž nekoliko ohladi.

V večjo skledo prelijemo riž, dodamo kislo smetano, v katero še vmešamo nekaj sladkorja in limonino lupino*. Premešamo. V maso dodamo jajce.

Da dosežemo maksimalno »kremastost« narastka, jajca le na rahlo vmešamo v maso.

Pečico ogrejemo na 180°C. Zmes prelijemo v namaščene keramične modelčke ter na vrh naribamo muškatni orešek in potresemo s ščepcem drobtin. Pečemo od 15-20 min. Med tem, ko se narastek peče, naredimo karamelo, kateri smo dodali 3 žlice soka breskev. Ko se sladkor začne spreminjati v karamelo, dodamo na četrtine narezanevložene breskve, ter jih pečemo tako dolgo, da lepo karamelizirajo.

* Limonino lupino lahko pripravimo vnaprej, in sicer tako, da napolnimo majhen kozarec v slojih z limonino lupino in sladkorjem. Nato lahko dodamo še par kapljic limoninega soka in amaretta.

Nastalo mešanico lahko hranimo v hladilniku nekaj dni.

Avtor recepta in fotografij: Aljoša Tarandek. ___________________________________________________________________________

18

Foto reportaža

___________________________

Z

magovalka letošnjega modnega dogodka Stylo je Jona Bednjanec, ki se je množičnemu občinstvu v dvorani sv.

Frančiška v petek 21. 9. predstavila s kolekcijo vzorčastih, barvitih in dovršeno oblikovalnih pletenin. Navdih za svojo kolekcijo je, kot je ob tem povedala, iskala v svojih koreninah, tisti pristni etno pridih pa je ustvarila z igro vzorcev, pri čemer je spajala različne tkanine tekstilnih kosov, jih kolažirala, kombinirala in razvijala nove, lastne interpretacije.

V okviru tretje edicije modnega natečaja za mlade in še neuveljavljene modne oblikovalce sta se sinoči predstavila tudi Anja Medle in Erik Starc. Vsi trije so ustvarjali na temo ‘Etno v novi preobleki’ in svoj navdih iskali v kulturi, v kateri so odraščali in pestri kulturni dediščini tega prostora, zato je lahko več sto glavo občinstvo na modni brvi občudovalo pisano paleto najrazličnejših krojev, rezov in vzorcev, za živost posameznih kolekcij pa so poskrbele tudi barve, predvsem pa specifičen izbor tkanin in grafičnih potiskov, značilnih za določeno kulturo oz. narod.

To je bila že tretja modna revija, ki jo prirejamo v okviru natečaja Stylo, katerega glavni namen je mlade spodbuditi h kreativnosti ter jim dati priložnost, da svoje zamisli in delo javnosti predstavijo na pravem modnem dogodku. Letos smo k sodelovanju povabili tudi Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana, ki je v širšem prostoru ime za mednarodni premium teden mode.

F.: Jaka Ivančič

___________________________________________________________________________

Stylo 19

__________________________________________

___________________________________________________________________________

20 Skriti kotički Kopra __________________________________________ P i Tim š Mavrič e

Ulici Osvobodilne fronte

Draga koprska mladina, naslov tokratnih kotičkov zveni precej socialistično, je tako? Osvobodilna fronta in Agrarna reforma. Deluje kot da se bomo šetali nekje po Olmu, Semedeli ali Markovcu. No, ne, ostajamo še v mestnem jedru in to ne kar nekje, ampak direktno v njegovem centru. Točno tako, smo v centru centra. Obe ulic sta svoji imeni dobili po drugi svetovni vojni. Tu se nahaja precej zanimiZadnjič smo našo šetnjo ustavili pred Italijansko gimnazijo, torej na Gimnazijskem trgu. Tu na vogalu se širijo ulice v številne strani. Zadaj za nami je Marušičeva ulica, ki smo jo že prehodli po koščkih in jo že kar dobro poznamo. Spodaj mimo CMK-ja poteka Gregorčičeva, po kateri smo zadnjič priplezali gor. Od tu proti Brolu pa vodi Gallusova ulica. Kar logična izbira za poimenovanje po skladatelju, saj gre ulica gor mimo glasbene šole. Pejmo v to smer. Kmalu mimo starih hiš pridemo do stavbe na desni, ki je najbrž kdaj bila v kaki cerkveni funkciji, danes pa je vadišče za pihalni orkester. Ne se presenetit, če boste kdaj tu poslušali tube, pozavne ali bobne.

