Issuu

š t . 2 2 0 3 - 2 0 1 8

Kaj vemo o sanjah?

? I nter v j u : Katalen a

R e v i C e n t m l a d K o p

j r i e

a a h r

Kaj veš o krvodajalstvu?

Nagradna O predstavi Športni rok: Noč bogov SIXT Primorska križanka #2

2 Vsebina

__________________________________________

CMK Magazin številka 22 marec 2018

• Napovednik dogodkov

Uredništvo: Patrik Holz in Alenka Hodžič

• Bodimo aktivni: Stičišče Soče in Koritnice

Sodelavci te številke: Tisa Primc, Vid A. Batista, Vid Karlovšek, Žana Šuran, Rok Črtalič, Eneja Žerovnik, Eva Mizerit. Fotografija na naslovnici: CMK bar

Fotografije: Andrej Zubin. Jaka Miklavčič, Rok Črtalič, Ana Santos, Joris Degas, Jaka Ivančič. Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz in Žana Šuran (8., 9., 12. in 13. stran) Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

• Športni rok: Sixt Primorska (Avtor: Rok Črtalič)

4 7 8

• Kaj vemo o sanjah? (Avtor: Tomaž Babič)

• Surf novički

12 14

• Intervju: Katalena • Recept: Gobova juha s krompirjem in korenjem

• Refleksija: O ustvarjanju (Avtorica: Tisa Primc)

• Vtis iz predstave: Noč Bogov (Avtor: Vid Karlovšek)

• Ob okrogli obletnici konca prve svetovne vojne (Avtor: Vid Karlovšek)

• Kaj veš o krvodajalstvu? (Avtor: Eneja Žerovnik )

• CMK foto utrinki

24 28

• Mesečna čačkarija: Drama - Let3 (Žana Šuran) • Nagradna križanka

8 14 20 30

CMK Magazin ___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Malo več športa Magazinu smo dodali novo redno rubriko z imenom Športni rok. Njen namen je približati lokalne športne klube in društva mladim in različnim športom dati pozornost, ki si jo zaslužijo. V tej številki vam predstavljamo tri igralce in glavnega trenerja košarkaškega kluba Sixt Primorska, ki je letos osvojil celo pokalno lovoriko! #gremorisi Spregovorili smo tudi o sanjah in resničnosti / neresničnosti, saj se je pred dvema tednoma odvijal Teden možganov na Fakulteti za humanistične študije. Osrednji del revije je seveda znova namenjen intervjuju, tokrat s Kataleno. V kulturnem delu revije si lahko preberete vtis iz gledališke predstave Noč bogov, ki so jo odigrali dijaki v okviru gledališke skupine v Gledallišču Koper. Če te zanima, kako jo je doživel naš ''kritik'', skoči na 20. stran. V zadnjem delu vas potrpežljivo čaka mesečna čačkarija, ki je nastala po navdihu komada Drama skupine Let 3, ki nas bodo obiskali 21. 4. Brezplačno vstopnico si lahko zagotoviš tudi preko nagradne križanke na predzadnji strani CMK magazina. Imej se fajn in do naslednjič ka-baam, urednik in mladinski delavec Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Rok Črtalič

_________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

IZPOSTAVLJAMO

ČETRTEK 29. 3. Obalne rime #30: + unplugged NOAIR (literani večer) 20.00 - 23.00

PONEDELJEK 9. 4. Izmenjava knjig 12.00 - 19.00 Mednarodni večer 19.30 - 22.00

PETEK 30. 3. Koncert: > MINOTAURO > SHOTDOWN > ELBOW STRIKE 20.30 - 24.00

ČETRTEK 12. 4. KŠOK-ov Filmski večer 20.00 - 23.00

TOREK 3. 4. Bali (potopisno predavanje) 18.00 - 20.00 SREDA 4. 4. Start up Koper: Blockchain v podjetništvu (pogovorni večer) 18.00 - 20.00 ČETRTEK 5. 4. Kako biti dober, a ne naiven (predavanje) 18.00 - 20.00 KŠOK-ov Filmski večer 20.00 - 23.00 SOBOTA 7. 4. Koncert: > PO'METRA CRIJEVA > ŽIŽOLATH 20.00 - 23.00

