CMK magazin #23

š t . 2 3 0 4 - 2 0 1 8

?

Nebesno kraljestvo ali romanje na Fuji

Špargljeva pita

R e v i C e n t m l a d K o p

j r i e

a a h r

NOR - prvi I nter v j u : neodvisni L et 3 obalni radio

Nagradna Športni rok: RD Koper 2013 križanka #3

2 Vsebina

__________________________________________

CMK Magazin številka 23 april 2018 Uredništvo: Patrik Holz in Alenka Hodžić Sodelavci te številke: Tisa Primc, Eva Mizerit, Vid Karlovšek, Žana Šuran, Rok Črtalič, Erika Gregorič, Tomaž Babič, Urška Novak, Aljoša Tarandek, Jim Janssen.

Fotografija na naslovnici: CMK bar

Fotografije: Andrej Zubin.

Jaka Miklavčič, Rok Črtalič, Ana Santos, Joris Degas, Stefano Carnevali.

Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz in Žana Šuran (8., 9. stran) Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

• Napovednik dogodkov • Bodimo aktivni: Bled • Športni rok: RD Koper 2013 (Avtor: Rok Črtalič)

4 7 8

• Potopis: Nebesno kraljestvo ali romanje na Fuji (Avtor: Eva Mizerit)

10

• Kaj veš o jadralnem padalstvu?

(Avtor: Tomaž Babič)

14

• Tema meseca: Neodvisni obalni radio - NOR (Avtor: Alenka Hodžić)

16

• Intervju: Let3 •Recept: Špargljeva pita

18 22

• Kaj veš o fantazijskem romanu?

(Avtor: Erika Gregorič)

24

• Skriti kotički Kopra: Četrt Ognisanti (Avtor: Tim Mavrič)

26

• O Martinu Luthru Kingu (Avtor: Vid Karlovšek)

28

• Nagradna križanka

30

• Refleksija: Po osmih letih nazaj na Obalo (Avtorica: Tisa Primc)

31

• CMK foto utrinki

32

• Mesečna čačkarija: Šilo- Seine (Žana Šuran)

36

8 16 18 36

___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Pomagaj nam poslikati CMK Kar takoj v akcijo - pozivamo umetnike, da se prijavijo na natečaj za poslikavo sten v mladinskem centru. Več info na strani 6.

Zdaj pa še k vsebini magazina. V športni rubriki vam predstavljamo rokometni klub Koper 2013, ki je letos celo nastopal v evropskem pokalu EHF. Pobliže lahko spoznaš tri igralce in glavnega trenerja ''velikega'' Veselina Vujovića, ki je med drugim tudi aktualni selektor slovenske moške reprezentance.

Z njo je lanskega januarja tudi osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Parizu.

V rubriki Bodimo aktivni (stran 7) si lahko prebereš, kako so EVS prostovoljci obiskali Bled, pri tem pa je nastal pravcati literarni spisek. V osrednjem delu te čaka tema meseca, ki je ta mesec javno oddajanje prvega neodvisnega radia na Obali - NOR (stran 16). Norce lahko zamenjaš z drugimi norci, saj te na naslednjih straneh čaka intervju z ekscentriki iz skupine Let 3 (stran 18).

Več lahko tudi izveš o jadralnem padalstvu (stran 14) in o fantazijskem romanu (stran 24), zagotoviš pa si lahko tudi 2 brezplačni vstopnici za festival v Lendavi - Petroleum Beat 2018, zato pravilno reši nagradno križanko (stran 30).

Imej se odbito in nabito do naslednjič ka-baam, urednik in mladinski delavec Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Ana Santos _________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

IZPOSTAVLJAMO ČETRTEK 3. 5.

PONEDELJEK 14. 5.

KŠOK-ov filmski večer: GDPR: Splošna uredba Love and Peace (JPN, 2015) o varstvu osebnih 20.30 - 23.00 podatkov (izobraževanje) PETEK 4. 5.

17.00 - 20.00 3300 peš po poteh beguncev TOREK 15. 5. (potopisno predavanje) Spremeni in opolnomoči 18.00 - 20.00 se - presenečen(a) boš (predava: Andrej Pešec) PONEDELJEK 7. 5.

18.30 - 20.30 Izmenjava knjig 12.00 - 19.30 ČETRTEK 17. 5.

PEF teater: Podajalna enota Jam session - na vrtu (gledališka predstava) 16.00 - 22.00 20.00 - 21.00 PETEK 18. 5.

TOREK 8. 5.

Bunga #07: Mednarodni večer: stand up večer Italija, Mehika, Belgija in povezuje presenečenje Makedonija 21.00 - 23.00 19.30 - 22.00 SOBOTA 19. 5.

TOREK 9. 5.

Koncert: Start up Koper: > SEINE Gremo na ICO? 20.00 - 24.00 (pogovorni večer) 18.00 - 20.00 TOREK 22. 5.

Zakaj je stik s čustvi Mednarodni večer vstopnica v dober odnos?

19.30 - 22.00 (delavnica) 18.30 - 20.30 PETEK 25. 5.

Koncert: ČETRTEK 10. 5.

Dan mladosti v CMK-ju KŠOK-ov Filmski večer 18.00 - 24.00 Sonatine (JPN, 1993) 20.30 - 23.00

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Vadnica je brezplačna za uporabo glasbenim skupinam in posameznikom.

Vključno z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.

Obiskovalci lahko uporabljajo čitalnico v dnevni sobi med časom: - ponedeljek in sreda 10.00 - 17.00 - petek 10.00 - 20.00 in, ko prostor ni rezerviran za dogodke.

______ ________________________________________________________________________________

6 Napovednik

__________________________________________

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naĹĄi facebook strani.

PridrĹžujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Bodimo aktivni 7

__________________________________________

When tourist visits Bled It had been a long Friday night and I was awakened only in Bled. We found the hostel in dreary rain and the lake behind the hills out of view. It was a dark day and a day for sleeping. But after breathing in the same air for hours in the car I could not stay inside. I told Monsieur Degas, who was my photographer and my chauffeur, to leave the luggage and bring the camera.

The rain got heavier and by the time we reached the train station we had no choice but to go for a drink. When sunlight finally struck our tavern window we climbed our way down to lake Bled and to the waterfront. The island with its white church lay reflected by the water before us. But a thousand tiny droplets – too light to feel on your skin – interrupted the image. It only rained in the upside-down world of this magic mirror.

In both worlds the rain had now stopped and tourists spawned from the lunchrooms, five-star hotels and parking lots.

I lost Monsieur Degas in the crowd, and more annoyingly my unrestricted view of the lake and the mountains. I made it back to the hostel and found him among the bunk beds with his boots on.

Tekst: Jim Janssen Fotografije: Joris Degas (EVS prostovoljec

8

Športni rok

__________________________________________

idol

Momir Ilič

žanr glasbe

rap, hip hop

inštrument

Nino Grzentič 196 Cm

“brez trdega dela ni rezultatov!”

1992

JEZIKI

angleščina, italijanščina, srbohrvaščina

Knjiga

Avtobigrafija Jaz sem Zlatan

prosti čas dogodek leta IZum jedilnik

št noge 48

klavir

vrednote

druženje s prijatelji, film, serije uvrstitev v EHF pokal elektrika pred tekmo pašta s tuno ambicioznost

LEVI BEK

Misel navidha

idol prosti čas glasba priprava na tekmo film 3. koraki po zmagi 3. koraki po porazu IZum jedilnik vrednote MISEL NAVDIHA

You miss 100 percent of the shots you don't take.