Takoj ko stopimo iz ulice na odprto, smo spet na križišču. Na desno mimo delavnice gospoda, ki uokvirja slike, se gre v Ulico stare pošte. Zakaj to ime, nam ni jasno, saj se nihče ne spomni, da bi tu kdaj bila pošta. Je pa tu par lepih arhitekturnih stvaritev, še posebej en lep velik gotski portal na eni hiši. Naprej pa ta ulica pripelje spet na Marušičevo, tam pri ošteriji pri Marički. Namesto po Ulici stare pošte, bomo šli levo, po ulici Osvobodilne fronte (OF), ki se tukaj na široko odpira. Malo pred nami je palača Gravisi-Barbabianca, v kateri domuje glasbena šola. O tej palači smo najbrž že kako povedali, ko smo prvič obiskali Brolo.

Gremo malo pobrskat in se spomnit – to je bilo domovanje družine Gravisi, najpomembnejše in najbogatejše plemiške družine v Kopru. S to družino pa se bomo srečali še parkrat danes. Ob to palačo je nekoč bila prislonjena tudi hiša, ki je danes ni več. Vhod v ulico OF je torej bil precej ožji, približno takšen kot vhod v Ulico stare pošte. Če gremo po ulici OF naprej, hitro opazimo, da smo vstopili v »RTV kvart«. Na levi imamo staro stavbo, kjer je televizija, na desni pa veliko moderno stavbo radia. Tu delajo številni novinarji in televizijski voditelji, tako na slovenskih kot italijanskih programih, kar dela to območje zares dvojezično v vsakdanjem življenju. Preden je ta RTV kvart nastal, so stavbe na desni bile kompleks hiš in palač, ki je pripadal plemiški družini Borisi. Če ne bi bilo lepega kvadratnega portala in zanimivih vogalnih oken, ne bi niti poštekali, da gre za palačo. Nekoč pa je ta portal imel zelo lepo oblikovan tolkač, podoben tistemu na palači Muzeja. Stavba, kjer je danes televizija, pa je najbrž bila gospodarsko poslopje te iste plemiške familje.

_________________________________________________________________________

21

Skriti kotički Kopra __________________________________________

“

Tam, kjer je danes radio, pa so bili vrtovi. Ogromni vrtovi, za katere bi lahko rekli, da so bili največji v mestu in zato tudi imenovani »Orti grandi«. To so bili v bistvu privat vrtovi družine Gravisi, saj so se širili med palačo Gravisi na eni strani ter palačo Barbabianca na drugi strani.

Ko se je zadnja dedinja družine Barbabianca (dostopna s Čevljarske ulice) poročila z markizem Gravisijem sredi 18. stoletja, sta se familji združili in tako je nastalo največje vrtno posestvo v mestu. Znana je tudi zgodba o tem, kako je markiza Gravisijeva še po drugi svetovni vojni vsako jutro šla iz ene palače v drugo čez ta velik vrt in otrokom v Čevljarski ulici delila bombone.

Po vojni so tu zgradili veliko novo stavbo za radio, ki je tudi moral nekje dobiti svoje mesto pod soncem.

Namreč pred to gradnjo se je naš radio tiščal v naslednji palači na desni strani - palači Tarsia. To je ena izmed zgodnejših mestnih palač, ki je originalno bila dom istoimenske družine.

Tarsijevi so bili znani predvsem kot spretni diplomati. Veliko od njih se je naučilo turški jezik in bili so prevajalci in beneški ambasadorji in dvoru turškega sultana v Carigradu. To je bila zelo pomembna funkcija, ki je imela tudi posebno ime – dragoman.In družina Tarsia je iz funkcije dragomana naredila skoraj družinsko obrt, saj je oče večkrat predal znanje o tem svojemu sinu. Potem ko se je radio (ki je, če se ne motim, celo en prvih radijev v takratni Sloveniji) preselil v novo stavbo, je ta stavba dobila drugo medijsko hišo. Danes je to sedež Primorskih novic.