PETEK 13. 4. Koncert: > LOS VENTILOS 20.00 - 23.00 SOBOTA 14. 4. Koncert: > DECAGE > KAMäRADI > KYMERA > FROM ASHES 20.00 - 24.00 TOREK 17. 4. Jukatan - Mehika (potopisno predavanje) 18.00 - 20.00 ČETRTEK 19. 4. Obalne rime #31 (literarni večer) 20.00 - 23.00 PETEK 20. 4. Bunga #06: stand up večer povezuje Aleš Novak 21.00 - 23.00

SOBOTA 21. 4. Koncert: > LET3 21.00 - 24.00

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Vadnica je brezplačna za uporabo glasbenim skupinam in posameznikom. Vključno z ozvočenjem in bobni. Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra. Obiskovalci lahko uporabljajo čitalnico v dnevni sobi med časom: - ponedeljek in sreda 10.00 - 17.00 - petek 10.00 - 20.00 in, ko prostor ni rezerviran za dogodke.

______ ________________________________________________________________________________

6 Napovednik

__________________________________________

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naĹĄi facebook strani. PridrĹžujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Bodimo aktivni 7

__________________________________________

Bodimo aktivni

Sotočje Soče in Koritnice

Izhodišče: Sotočje reke Soče in Koritnice je od središča Bovca oddaljeno okoli dva kilometra. Opis: Ponudba športnih aktivnosti je izredno pestra že zaradi naravnih danosti območja. Obiskovalci lahko uživajo v smaragdni reki Soči z raftom, kajakom, ribiško palico ali pa se preizkusijo v canyoningu. Za ljubitelje pohodništva je idealen pohod po Soški fronti, za ljubitelje kolesarjenja pa kolesarjenje vse do Lepene ali Vršica. V bližini je tudi kamp. Fotografije: Mojca Vojska

Športni rok

__________________________________________

Recept 8

__________________________________________

idol MESTo inštrument

Jurica Golemac 2.12 m

“Pozitivno gledat naprej!”

v otroštvu bobni. ni se izšlo ANGLEŠČINA, NEKAJ RUŠČINE

Knjiga

Avtobigrafija Brada Stevensa

prosti čas

Med sezono analiziram tekme

IZum

št. noge 48

Atene. Tam bi lahko tudi živel

JEZIKI

dogodek leta

1977

magic JOHNSON

jedilnik

glavni trener

Pokalna lovorika s sixt primorsko elektrika za boljše počutje

vrednote

Spoštovanje, iskrenost, poštenost

po karieri

komaj se je začela. kasneje pa Uživanje in spremljanje športa

idol

Kobe Bryrant

shawn king

tvoj dan

živim košarko

208 cm

glasba

reggae. tudi slovensko glasbo poslušam

serija

the original

1982 št noge 51,5 center

Knjiga

Avtobigrafija Brada Stevensa

prosti čas

regeneracija, počitek in druženje

dogodek leta

mvp poland in poletni karneval doma pametni telfon

IZum jedilnik

“bodi to, kar si!”

testenine, piščanec, govedina, ribe

vrednote

Spoštovanje, iskrenost

po karieri

Pot domov, kjer bom užival neverjetno vreme

___________________________________________________________________________

jedilnik

“jaz to zmorem!”

alen hodžić 1.92 m 1992

MESTo

sarajevo

knjiga

inferno

JEZIKI

srbohrvaščina, bosanščina, angleščina

filmi

zgodovinski

prosti čas dogodek leta

idol MESTo

regeneracija, počitek in druženje poroka

IZum

televizija

idol

Nebojša Joksimovič, Goran Dragič, Dražen Petrovič

št noge 44 krilo

športna prehrana

vrednote

Iskrenost, lojalnost

po karieri

Povezano bo s košarko.