Marko Matijaševič

Ivano Balić

186 cm

Družina, punca

1996

pop, country, folk, hip hop

št. noge 45

pesmi (eminem, coldplay, oliver dragojević, crvena jabuka, prljavo kazaliŠte, gibonni) rocky balboa veselje, samozavest, priprava na naslednjo tekmo žalost, osredotočenje na dobre stvari, priprava na naslednjo tekmo rokometna žoga

“sledi svojim sanjam!”

pašta s tuno Zdravje,sreča, ljubezen, družina, prijateljstvo The climb is though, but the view is worth it.

SREDNJI ZUNANJI

jedilnik

pašta s piščancem

priprava na tekmo motivacijska glasba polčas v garderobi motivacija za drugi polčas

“verjemi vase, uživaj v tem kar počneš in uspelo ti bo!”

Nejc Planinc 176 cm 1997 št noge 42,5 Desno krilo

JEZIKI

slovenski, hrvaški, angleški

filmi

coach carter

prosti čas dogodek leta

rolerji

idol

Michael Jordan

glasba

izum priprava na tekmo JEZIKI

pop 90-ta, deep house, hip hop

veselin vujović

elektrika

197 cm

pred tekmo spim Španski, Angleški in Srbski sprehajanje z ženo

VREDNOTE

spoštovanje, humanost in iskrenost

dogodek leta

bronasta MEDALJA NA sP 2017 (pariz)

GLASBA

vse - od opere do rocka

jedilnik

mediteranska in turška hrana

3. KORAKI PO PORAZU

prijateljstvo, pozitivna energija

Magic Johnson

prosti čas

3. koraki po zmagi

mladinsko Svetovno prvenstvo v rokometu 2017 (Alžirija)

IZum

vrednote

idol

risanje, slikanje, šport

“če kontrolirate sebe, boste kontrolirali tudi vse ostale!”

uživati v trenutku, truditi se, da bi bil še boljši želja po samoti, umirjenje in ponovna moč, da se vrnem na parket

1961 št noge 48 trener

10 Potopis

__________________________________________ P i ĹĄ e

Eva Mizerit

Potopis 11

__________________________________________

‘‘ Po enoletnem študiju na Japonskem mi je bilo jasno,

da ga moram zaključiti v velikem slogu in tudi sama odromati na ta sveti kraj nad oblaki. Saj ne, da nisem imela to v planu, že odkar sem prvič stopila na japonska tla.

Č

e zaidete na Japonsko se verjetno ne boste mogli izogniti gori Fuji. Čeravno ga ne boste uspeli ugledati v vsej njegovi naravni lepoti, vas bo pozdravljal iz številnih vizualnih reprezentacij v bolj ali manj osladno prikupnih oblikah. Eden najbolj prepoznavnih simbolov Japonske, je s svojimi 3776 m hkrati tudi najvišja gora te otoške države. Fuji je stratovulkan, kar je vidno tudi v njegovi popolni stožčasti obliki in čeprav je nazadnje izbruhnil decembra 1707 še vedno velja za delujočega. Nedavni potres leta 2011, ki je s sprožitvijo tsunamija uničil jedrsko elektrarno v Fukushimi in krepko prizadel regije severno od Tokija, je pretresel tudi Fujievo magmatsko ognjišče. Strokovnjaki zato ocenjujejo, da zna tudi ta stoletja speči vulkan ponovno postati malce nemiren.

Fuji je tudi eden od treh svetih gorskih vrhov na Japonskem in skozi stoletja so se nanj podajali romarji in asketi. A danes ne deluje kaj preveč sveto. Letno se nanj povzpne več kot četrt milijona ljudi. Večina se jih zgnete v kratki plezalni sezoni, ki traja okoli 60 dni, od julija do septembra, odvisno od vremenskih razmer in količine snega. Vzpon na goro izven sezone je iz precej zdravo razumskih razlogov odsvetovan.

,,

Če pa že rinete gor se morate držati strogih navodil in odnesti svoje iztrebke v dolino.

No č n i spre vo d S slovensko sošolko in prijateljem iz Amerike, ki sta bila prav tako na izmenjavi, smo za vzpon izbrali 13. avgust. Nekaj dni pred odhodom smo preko spletne strani rezervirali mesta na avtobusih, ki vozijo iz postaje v Tokiju do izbrane štartne točke. Na vrh Fujia vodijo 4 glavne poti: Yoshida, Subashiri, Gotemba in Fujinomiya. Ker se nismo želeli preveč izgubljati in vznemirjati redoljubnih Japoncev smo izbrali kar najbolj obiskano pot, Yoshida.

Odločili smo se za nočni vzpon. Ja prav ste prebrali nočni, ki je tudi med lokalci najbolj priljubljena verzija saj lahko ob prihodu na vrh opazujete sončni vzhod.

Na nočni pohod je potrebno vzeti veliko slojev oblačil saj je lahko razlika med temperaturo ob vznožju in na vrhu tudi celih 20⁰ celzija, ter svetilke, najboljše naglavne. Vso opremo je priporočljivo nabaviti v domačem kraju preden se odpravite na pot. Trgovine ob vznožju, še bolj pa tiste na sami poti ob postajah so hudo zasoljene.

Peta postaja, kjer se pot dejansko začne leži na nadmorski višini 2300m. Pohod smo začeli ob 8ih zvečer in, ker smo se vzpenjali v temi žal ni bilo možnosti za opazovanje (verjetno čudovite) narave. Vendar so pomanjkanje dnevnih lepot odtehtale padajoče zvezde (meteorski dež perzeid

12 Potopis

__________________________________________

doseže vrhunec ravno v 2. tednu avgusta) in pogled na nočno pokrajino daleč v dolini. Pot je dobro označena zato so edino “nevarnost” predstavljali v srebrno izolirno folijo zaviti ljudje, ki so spali ob poti. Neverjetno kje so si japonski pohodniki našli prostor za nočni počitek.

Kakšnih 300 metrov pred vrhom, kjer se poti Yoshida pridruži še Subashiri, se prične čakanje v vrsti. Pri tem so nas lokalni gorski vodniki, ki stojijo ob poti, po megafonih nagovarjali naj se tisti hitrejši pohodniki po desni kar povzpnemo proti vrhu ostali, pa naj se zvrstijo na levo stran.

Na predelu od 7. do 8. postaje pot razsvetljujejo številne gorske koče in za japonsko nepogrešljivi prodajni avtomati. Čeravno jih ne najdete sredi vsake njive, jih boste pa zagotovo na vsakem hribu.

Va žn o je pr iti n a h r ib

Ob prihodu na vrh si je večina pohodnikov takoj poiskala prostorček na vzhodni strani žrela, kjer bodo pričakali sončni vzhod. Ni težko razumeti čemu taka vnema. Ko je okoli 4ih zjutraj prvi žarek prebil temino, je bilo slišati prve vzdihe in Ker nas je malo zeblo, najin škljocanje aparatov. Malo katera moja izkušnja se so-pohodnik se je namreč pogumno lahko kosa s prizorom sonca, ki se je počasi in in nespametno na nočni vzpon na ležerno dvigalo nad morje oblakov pod nami in 3000m podal samo v trenirki (o tem, obarvalo jutranji svet okoli nas. Po tej svetlobni da je bil obut v precej nove lumber- katarzi se nas je večina odpravila še na 4 kilometrsko pot okoli žrela. Pot sestavlja 8 vrhov, jack čevlje niti ne bi), smo si na eni ki naj bi spominjali na lotosov cvet na katerem od postaj privoščili karee udon sedi Buda. Pobiranje vulkanske kamnine ni dovoljeno. Razumljivo, če bi vsak s seboj odnesel japonski “golaž” z rezanci. kamenček, bi znala gora nekega dne Cena je bila seveda skoraj dvakrat višja od tiste imeti tudi kak meter manj. Vendar v navadnem mestnem lokalu. Stranišča so bila se je nekako vseeno zgodilo, da hvalabogu “zastonj”. Ali boste pustili majhno mi je nekaj malega padlo v žep. prostovoljno donacijo v višini 200 jenov pa je prepuščeno vaši vesti.