”

Gremo malo pobrskat in se spomnit – to je bilo domovanje družine Gravisi, najpomembnejše in najbogatejše plemiške družine v Kopru.

F.: Joris Degas

___________________________________________________________________________

22

Bodimo aktivni

___________________________

Refleksija 23

__________________________________________ Tisa Primc

i m j Ka i? t a d je ali a z s i Zap o š u d neko N

ekaj sem zdej poštekala o svetu. Zakaj smo na tem svetu presega neko službo in delo. To kar lahko damo ni odvisno od tega s kom smo, kje smo in niti ne kaj delamo. Slika je večja. Kar zares lahko dajemo drugim in svetu, lahko dajemo ne glede na to, kje smo. Ker to nekaj, presega vse znane okvire poklica in poznanih človeških interakcij.

V površinskem pogovoru se lahko zgodi globina občutenja in v najbolj filozofsko poglobljeni debati, same puhlice. Tako tudi v delu za šankom košček resnične prisotnosti, v svetu, kjer te redko kdo zares pogleda. Enako velja tudi za izjemno zanimivo delo, ki te veseli in navdušuje, ampak v tvojo kri ne požene tistega prijetnega občutka smisla, zakaj si na tem svetu. Paradoksi, ki so poznani duši in jih ego ne razume.

In zdaj, kaj zdaj? Je vseeno. Postane vseeno, ko to veš. Postane vseeno, kaj počneš, s koliko ljudmi in kje. Pa vendar nekako pristaneš tam, kjer zares spadaš. Še en paradoks za dušo.

A v bolečini rastemo, rešujemo, ko nas življenje ciklično začenja utesnjevati, ker preraščamo svojo trenutno kožo, ko iščemo stik, ki ga ni in zaboli. In potem pride in je olajšanje. Kot zobki,

P i š e

ki rastejo in čeljust boli. Se moremo stalno presegati, da lahko čutimo to živost v sebi.

‘‘

Da ne zamremo, da ne zaspimo. In se moremo sami spravit v to neudobje. Začnemo lahko z enim samim neprijetnim pogovorom, ki ga že dolgo odlašamo. Da se zavemo, kako v resnici presegamo vse svoje ustaljene predstave o sebi.

,,

In zdaj opazujem, ne več, kje lahko kaj dobim zase, ampak kje lahko kaj dam. Iščem ljudi, ki jim manjkajo koščki mene in so jih pripravljeni sprejeti vase. Me ne okradejo, ker to kar dajem se množi in ne deli. Je na koncu več za oba. In zdaj iščem take ljudi, ki jim lahko nekaj dam. In pridejo tudi sami in mi je lepo, da se lahko oboji nahranimo iz te moje nove polnosti, ki presega mene in tebe in tudi oba skupaj.

Torej kaj ti je dati, človek?

___________________________________________________________________________

F.: pixabay

24 Mladinska politika __________________________________________

Konferenca Mladimo prihodnost Bil je četrtek, 13. september 2018, ko se je ravno sestavljala prva manjšinska slovenska vlada, na drugem koncu Ljubljane, na Gospodarskem razstavišču, pa se je dogajala ena najpomembnejših mladinskih konferenc na Slovenskem v zadnjih 10. letih.

D

eset organizacij (Sindikat Mladi plus; Zavod Ypsilon; IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti; Socialna akademija; Zavod Nefiks; Zavod Mladinska mreža MaMa, Društvo Mladinski ceh; Zveza tabornikov Slovenije; Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA) je predstavilo rezultate svojih projektov v okviru nacionalnega programa Evropskega socialnega sklada in v okviru Javnega razpisa za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost. Z izvedenimi projekti so odgovarjali na izzive zaposlovanja in aktivnega državljanstva mladih, organizacije so vključile 2795 mladih, omogočile 479 zaposlitev in izvedle 2014 različnih dogodkov. Vse s ciljem povečanja zaposljivosti in kompetentnosti mladih posameznikov.

V uvodnem sklopu sta Rok Primožič, direktor URSM in Mateja Šmid, direktorica Ljudske univerze v Kranju podelila prve certifikate nacionalne kvalifikacije poklica Mladinski delavec / Mladinska delavka. Prav tako je bil izročen politični dokument, v katerem so zajete najpomembnejše tematike mladinskega sektorja.