matic rebec

Miloš TEodosič

1.80 m

Moskva JE ZELO LEPA

1996

IZUM JEZIKI

ELEKTRIKA ANGLEŠČINA, NEKAJ RUŠČINE

VREDNOTE

ISKRENOST

prosti čas

POPOLDAN SPIM, OSTALO PA DRUženje

dogodek leta

ZLATA MEDALJA NA EP

GLASBA

Hip hop, balkan glasba

jedilnik

Več riža, piščanca, solate

3. koraki po zmagi

1. Veselje 2. Čimprej pozabit 3. Vztrajno naprej.

3. KORAKI PO PORAZU

1. Čimprej pozabit. 2. Se zbudit v nov dan in it naprej. 3. Vztrajat naprej

“VERJEMI V SVOJE SANJE!”

št noge 44 organizator igre

Tema meseca

__________________________________________

P Tomaž i Babič š e

Kaj vemo o sanjah? Od nekdaj je sanjski svet buril tudi največje ume človeštva. Mnogi so razumeli sanje kot prisotnost božanskega v človeku in jim zato pripisovali transcendentno vrednost. Še danes veljajo sanje v splošnem kot nekaj kar nas navdihuje, vodi in nam hkrati ponuja nek vpogled v prihodnost.

retji teden marca (13.-15.3), je v Kopru tudi letos potekal Teden možganov - sklop znanstvenih predavanj, namenjenih širši javnosti. Letošnja tema z naslovom “Na sanjah svet stoji”, je bila namenja prav sanjam in njihovemu raziskovanju, sanjarjenju, hipnozi, spremenjenim stanjem zavesti, cirkadianim ritmom in še več. Društvo biopsihologov Slovenije je s podporo slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa organiziralo enajst brezplačnih predavanj in dva filmska večera, ki so potešili radovednost marsikaterega obiskovalca. Predavatelji iz vse Slovenije, ki so delili svoje znanje iz različnih strokovnih področij, kot so filozofija, psihologija, nevrologija, kognitivna znanost idr., so razkrili marsikaj o sanjah in spanju, ta članek pa razkriva le nekatere osnove, o katerih smo lahko poslušali na predavanjih Tedna možganov v Kopru.

knejo na podlagi naših zaznavnih aparatov. Sanjam je pripisoval status halucinacij, podobne tistim, ki se nam prikažejo kadar smo hudo bolni. V zgodovini ni manjkalo ljudi, ki bi pripisovali sanjam iluzorni status, vendar en človek še posebej izstopa. René Descartes je večini poznan kot človek, ki je rekel: »Mislim, torej sem.« Za tem rekom pa se skriva fascinantna in na trenutke neverjetna argumentacija v kateri glavno vlogo igrajo ravno sanje.

njemu ni bilo nič človeškega. Ko je bilo sanj konec je rekel: »Zdaj pa ne vem, ali sem človek, ki sanja, da je metulj, ali sem metulj, ki sanja, da je človek.« Za filozofski pregled sanj je poskrbel prof. dr. Ernest Ženko s predavanjem Filozofi sanjajo: od Aristotela do Nietzscheja.