Na vrhu seveda ne sme manjkati koča, peščica

‘‘

,,

Potopis 13

__________________________________________ Fotografija:Anja Furjan

verjetno najvišje ležečih prodajnih avtomatov ter svetišče, kjer vam za “simboličnih” 1000 jenov naredijo čedno kaligrafsko inskripcijo in žig.

Takšne žige lahko dobite v vsakem svetišču na Japonskem in jih zbirate v posebni knjižici.

Ko smo imeli vsega dovolj in je tudi sonce že pokazalo zobe smo se odločili za povratek v dolino.

Pot Fujinomiya je prava pohodniška avtocesta čez golo vulkansko pobočje. Spust, po sicer zelo lepem rdeče rjavem grušču, je lahko kar malo nevaren in nas je kar neslo v dolino. Za spust smo tako porabili pol manj časa kot za vzpon. Ob vznožju so nas pričakali z anketami. Ravno tedaj je na Japonskem potekala akcija s katero so želeli omejiti turizem na Fujiju in vzpon monetarizirati.

Področje Fujia in okolice se namreč že več let neuspešno poteguje za uvrstitev na Unescov seznam naravne dediščine, a je bil predlog zaradi prevelikih posegov v naravo (khm, avtomati s pijačo) in ogromnega števila turistov večkrat zavrnjen. Sicer pa je bil leta 2013 “za tolažbo” le uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine kot kraj, ki že stoletja navdihuje mnoge umetnike in literate.

F.: Eva Mizerit

Tema meseca

__________________________________________ P i Tom š Pavlič e

Kaj veš o jadralnem padalstvu? Ž

in se vrti med oblaki po več ur … Kaj pa dosežeš, ko nabereš nekaj izkušenj, je pa iskreno rečeno neverjetno.

Jadralno padalstvo mnogi zamešajo za klasično padalstvo, ko padalec skoči iz letala ali nebotičnika, ali letenje z zmajem, ki je sicer podobno, a je letalna naprava drugačna. Jadralno padalo je padalo v obliki banane, ki ga spravimo v nahrbtnik in se odpeljemo na hrib. Tu ga razpremo, se vpnemo vanj preko sedeža, stečemo par korakov, da se nam povzpe nad glavo in odletimo.

A vrnimo se na trdna tla, saj je morda vstop v svet prostega letalstva tisti, ki se zdi najbolj težek. Kakšni so prvi koraki za nekoga, ki bi rad pristopil med letalce? Jadralno padalstvo je najenostavnejša in predvsem najcenejša oblika letenja. Ni potrebnega predznanja ali opreme. Še denarja ne, saj vse šole (v Sloveniji jih je približno 50) ponujajo brezplačne informativne dneve, kjer s prve roke spoznamo ta šport. Če se odločimo za tečaj, se bomo sprva naučili upravljanje s padalom na nižjih gričih, kjer bodo noge bingljale le meter nad travo, in postopoma opravljali daljše in daljše skoke. Vso opremo daje na voljo klub, tako da ni potrebe po nobeni večji začetni investiciji. Ko se bomo počutili dovolj samozavestne pa sledi prvi polet s hriba; sami pod padalom, a z vodenjem inštruktorja preko brezžične postaje. Prvi let je sicer le desetminutni spust v dolino, a je tudi nepopisna in neponovljiva izkušnja. Za tiste, ki bi pa radi le okusili ta občutek, brez potrebe vlaganja truda v tečaj, pa je tu še možnost poleta v tandemu z izkušenim pilotom.

ivimo v obdobju bliskovitega razvoja. Ko se zazremo v zaslon novega pametnega telefona, to zelo dobro začutimo. A to ni le čas, ko držimo cel pisan svet v dlani. To je tudi čas, ko lahko prav vsakdo prosto leti kot ptica med oblaki. To je jadralno padalstvo. Četudi ponuja Slovenija idealne pogoje za letenje in je par tisoč pilotov med nami, je ta šport marsikomu zelo zelo tuj. Poskusimo ga predstaviti.

Tu pa je že druga napačna ideja o jadralnemu padalstvu. S tem padalom se leti, ne skače. Padalo sicer lahko služi le za spust s hriba, a zna tudi dosti več. S pomočjo dinamike, ko se veter upre v hrib in pihne navzgor, ali termike, ko se zrak dviga s segretega terena, jadralni padalec pridobi višino in odjadra. Z malo prakse lahko dober pilot začetnik kmalu odleti več deset kilometrov

Pa bodimo konkretni: kakšne so cene tega športa?

Začetni tečaj stane dobrih 400 evrov; trajanje je odvis-

_________________________________________________________________________

Šport 15

__________________________________________

‘‘

Z malo prakse lahko dober pilot začetnik kmalu odleti več deset kilometrov in se vrti med oblaki po več ur.

no od časovnih možnosti posameznika in vremenskih pogojev. S tem znanjem lahko samostojno letimo v umirjenih pogojih, pod budnim očesom učitelja. Da se nam puh spremeni v pirje potrebujemo še nadaljevalni tečaj, kjer se naučimo sami presoditi letalne razmere in biti dejansko samostojni (spet dobrih 400 evrov). Tu pa že rabimo lastno opremo. Sicer stane novo padalo dobrih 2.000 evrov, nov sedež kakšnih 500 evrov, novo rezervno padalo 300 evrov, a na srečo na začetku nove opreme ne potrebujemo. S pomočjo inštruktorja se najde dobra alternativa druge roke, ki nam bo za polovico teh zneskov odlično služila prva leta letenja. Drugih stroškov pa ni: ene gorske čevlje in smučarsko čelado že imamo, vetrovko tudi, pozimi pa se oblečemo v smučarska oblačila.

‘‘

___________________________________________________________________________

16

Tema meseca

__________________________________________

Ptički so zažvrgoleli in prvič so se javili v živo, NOR je šel LIVE. Na dan norcev,na 1. april.

Ni bila šala, temveč ena boljših nedelj v družbi ustvarjalcev,podpornikov in radovednežev.

Pogovorila sem se s Tonijem Bračanovom, pobudnikom insoustvarjalcem Neodvisnega obalnega radia, tistim, ki je zanetil to iskro in ob pomoči vseh ostalih ustvaril današnji spletni radio NOR - Neodvisni obalni radio.

Spomnim se, ko smo za mizo v gostinskem lokalu sedeli v tisti uličici za fakulteto in razpolagali z možnostmi radia. Vloženega dela, ur in vztrajanja je bilo ogromno v teh slabih treh letih. Zapisnik prvega uradnega sestanka pravi, da je bil 29. 10. 2015. Možgane ste pozivali k nevihti v takrat izborjeni študentski sobi na UP FHŠ, prostoru svobodnih misli. In prvi zapisan stavek se glasi: Radio bo! (smeh) In radio je! Že takrat je bil predviden spletni format radia. Moja tiha želja je tudi pridobitev frekvence. A počasi, korak za korakom. Zavedamo se, da je vzpostavitev platforme www.noradio.org šele začetek vsega. Menimo, da se bomo v naslednjih dveh letih dodobra umestili v lokalno območje, oblikovali identiteto in za vse to potrebujemo čas, vztrajanje in voljo. Kar imamo! Napram treh let nazaj smo danes na točki, ko je potrebno strukturiranje. Na vseh nivojih.