O pomenu neformalnih kompetenc in izkušenj je spregovoril tudi Jurij Snoj, direktor Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: »V preteklih letih smo ogromno vložili v shemo Jamstvo za mlade.

Rezultat tega? 30.000 mladih se je zaposlilo, še dodatnih 40.000 se jih je usposabljalo. Opažamo, da je treba mlade pogosto opomniti, kako pomembne so neformalne izkušnje in kompetence, ki so jih pridobili tekom študentskega dela, prostovoljnega dela v različnih

Mlade je na začetku konference nagovoril Rok Primožič, direktor Urada RS za mladino (URSM): »Vesel sem, da vidim, kako so se vaši projekti razvijali in kakšen je končni rezultat, kajti ravno mladinsko delo je tisto, v katerem lahko mladi najdejo svoje potenciale in jih nadgradijo. Tisto, česar se mladi naučijo v mladinskih organizacijah, je ključnega pomena za njihovo zaposlitev. Vaši projekti so na zelo inovativne načine spodbujali zaposljivost mladih. In upam, da bodo pristopi, ki ste jih razvili v sklopu projektov, živeli tudi v prihodnje. Za to se bomo trudili tudi na Uradu za mladino.« ___________________________________________________________________________

Mladinska politika 25

__________________________________________ mladinskih ali drugih organizacijah. Ob tem se je po- jim moramo omogočiti, da bodo lahko izkotrebno zavedati, da se delovna mesta spreminjajo, zato bomo morali v prihodnosti svoja znanja in kompetence ristili svoje potenciale, se vključili v lokalne skupnosti ter postali odgovorni in skrbni nenehno razvijati in nadgrajevati.”

V drugem delu konference so se udeleženci razporedili v tri delavnice, v katerih so spoznavali inovativne pristope, ki so jih tekom projektov ustvarile organizacije. Facilitatorji delavnic so bili Matej Likar v delavnici Usposobi se!, Sonja Čandek je vodila Apliciraj se! in Sašo Kronegger je moderiral delavnico Mreži se!

državljani.«

Povezave do projektov in organizacij najdete na spletni strani www.mladimoprihodnost.si. Konferenco je koordiniral Center mladih Koper.

Foto: Tllyen Mucik Besedilo napisala: Alenka Hodžić, V nadaljevanju konference so mlade, s svojimi inspi- mladinska delavka rativnimi govori o prihodnosti mladinskega dela in

mladih, nagovorili štirje aktivni posamezniki: Regis Pradal, soustanovitelj socialnega podjetja za predano zaposlovanje mladih in omejevanje prekarnih oblik dela; Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina; Tita Destovnik, Direktorica Gostilne dela ter Jerneja Šegatin, vodja mentorskega programa v Zavodu Ypsilon.

Sklepni del današnjega dogodka je bil dialog z državljani, kjer so mladi o svojih izzivih v Evropi razpravljali z evropskim komisarjem, odgovornim za področje mladine, Tiborjem Navracsicsem.

Komisar pred aktivno razpravo z mladimi o volitvah:

»Volitve Evropskega parlamenta v naslednjem letu bodo mladim ponudile priložnost, da izrazijo svoje mnenje o tem, kje vidijo Evropo v prihodnosti. Zagotoviti želim, da imajo vsi mladi priložnost sooblikovanja te prihodnosti: s predlogi za novo strategijo EU za mlade, ki bo temeljila na raznolikosti in ozaveščenosti, pa tudi z okrepljenima programoma Erasmus in Evropska solidarnostna enota. Pri tem računam na pomoč držav članic in na Evropski parlament. Vlaganje v mlade mora ostati naša prioriteta, saj

___________________________________________________________________________

Leto 2015

CMK foto utrinki 27

__________________________________________

leto 2016

CMK foto utrinki 29

__________________________________________

CMK foto utrinki 31

__________________________________________

Leto 2017

CMK foto utrinki 33

__________________________________________

CMK foto utrinki 35

__________________________________________

leto 2018

CMK foto utrinki 37

__________________________________________

38 CMK foto utrinki

__________________________________________