Da sanje v današnjem svetu uživajo prav posebno obravnavo pa je poskrbel oče psihoanalize – Sigmund Freud. Njegovi obravnavi sanj se je v predavanju “Kako realna je realnost? Sanje v Freudovi teoriji in psihoanalitični tehniki” Descartesu ni bilo dovolj posvetila prof. dr. Eva Dolar Baoznačiti sanje kot nekaj lažne- hovec. Prav zaradi Freuda se danes spuščamo v analizo naših sanj ga, ampak je ravno zaradi sanj in poskušamo odkriti ali se nam dopustil možnost, da je tudi skozi sanje kažejo naše skrite želje. Za Freuda so bile sanje izpolnitev naša cela realnost lažna. naših skritih želja. Takšnih želja, ki so bile za naš ego nesprejemljive Predvsem ga je zanimalo, kako in so zato lahko vzniknile le skozi bi lahko prepoznal kdaj je v san- nezavedno v sanjah. Sanje so jskem svetu in kdaj v realnosti. »kraljevska pot« do nezavednega, Četudi sanje včasih sproži- Nemalokrat se mu je zgodilo, da je ta pa iz ozadja narekuje potek jo nemiren spanec zara- mislil, da je buden, pa je v bistvu našega življenja. S tem, ko je Freud di nočnih mor, gojimo do sanjal. To je v njem sprožilo hude obelodanil vlogo nezavednega v sanj otroško radovednost dvome in je zato trdil, da so vse delovanju človeka, je zadal še tretji in nas nenehno navdajajo z naše zaznave lahko halucinatorne udarec človeškemu egu. Zakaj začudenjem. Resnejši obravnavi narave, saj nikoli ne moremo ve- ravno tretji? Zato, ker je človek, sanj se je posvečal tudi Aristotel, deti ali smo resnično budni. Na ki si je vedno pripisoval posebno do katerih pa je gojil bolj natural- to je opozoril že Zhuang Zhou v mesto v tem svetu/vesolju, dognal ističen odnos. Trdil je, da so sanje 4. stoletju pr. n. št., po tem ko je ravno trikrat, da ni gospodar vsega posledica delovanja notranjih sanjal, da je bil metulj in se ravnal stvarstva. Prvi udarec je zadal organov (tudi prebavnih) in vzni- tako, kot se ravnajo metulji in v Kopernik, ki je pokazal, da nismo _________________________________________________________________________

‘‘

Tema meseca 11

__________________________________________ v središču vesolje, ampak smo le še en planet, ki se vrti okoli sonca. Za drugi udarec je poskrbel Darwin svojo teorijo evolucije in odkril, da človek ne uživa posebnega mesta med živali, ampak je on sam ravno tako žival, ki je potrebovala čas, da se razvije. Freud pa je poskrbel, da človek ni niti »gospodar lastne hiše«, saj njegovo vedênje narekujejo nezavedni procesi. Freud je deloval še globoko v prvo polovico 20. st., kmalu zatem pa je zagon pridobivala znanost in sanje so počasi izgubljale svoj mistični pomen. Na mesto burnih analiz sanj, so bili postavljeni podatki EEG (merjenje možganske električne aktivnosti) in fMRI (slikanje z magnetno resonanco) naprav, ki so osvetlile kognitivne procese, ki so odgovorni za sanje in spanec. Kdaj lahko sanjamo in kako do sanj pride so vodilna vprašanja moderne znanosti o sanjah. Tej naravnanosti primerno je večina pozornosti posvečena samemu spancu, mehanizmom spanja, ter spominu. Kljub temu, da prespimo eno tretjino našega življenja, je vzrok za naše spanje relativno neznan. Zdravorazumsko je pomisliti, da gre pri spanju za neke vrste počitka in to je seveda res. Vendar gre za poseben počitek, saj so med spanjem naši možgani ravno tako aktivni kot med budnostjo. Spanje je aktiven proces, ki služi obnovitvi celic, igra pomembno vlogo pri uravnavanju počutja, apetita in libida. Ena od pomembnejših funkcij spanja pa služi utrjevanju spomina. Vse, kar se nam je zgodilo tekom dneva, je potrebno smiselno urediti in »pospraviti

v predalčke«. Da spanje ni samo pasiven proces je bilo ugotovljeno po številnih eksperimenti v 50ih letih 20. st. Takrat so tudi ugotovili, da gredo možgani med spanjem skozi različne faze, ki jih lahko razdelimo na dve obdobji: spanje REM (ang. Rapid Eye Movement, hitro premikanje oči) ter spanje NREM (ang. Non-Rapid Eye Movement, ne-hitro premikanje oči).