Ravno pišemo ustanovitveni akt zavoda, strukturiramo delovna področja, glasbo, vzpostavljamo uredništvo, programsko in vsebinsko shemo ... Formalizacija nam

bo v tem smislu ponudila možnost delovanja in sodelovanja ter uveljavljanje v prostoru.

"Poslušate ga lahko na www.noradio.org" Prej omenjeni gostinski lokal danes ne deluje več.

Veliko stvari se je spremenilo. Za slovenske skupnostne radie bore malo. A za angažirano ekipo obalnih prostovoljcev, ki so vpijali znanje o vzpostavitvi in delovanju skupnostnega radia, ogromno. Širši javnosti Obale so prisluhnili in uslišali želje po raznovrstnosti predvajanja glasbe na radijih, poglobljenih podcastih, neposrednem vključevanju mladih tako v vsebino kot tudi v delo in radijsko izobraževanje.

Radijsko delo in vzpostavitev sta se vam zdela enostavna, dokler …

Ja, res je. Navzven se je tudi meni zdelo, da pripraviš prispevek, stisneš gumb in je to to. Pa ni. Seznanili smo se tako s tehnično pripravo radia, programsko opremo, špikerskim delom … Projekt smo zagnali prostovoljni

___________________________________________________________________________

Tema meseca 17

__________________________________________ posamezniki tako kreativne platforme U.P. INDE, društva na Kereh, kulturno izobraževalnega društva Pina in kot tudi oddelka Medijski študiji. Danes nas je 17, ki svoj čas intenzivno namenjamo delovanju platforme. V dveh letih so se zvrstila razna srečanja, izobraževanja, izpopolnjevanja, treningi, povezovanje in gradnja mreže skupnostnih radiev. Srečo smo imeli, da smo se prek mreže povezali s podjetjem, ki je ustvarilo programsko opremo za spletne radie RadioKit, kjer smo preizkuševalci beta verzije.

Kljub vsemu nam zagotavljajo visoko kvaliteto, saj lahko prenašamov živo kjerkoli, kadarkoli, le stabilno internetno povezavo potrebujemo. Pravkar bi se lahko priključila na mobilne podatke, vstopila v program in v živo prenašala ta pogovor. Na tak način smo se tudi prvič javili, prek mobilnih podatkov!

Dojemam vas kot pionirje skupnostnega radia na Obali.

Stanje slovenske medijske krajine je oholo, homogeno in primanjkuje ravno ta vsebina, ki bi vzpostavila ravnovesje in izbiro, z zagotavljanjem heterogenosti, poglobljenosti prispevkov in kritičnim odnosom do družbe. V vašem poslanstvu pa ravno to nagovarjate.

Odziv nas je malce pozitivno presenetil. Zavedamo se, da na Obali primanjkuje ravno vmesni del med javnim in komercialnim radiem, ki bi ponujal večjo izbiro poslušanja glasbe, vsebin, ki jih prej omenjena radia ne razširita ali sploh ne umestita v vsebinsko shemo.

Poslanstvo NOR je soustvarjanje, sooblikovanje, nadgrajevanje ravno medijske krajine s svežo, kritično, izvirno, duhovito, odgovorno in inteligentno vsebino; vzpodbujanje rasti in razvoja posameznika in širše skupnosti ter civilne družbe; spodbujanje tako k večji vlogi civilne družbe pri oblikovanju lokalnih in regionalnih politik kot tudi k večji participaciji pri javnih zadevah.

Skupnostni radii v Sloveniji niso razviti, a primere smo šli iskat drugam in stopili v stik s tržaškim in reškim radiem ter se povezali tudi s študentskimi radii pri nas. Slednji nam nudijo vso podporo, nasvete in pomoč pri morebitnih težavah.

Začetni kapital ste zbirali na benefitu in se postavili na medmrežje. Za sedaj lahko prisluhnemo izbrani glasbi in jinglom. Kaj nas poslušalce čaka v kratkem?

Na koncertu skupine Zmelkoow (Vsa čast! Hvala še enkrat) v takratnem INDE smo dobili skromni, a dobršni del, da lahko projekt zaženemo. V naslednjih mesecih bomo tudi javno povabili k sodelovanju nove člane. Vsebine bodo različne, mednje lahko prištejeva tematike o stanju duha v družbi, aktivni državljanski participaciji, gensko spremenjeni hrani, umetnostni zgodovini idr. V program bomo vključevali tudi večjezične prispevke in vsebine, ki jih skupnostni radii med sabo delijo za predvajanje. S tem bi zagotovili tudi širše poznavanje dogajanja, mišljenja v Evropi.

Projekt nadgrajujemo konstantno! Ravnokar odpravljamo težavo s preklapljanjem žanrov glasbe, kjer vas nehote doleti trenutek, ko med poslušanjem jazz zvrsti preklopi na thrash metal. Malce neprijetno. (smeh) "Poslušate ga lahko na www.noradio.org" Alenka Hodžić F: Kim Shine

18

Intervju

P__________________________________________ Luka Petešič i š e

LET3

V organizaciji CMK bara so v soboto 21. 4. v CMK-ju nastopili Let 3. Reški rockerji so popolnoma upravičili vsa pričakovanja svojih privržencev, ki jih tudi v Kopru očitno ni malo, saj je koncert bil razprodan.

Dobri dve uri energičnega rocka, ki izvira v reški punkovski sceni, obiskovalcev ni pustilo hladnih. Navduševale so jih tako bravurozno izveden kitarski rifi obeh kitaristov, kot tudi suveren nastop izvornih članov skupine pevca Zorana Prodanovića Prlje in basista/pevca skupine Damirja Martinovića. Po konceru smo se pogovorili s pevcem Prljem.

Intervju 19

__________________________________________ 1. Let 3 je neobičajno ime. Kako je prišlo do njega?

Nekje na začetku osemdesetih let je Mrle (basist in ustanovitelj skupine) po razpadu skupine Termiti začel s projektom Strukturne ptice. Govora je o neformalnem projektu, ki je omogočil zbiranje tako glasbenikov, kot umetnikov iz drugih strok, kot npr. fotografe, slikarje, kiparje, video umetnike itd.

Strukturne ptice so se zbirale po potrebi, ob izvajanju raznih multimedijskih predstav in projektov, niso pa imele stalne glasbene postave.

V nekem trenutku smo se z Mrletom, Ritchie-jem (bivšim kitaristom skupine Paraf) in Kikom (bivšim bobnarjem Termitov) odločili ustanoviti skupino s stalno postavo. Imenovali smo jo Let 2, ker so Strukturne ptice pravzaprav bile Let 1. Po določenem obdobju je prišlo do nekaj sprememb v postavi, zato smo leta 1986 ime spremenili v Let 3. Takrat smo postali tudi diskografsko prepoznavni na sceni, zato imena v nadaljnem nismo več spreminjali ob vsaki spremembi v postavi, temveč smo ostali Let 3.

2. Na sceni ste že nekaj časa. Ali ste v tem obdobju zaznali kakšne spremembe na glasbeni sceni in če ste jih, kako gledate nanje?

Normalno je, da se scena spreminja, tako stilno, kot tehnološko. S tem mislimo na sodobne medije, preko

katerih glasba prihaja do poslušalstva. Spremembe so dobrodošle, konec koncev pa tudi neizbežne.

3. Kateri je vaš najljubši nastop v karieri?

Recimo, da je to naš performans “kolektivnega samomora” na trgu Bana Jelačića v Zagrebu, za tem pa izstreljevanje mene iz topa na koncertu v Reki.

Pozornost si zaslužijo tudi naši spomeniki “Babin kurac” in “Angela Merkel sere”, ne gre pa pozabiti niti videospota za pesem “Rado Srbin ide u vojnike”, kjer smo kolektivno masturbirali.

4. Kateri je vaš največji dosežek v karieri?

Največji dosežek je dejstvo, da smo še vedno tu. Publika nas ima rada in nas ceni, delamo to, kar radi počnemo in znamo.

5. Ali ste zaradi vašega posebnega stila bili kadarkoli vključeni v kakšno afero in kako je to izgledalo? Kako se je vse skupaj končalo?

Bilo je nekaj poskusov cenzure, ampak se je vselej končalo s kontra efektom, tako kot se bumerang vedno vrne do tistega, ki ga je zalučal. To sprejemamo kot reklamo, ki nam je samo pomagala, da pridemo do še širšega kroga poslušalstva.

___________________________________________________________________________

20 Intervju

__________________________________________

6. Ali imate kakšno posebno smešno izkušnjo, ko ste bili skupaj za koncerte, vaje ali karkoli drugega?

Polno je raznih anekdot in težko se je spomniti ene specifične, a za primer lahko dam, ko so nekoč na mejnem prehodu od nas zahtevali, da odpremo prtljažnik kombija, kjer so se nahajali ogromni falusi, ki smo jih takrat uporabljali za sceno. Nastal je pravi šov, vsi cariniki in policisti so se želeli fotografirati s temi falusi, kar je trajalo kar nekaj časa, a se je izplačalo.

7. Zakaj tak način delovanja? Kaj želite ljudem sporočiti s svojim stilom (maskiranje)?

Nikoli nismo bili skupina, ki bi samo stala na odru in igrala. Naša scena in kostumografija sta od vedno bili nepogrešljiv del našega izražanja. Bilo je kar nekaj variacij kostumov, oblačili smo se v ženske, policiste,nosili smo nagobčnike na penisih, bili namazani v blato ... Vsak kostum in maska so nosili neko sporočilo, ponekod samo vizualno in energetsko, drugod pa direktno, kot na primer maska, povezana s fazo albuma “Angela Merkel sere”, ko so kostumi bili narejeni iz natisnjenih bankovcev evrov, dolarjev, funtov... To pa so jasni simboli te nore moderne dirke za kapitalom in materialnimi dobrinami.

8. Katere so vaše največje želje v karieri? So te želje že izpolnjene?

To je zahtevno vprašanje. Seveda so vedno neki motivi, ambicije, ne bi pa imel neko točno določeno največjo željo.

9. Kaj porečete na sodobno glasbo? Tu mislim na glasbo, ki se pojavlja danes.

Danes je na voljo več glasbe kot kadarkoli doslej, s tem prihaja tudi ogromna količina kvalitetne glasbe,

‘‘

Nastal je pravi šov, vsi cariniki in policisti so se želeli fotografirati s temi falusi, kar je trajalo kar nekaj časa, a se je izplačalo.

,,

___________________________________________________________________________

21 Intervju __________________________________________

‘‘

Največji dosežek je dejstvo, da smo še vedno tu. Publika nas ima rada in nas ceni, delamo to, kar radi počnemo in znamo.

pa tudi tiste druge.

Današnji tempo življenja je strašno hiter in površinski. Vse je hitro in nestrpno. Rok trajanja je dobesedno zreduciran na eno poslušanje, večina celo nima potrpljenja, da bi v celoti poslušali eno samo pesem, kaj šele da bi ji dali drugo priložnost. Sam sem mnenja, da je to samo obdobje, ki bo minilo, z nekakšno katarzo pa bo prišlo do tega, da se bo znova več pozornosti namenilo vsebini in ne embalaži.

,,

10. Kaj je vaše sporočilo mladim?

Imate lepe in pametne glave, čimbolj jih uporabljajte.

Prevod: Jaka Miklavčič

F: Ana Santos

___________________________________________________________________________

Špargljeva pita Sestavine za 3 do 4 osebe: >> 400g krompirja

>> 500g špargljev >> 4-6 listov listnatega testa >> 4-5 žlic masla >> lonček sveže naribanega dimljenega sira (približno ena pest) >> 3 večja jajca >> 2-3 žlice sladke smetane >> muškatni orešček >> mlet pope >> morska sol

Priprava: Krompir olupimo, narežemo na kocke in kuhamo v rahlo osoljeni vodi približno 10-15 minut, odvisno od velikosti. Pomembno je, da se dovolj zmehča, da bomo kasneje naredili pire. Medtem, ko se krompir kuha, odstranimo oleseneli del špargljev in jih blanširamo* v rahlo osoljeni vodi približno 1-3 minute, odvisno od debeline.

Nato damo šparglje v ledeno vodo, za približno 1 minuto, da ustavimo proces kuhanja. Pečico predhodno ogrejemo na 190°C. V manjši pekač položimo liste testa, tako da vsakega premažemo s stopljenim maslom in pustimo približno 1 cm testa gledati čez rob. Nekaj masla porabimo za premaz pekača. Medtem, ko polagamo in mažemo, preostale liste pokrijemo z vlažno krpo, da se ne izsušijo in postanejo krhki.

* Blanširanje je pomožni kuharski postopek, pri katerem živila (npr. sadje, zelenjava, gobe) za kratek čas potopimo ali jih na hitro oplaknemo z vročo vodo, nato pa ohladimo. Zaradi kratkotrajnosti postopka, živila ohranijo večino vitaminov in mineralov, ki bi se drugače uničili. Postopek uporabljamo tudi za zmanjševa je volumna živil in pred zamrzovanjem živil (npr. špinača).

Recept 23

__________________________________________ Ko je krompir kuhan, ga spiriramo z vilicami in zmešamo z naribanim sirom. Izbira sira je dokaj pomembna, saj jedi doda posebno aromo. V drugi posodi zmešamo jajca in sladko smetano ter nastalo mešanico vmešamo v pire. Začinimo s ščepcem sveže mletega muškatnega oreščka in poprom. Nastalo maso nato vlijemo v pekač in enakomerno razporedimo po testu. S prsti zavijemo robove listnatega testa, tako da nastane

obroč. Na vrh položimo blanširane šparglje in jih premažemo s preostankom stopljenega masla.

Pekač postavimo v pečico in pečemo približno 20 minut, dokler pita se pita na vrhu zlato hrustljavo zapeče.

Avtor recepta in fotografije: Aljoša Tarandek.

Š E N E K A J O Š PA R G L J I H Šparglji ali beluši (Asparagus officinalis) spadajo v družino beluševk (Asparagaceae). V Sloveniji rastejo štiri vrste: navadni, lasasti, obmorski in ostrolistni (divji), ki raste predvsem na Primorskem. Glede na barvo so lahko zeleni ali beli, nekateri pa dobijo tudi vijolične odtenke.

Botanično je izraz »šparglji« pravilnejši, izraz »beluši« se je uveljavil bolj za gojene šparglje, ki so bele barve. Takšni šparglji rastejo pod zemljo, brez svetlobe, zato se v njih ne more razviti klorofil, ki daje rastlinam zeleno barvo. Poleg tega se od ostalih razlikujejo še v okusu – so manj grenki.

lahko jih uživajo tudi diabetiki, zaradi vsebnosti purina, ki se v telesu pretvori v sečno kislino pa se odsvetujejo ljudem z ledvičnimi obolenji in protinom. Šparglji vsebujejo tudi žveplove spojine.

Za eno izmed teh znanstveniki menijo, da je odgovorna za značilen in mnogim neprijeten vonj urina. Gre za t.i. 1,2-ditiolan-4-karboksilno kislino, ki jo najdemo le v špargljih. Med presnovo omenjene kisline se njeni presnovki oziroma produkti sproščajo v urin, kar povzroča specifičen vonj. Pri tem pa ima vlogo tudi genetika, saj nekateri ljudje vonja sploh ne zaznavajo.

Za uživanje so primerni mladi poganjki špargljev, ki jih nabiramo v pomladnih mesecih. Kadar sami nabiramo divje šparglje, je zelo pomembno, da jih ne trgamo ali pulimo na silo, temveč od spodaj navzgor s prsti poiščemo njihov najmehkejši del, kjer jih prelomimo. Na tem mestu se tudi izcedi sok. Na ta način obvarujemo celotno rastlino in omogočimo, da bo tudi naprej tvorila nove poganjke. Šparglje je najbolje uživati sveže, torej še isti dan, ko jih naberemo. Skladiščenja namreč ne prenašajo dobro. Oleseneli deli rastline niso užitni.

Urška Novak F.: Pixabay Viri: - botanicni-vrt.si/seznam-rastlin/rastline-po-druzinah -food-info.net/uk/qa/qa-fp106.htm - academic.oup.com/chemse/article/36/1/9/442551 -nutris.org/prehrana/zivila-meseca/pomlad/122-sparglji.html -ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/43469?manu=&fgcd=&ds

Šparglji so lahko prebavljivi in imajo visoko hranilno gostoto. Vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo in druge minerale, ter vitamine B kompleksa (B2, B6, holin in folno kislino), vitamin A in vitamin C. Poleg teh šparglji vsebujejo različne aminokisline, kot so asparagin, arginin, tirozin, fenilalanin in izoleucin ter mnoge zaščitne snovi, kot sta antioksidanta rutin in glutation. Zato so priporočljivi ljudem z visokim krvnih tlakom, ___________________________________________________________________________

Kaj veš o P i š e

Erika Gregorič

K

fantazij s k em romanu?

o se sprehajamo med knjižnimi policami na oddelku fantastike oziroma fantazije, ne moremo mimo živahnih in skrivnostnih platnic fantazijskih romanov, ki nas pritegnejo ne samo zaradi samega obsega in živahnih platnic, temveč že z uvodnimi besedami in zgodbo samo, kjer srečujemo pogumne heroje, mogočne čarovnike, neusmiljene coprnice, vile, škrate, vilince, orke, čarovnijo, pogumne viteze, dame v nevarnosti, mitološka bitja, pustolovščine in številna druga bitja, ki prebivajo v takih pripovedih in so podlaga zgodbam, ki temeljijo na prijateljstvu, pravičnosti, pogumu in ponosu.

Fantazija ima obsežno zgodovino in se je seveda razvila iz mita in pravljice, njena osnova pa je pustolovščina postavljena v imaginarni svet, navdihnjen po srednjem veku, mitologiji ali gotiki, kjer se junaki borijo s hladnim orožjem ali magijo.

Vendar nismo nikoli pomislili, kakšen svet se skriva onkraj debelotar'ce, ki jo z veseljem preberemo in smo nad njo navdušeni. Avtorji fantazijske književnosti niso samo sanjači z glavo prepolno domišljije. Domišljija sama ni dovolj. Da, služi kot odskočna deska skupaj z navdihom, ko mora zamisel takoj na papir.

Vendar ti dve nista dovolj.

‘‘

Tako kot se za Harry Potterjevim Peronom 9 in ¾ skriva čarovniški svet, tako se za prečudovitim branjem skriva kompleksen mehanizem pisanja takega romana, ki bo deloval do potankosti in tudi bil pristen.

,,

Ko človek prevzame vlogo fantazijskega pisatelja se za to odloči predvsem zaradi težnje po sporočanju svojih misli, ki jih ne more več zadrževati v sebi. Te misli so največkrat spomini, doživljaji,katerim ti ljudje podajajo nov globlji pomen, ki ga predelajo skozi namišljene zgodbe, svetove, v družbi nenavadnih bitij ... Ko ne zmorejo več zadrževati v sebi teh misli, je edina pot le navzven. Pojavljati se začnejo prve napisane misli iz katerih se razvije fantazijski roman. V ta mehanizem onkraj listov romana sodi nujno potrebna raziskava teme in žanra v katerem pisatelj piše, če ju še ne pozna.

Podrobno si mora omisliti like, njihove zgodbe in svet v katerem se zgodba odvija, kajti ta prvina razlikuje zgodbe med seboj. Samo pomislimo, kako razvejan in do potankosti opredeljen je svet v kat-

___________________________________________________________________________

Kultura 25

__________________________________________

erem se odvija Igra prestolov, da junakov niti ne omenjamo. Pisatelj mora podrobno opisati čisto vsakega junaka, pri tem pa paziti, da antagonistov ne zanemari. Tako imamo na eni strani na primer Jona Snova kot enega glavnih protagonistov, ki je dodelan v minimalne podrobnosti, na drugi strani pa nam njegova nasprotnica Cersei Lannister podkrepi prejšnjo trditev o antagonistih. Fantazijski svet pa nam bo podal čisto novo svežo zgodbo med vsemi fantazijskimi, ki smo jih že slišali, kajti vsak svet ima svoje zakone, svoja načela, svoje običaje, tradicije, svoj jezik, izvor in prav to služi različnosti fantazijskih zgodb, da ne pričnejo plagirati same sebe.

Če ne bi bilo elementa časa, ne bi bilo sprememb in vse bi bilo vedno enako.

Poleg tega mora avtor natančno raziskati morfologijo fantazijske književnosti, ki nudi nujen kontekst in pogoje, da lahko fantazijska pripoved obstaja. Zavedati se mora, da čisto vsak element iz fantazije izvira iz pravljic, mitov, legend in ljudskih izročil, časovni tok pa jih je kot igra telefončka dodelal v nove razsežnosti, da ti elementi že močno odstopajo od svojega izvora. Upoštevati je treba tudi natančnost elementa časa in dogajalnega prostora. Element časa ni ravno ustvarjalec fantazijskega sveta, ja pa pogoj, da ta obstaja in da se lahko njegov dogajalni prostor tudi odkriva.

Seveda je to le košček celotne sestavljanke pisanja, ki se skriva za fantazijskim romanom. Najpomembnejša koščka sta elementa fantazijskega sveta in ustvarjanje junakov, kajti natančno opredeljen svet bo v prvi vrsti razlikoval že obstoječe svetove med seboj, v drugi vrsti pa bo vplival na junakov karakter, saj ga bo oblikoval s tem, ko se bo junak odzival na obstoječe zakone in se na ta način prikazal kot edinstven. Kot tak bo seveda ponudil čudovito zgodbo, ki bo zasanjala bralca.

Avtorji so sprva natančno sledili žanrom in zgodbe so se strogo držale teh okvirjev. Če je avtor pisal v Visoki fantaziji (Hobbit, Gospodar Prstanov), se je držal le tega žanra. Današnja moderna fantazijska književnost pa zaradi obsega končnega izdelka, dovoljuje, da se žanri svobodno prepletajo med seboj in vodijo bralca v sproščeno in napeto branje, ki prikazuje prigode na meji resničnega in predstavlja junake, ki se nam izkazujejo v situacijah, ki iz njih izvleče le najboljše ali najslabše.

F: wallpaperclicker.com/

___________________________________________________________________________

26 Skriti kotički Kopra P i Tim š Mavrič e

Četrt Ognisanti

Draga mladina, zadnjič smo obhodili območje, kjer se nahajajo nekdanji samostani oz. današnje srednje šole. Znašli smo se ob nekdanjem vhodu v veliko cerkev sv.Klare, ki danes služi kot skladišče arhivskega gradiva. Zdaj pa se bomo sprehodili od južnega zida nekdanjega samostana navzdol, spet med male hišice starega mestnega jedra. Pot pod noge!

naredimo še nekaj korakov nazaj po Zlatičevi ulici, bomo kmalu na desni opazili, da lahko zavijemo ne na drugo ulico, ampak na peščeno parkirišče. Če bomo res radovedni, bomo prehodili to parkirišče do vogala in ugotovili, da lahko tukaj stopimo naprej na en manjši trgec. Levo in desno pa bomo opazili nekaj precej čudnega, česar dejansko ne bi pričakovali.

Znašli smo se med dvema ogromnima hišama, ki nista moderni, nasprotno pa tudi na sebi nimata prav ničesar srednjeveškega. Take velike bajte bi kvečjemu pričakovali v kakem Trstu (tam pravijo, da so take hiše vse po vrsti, kot pač hiše v Trsti), ne pa v beneškem

Kopru. Prvi pogled je dejansko kar pravilen, saj sta ti dve, neobičajno veliki hiši dejansko nastali v začetku 20. stoletja, istočasno, ko so na veliko gradili take hiše tudi po Trstu. Hiši sta nastali v letu 1910 in sta dejansko edini primer socialne gradnje iz tega časa v Kopru, stari Koprčani pa so jih poimenovali “Case nuove”. Zanimivo kaj se vse najde v koprskem starem mestnem jedru kajne? Dvorišče med obema stavbama je danes parkirišče, naprej iz parkirišča pa nas vodi Pobegova ulica.

Kmalu stopimo na Marušičevo ulico, ki je predstavlja glavno žilo nekdanje mestne četrti Ognisanti.

‘‘

Tu so dejansko stala vrata v notranjem obzidju. Bila so v obliki stolpa, v zgornjem nadstropju stolpa pa je stala cerkvica posvečena kar vsem svetnikom oz. vsem svetim.

‘‘

Če

_________________________________________________________________________

Skriti kotički Kopra 27

"Case nuove" na Pobegovi ulici.

Ob tej ulici sta nekoč stali dve cerkvici, sicer pa tukaj srečamo večinoma stare hiše preprostih ljudi. Ob tej ulici malo više pri Brolu je stala cerkvica sv. Jurija, ki je baje bila majhna in cela neka boga, tako da danes o njej ni več niti sence. Druga pa še vedno stoji in jo vidimo na desni, takoj ko pridemo iz Pobegove na Marušičevo. No, danes to ni več cerkev, ampak en izmed prostorov za pihalni orkester (zato tudi na vrhu ni zvončka, ampak - violinski ključ). Nekoč pa so tu častili Marijino oznanjenje, za cerkev pa so skrbeli patri Benediktinci. No, če ste kotičke do sedaj pozorno spremljali boste kmalu pogruntali, da Benediktinskega samostana v Kopru do sedaj nismo omenjali, tudi zato, ker ga pač ni bilo. Bil pa je malo zunaj Kopra, v današnjem turističnem naselju Adria v Ankaranu. In prav tamkajšnji menihi so upravljali s to cerkvico v mestu in si tako tudi tukaj zagotovili neke vrste prisotnost.

Cerkvica oznanenja v Marušičevi ulici navzdol, pridemo kmalu do Kosovelovega trga oz. če se izrazim po domače “pri videoteki”.

Preden se začne spuščati navzdol klanček na trg pa vas moram opozoriti na dve veliki hiši s slepima fasadama, ki zožita ulico, preden se začne ta spuščati. No, tu so dejansko stala vrata v notranjem obzidju. Bila so v obliki stolpa, v zgornjem nadstropju stolpa pa je stala cerkvica posvečena kar vsem svetnikom oz. vsem svetim. To je povezano tudi s 1. novembrom, ki ga večina pozna kot “dan mrtvih”, a uradno ga cerkev imenuje “dan vseh svetih”. Ker so ta stara vrata porušili, danes lahko vidimo samo slepi fasadi teh dveh hiš. Ta vrata pa so dala ime celi četrti in tudi trgu spodaj, ki nekoč ni bil odprt na cesto, ampak ga je zapiralo obzidje z vrati, pred vrati pa je bil mandrač z barkicami. Skratka, čisto drugačna scena, kot jo pa vidimo danes.

hiše, ki jo vidimo naravnost pred nami. To je bila cerkvica sv. Mateja. Če gremo po Zadružni ulici ob tej bivši cerkvici naprej, pa bomo videli mogoče enega najbolj žalostnih predelov mesta, kjer so bodisi stare srednjeveške hiše porušili ali predelali, tako da jih ne moremo več razpoznati. Če se obrnemo takoj desno po ulici proti Vojkovemu, pa bomo še srečali eno zanimivost. Tu za vogalom se nahaja sedež koprskih muslimanov. Jap, tudi oni so si našli svoj košček pod koprskim soncem. Če gremo od njihove stavbe naprej pa spet pristanemo pri videoteki in pred parkcem na Kosovelovem trgu.

Za sedaj se tukaj poslavljamo in se naslednjič šetamo naprej.

F.: Tim Mavrič Viri:

Preden se namenimo navzdol po 1. Palača Gravisi-Tiepolo v Kopru: odstiranje mestne Aleksander Panjek (urednik). Univerza na trgu, se bomo ozrli še na manjši trgec zgodovine.

Primorskem, 2015. na levo. Ta trgec se je nekoč imenoval Paolo Naldini, Cerkveni krajepis ali opis mesta in Če se po Marušičevi spustimo po cerkvici, ki je stala na mestu 2.škofije Justinopolis, ljudsko Koper. Annales, 2001 ___________________________________________________________________________

28 Zgodovina

__________________________________________

P i š e

Vid Karlovšek

O Martinu Luthru Kingu

L

etos mineva natanko 50 let od atentata na ameriškega borca za človekove pravice in socialno ter politično enakopravnost temnopoltih v 60. letih 20. stoletja, izjemnega retorika in pacifista, Martina Luthra Kinga. Ta je postal simbol ameriškega protirasističnega gibanja, ki se je zavzemalo za nekaj, kar bi za sleherno civilizirano ljudstvo moralo biti samoumevno – za enakost vseh ljudi, ne glede na njihovo rasno pripadnost.

javnosti pridobil sloves bojevnika za socialno pravičnost.

Pravijo, da je bila ključ Kingovega uspeha njegova krščanska zavzetost, strastno pridiganje in politična trdnost, vzgojen je bil namreč v črnski evangeličanski tradiciji. S svojo kombinacijo Jezusovega sporočila (''ljubite svoje sovražnike'') in ghandijevske metode nenasilnega odpora je gibanje za pravice črncev tudi filozofsko in strateško utemeljil.

Martin Luther King se je rodil leta 1929 v mestu Atlanta v ameriški zvezni državi Georgia v duhovniški družini. Šolal se je na kolidžu Morehouse, teološkem semenišču in bostonski univerzi. Po končanem študiju se je zaposlil kot pastor v Atlanti, nato pa še v Montgomeryju v Alabami. Leta 1953 je tamkaj prišlo do incidenta z Roso Parks (črnko, ki se, čeprav bi se po zakonu morala, ni želela premakniti v zadnji del avtobusa, namenjen temnopoltim). Luther King je po tem dogodku postal voditelj in organizator bojkota avtobusov s strani temnopoltih. Kasneje je dosegel ukinitev ločenih oddelkov za temnopolte na avtobusih in si v

Za dobro razumevanje strahot rasizma se moramo najprej sprehoditi čez njegovo zgodovino. V drugi svetovni vojni (1939 – 1945), ki jo pojmujemo za eno najtemačnejših in najbolj krvavih obdobij človeške zgodovine in bi jo lahko šteli za obdobje, v katerem je bilo sovraštvo do drugačnih najbolj očitno, smo bili priča vzponu naravnost obsojanja vredne, primitivne in pošastne ideologije – nacizma, katerega osnova je bilo neizmerno sovraštvo do posameznikov druge etnične, religiozne in tudi rasne pripadnosti. Vse to bržkone temelji na ekstremističnem

___________________________________________________________________________

Zgodovina 29

__________________________________________

nacionalizmu, ki je zaradi posameznikov, kot je Hitler, tudi dejansko prešel v prakso.

Vendar pa ga, ne glede na to, za kakšne grozovitosti je odgovoren, nemoremo šteti za začetnika rasizma. Diskriminacija na podlagi rasne pripadnosti je namreč velik problem že od nekdaj, že v srednjem veku smo bili priča nečloveškemu ravnanju evropskih kolonialistov s temnopoltimi, ki so jih neusmiljeno zasužnjili in jih okrutno trpinčili ter

‘‘

Imam sanje, da se bo nekega dne ta narod dvignil in v polnosti živel pravi pomen svoje vere: »Te resnice imamo za samoumevne: da so vsi ljudje ustvarjeni kot enakopravni.« Imam sanje, da bodo nekega dne na rdečih gričih Georgie sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi nekdanjih lastnikov sužnjev sposobni skupaj sesti k mizi bratstva.

Imam sanje, da se bo nekega dne celo Mississippi, puščavska država, ki vzdihuje v vročini nepravičnosti in zatiranja, spremenila v oazo svobode in pravičnosti.

Imam sanje, da bodo moji štirje otroci nekega dne del naroda, ki jih ne bo presojal po barvi njihove kože, temveč po vsebini njihovega značaja.

Imam sanje, danes.

uporabili kot delovno silo na plantažah.

Rasizem pa na žalost ni poniknil niti v 21. stoletju, stoletju, v katerem bi s strani slehernega posameznika pričakovali vsaj določeno stopnjo civiliziranosti, etičnosti in sočutja.

Martin Luther King je leta 1968 sicer na žalost padel pod streli rasističnega ekstremista, vendar njegovo sporočilo živi dalje. Boj proti diskriminaciji, ne samo rasni, ampak katerikoli, postaja vedno močnejši in upamo lahko, da se bomo kmalu prebudili v svet, odet z barvami strpnosti, sočutja in sprejemanja drugačnosti.

F: pixabay.com

Še posebej znan, citiran in pomemben je Kingov govor iz leta 1963, ki ga je izvedel v Washingtonu, ''Imam sanje''.

,,

___________________________________________________________________________

30 Nagradna križanka __________________________________________

Nag r adna k rižan k a Pošlji nam vse rešitve križanke na e-mail magazin@cmk.si, ali jo oddaj na info točki in se poteguj za 2

zastonjski karti za Petroleum Beat Festival 2018 *Ne pozabi se podpisat* Name: Nagradna Križanka Reši in zadani!

1

2

3

4

5

Namig: nekatere rešitve najdeš v trenutni številki magazina.

6

7

8 9

10

11 12 13

14

15 16

17

18

Across

Za lažje reševanje sprintaj križanko ali pa jo preriši na Created with TheTeac hers Co rner.net s s wo rd Puz:)) z le Generato listCropapirja.

Down

3. Najpo membnejše slo vensko ko njeniško središče na kraški plano ti 5 . Najvišja go ra japo nskega o to čja 6 . Splo šna uredba o varstvu o sebnih po datko v (EN) 9 . Grb Mestne o bčine No va Go rica 11. Najvišji vrh Kamniško Savinjskih Alp 12. Junak pripo vedke Frana Levstika iz 18 58 13. 6 . slo vensko mesto po št. prebivalcev 15 . jo n sno w 17 . De facto presto lnica Evro pske unije 18. Go stiteljica sveto vnega prvenstva v no go metu 20 18

1. Glavno mesto Ahemenidskega cesarstva 2. Mednaro dni planski po mo žni spo razumevalni jezik 4 . Avto hto no istrsko go vedo 6 . Nalezljiva ko žna bo lezen, srbečica 7 . Tro meja, Avstrija, Italija, Slo venija 8. Padalstvo , kjer se leti, ne skače 10 . Vino , pridelano iz trte refo šk na Krasu 12. Ptica pevka, zelo po go sta v Evro pi in Slo veniji 14 . Priljubljen čo ko ladno -leško no v namaz 16 . Delo pisatelja J. R. R. To lkien

_________________________________________________________________________

Refleksija 31

__________________________________________ P i š e

Tisa Primc

Po osmih letih nazaj na Obalo

P

red tremi leti sem se preselila na Dunaj. En mesec sem imela na razpolago sobo od znanca in ravno toliko tudi časa, da si najdem službo. Po dobrih dveh tednih, so me sprejeli v enega od dunajskih Mc'Cafe-jev. S svojimi tremi meseci tečaja nemščine, sem bila v enaki meri vesela in presenečena, da sem dobila to delo. Res da v Mc'Donaldsu ne potrebuješ nekih izjemnih lingvističnih spretnosti, vseeno pa ljudje radi kakšno rečejo, medtem ko čakajo na svojo kavo. Še dobro, da sem res dobra v predvidevanju, kaj hočejo ljudje povedati.

Tako sem se vsaj z neverbalno komunikacijo večkrat izmuznila potrebi po uporabi besed, ki jih nisem znala.

Po slabe pol leta pa sem se eno jutro zbudila in sem vedla, da je dovolj. Da sem zaključila. Da če skuham samo še eno kavo, bom samo znorela in vrgla vse skozi

okno. Pa hvala bogu ni prišlo do tega. Šefom sem povedala, da bi rada končala delat in našli smo način, da sem se lahko kmalu vrnila nazaj v Slovenijo. Kako mi je bilo lepo, ko sem se vrnila. Še zdej občutim hvaležnost, da sem nazaj, že samo, ko se spomnim na to težko obdobje. Zakaj sem potem sploh šla, če sem pa tako želela nazaj?

‘‘

Včasih je treba iti, nekaj narediti, poskusiti, se umaknit, da se odvijejo neki procesi, brez katerih ne moreš naprej. Zame je bil ta proces osamosvojitev, ki ga ne bi mogla drugače izpeljati.

,,

Potrebovala sem mir, potrebovala sem to izkušnjo, da sem odšla proč,

nekam, kjer sem bila sama, kjer ni bilo nikogar, ki bi ga poznala, kjer sem se lahko vprašala in izkusila: kdo sem jaz, ko me drugi ne definirajo. In je bilo strašno, ker odgovora ni bilo od nikoder.

Občutek, ko v sebi zagledaš vso to praznino je zastrašujoč. Nimaš se na kaj opreti, nimaš kam zbežati in nikamor skriti. Hkrati pa je nadvse potreben, ker samo tako lahko zares ugotoviš, najdeš in odkriješ, kdo zares si.

In tako, sem tudi v Ljubljani morala zaključiti en svoj proces zorenja.

Dokler ni bil končan, sem ostajala tu. Ločena od vseh, ki jih poznam in jih imam rada. Osamljena in sama. Da sem našla sebe, da sem odkrila, kdo sem jaz, ko drugih ni.

In zdaj, prihajam nazaj! Zdej sem jaz in prihajam nazaj med svoje ljudi, nazaj kamor spadam. Jaz, ki prvič lahko rečem, da to zares sem.

F: pintarest

___________________________________________________________________________

32 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 33

__________________________________________

34 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 35

__________________________________________

36 Mesečna čačkarija

Žana Šuran je ilustracijo narisala po navdihu iz komada Do we know each other skupine The Fogsellers (koncert bo 10. 3.).

Mesečna čačkarija 37