‘‘

težko razumljive, pa se znanost s sanjami ukvarja tudi na bolj doživet način. Še vedno raziskuje sanje skozi različne meritve naprav, vendar Žvključuje tudi osebno izkušnjo sanjača. To je še posebej zanimivo pri pojavu lucidnih sanj. O lucidnih sanjah je bilo moč prisluhniti Sašu Drobniču z isto imenskim naslovom predavanja ‘’Lucidne sanje’’. To so sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Temu zavedanju sledi tudi sposobnost manipulacije s sanjskim svetom. Sanjski svet lahko po želji ustvarjamo. Mnogi uporabljajo lucidne sanje kot vir navdiha ali kot terapevtsko metodo. Takšno vrsto sanjanja je mogoče doseči s posebno metodo treniranja in pomnjenja sanj. Čeprav so lucidne sanje stare toliko kot je star človek, so bile znanstveno dokazane šele leta 1975.

Spanje NREM povezujemo z globokim spancem, kjer se frekvenca možganskih valov zniža in se najtežje prebudimo. Če se zbudimo v tej fazi, se bomo počutili zmedene in bomo zelo verjetno pozabili, da smo se sploh zbudili. O sanjah in spancu smo že marsikaj

Spanje REM pa spremljajo hitri premiki oči in največkrat sanjamo ravno v tej fazi spanja. Sanje v REM fazi so daljše, bolj doživete, bolj bizarne in bolj čustvene od tistih, ki jih sanjamo v NREM fazi. Te so manj pogoste, velikokrat bolj realistične in vzete iz epizodičnega spomina (avtobiografski spomin). V sanje se vključujejo novi dogodki in se primerjajo s starejšimi spomini. Ker igra spomin tako pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju in ker med spanjem »urejamo« spomine, nekateri raziskovalci domnevajo, da so sanje v bistvu ozaveščeno procesiranje spomina med spanjem.

spoznali, vendar veliko še ostaja neodkritega. Lepota znanosti in njene metode je ravno ta, da se popolnosti oziroma popolnemu znanju lahko le asimptotično bliža in vedno lahko najde boljše odgovore, tudi na že tisoč let stara vprašanja. Z vsakim dnevom se bližamo razkritju tančice skrivnostne narave sanj. Dasiravno metode znanosti ne pripeljejo vedno do najbolj elegantne rešitve, je to vendarle proces. Proces, ki nas je popeljal v najgloblje oceane in najbolj oddaljene kote našega sončnega sistema in dokler si drznimo sanjati, nas bo popeljal tudi v sanjski svet.

Kljub temu, da so metode razisko- F: Tatiana Ayazo/rd.com, Ana vanja v znanosti zelo abstraktne in Santos, Joris Degas.

___________________________________________________________________________

Šport

kejtanje je bilo surfanju zmeraj blizu, v bistvu se je iz njega tudi razvilo. Tudi sam imam rolko zmeraj s seboj, saj mi nekako predstavlja glavno prevozno sredstvo in je nepogrešljiva na vsakem mojem potovanju. Poleg tega pa je tudi dobra vaja za surfanje. Glavni predpogoj skejtanja so dobre ceste in pločniki, teh pa v Maroku žal primanjkuje. Tako sem se

letos prvič odločil, da rolko pustim doma, to pa je bila velika napaka. Tudi male Maroške vasi se hitro razvijajo in pred slabim mesecem, je v Taghazoutu zrasel nov betonski skate park poln krivin. Lansko leto se je komaj kje zasledil zvok malih kolesc, sedaj pa se skejti že pojavljajo povsod. Na ulicah, v surf trgovinah, celo na tržnici.

Dober skate park se za surfersko vasico, kot je Taghazout več kot spodobi. Čeprav je še lani marsikdo trdil, da ni potrebe po skate parku, saj tega tu nihče ne počne, lahko zdaj vidimo, da je od vseh parkov prav ta najbolj obiskan. Take zgodbe lahko zasledimo tudi pri nas, kjer je potencial tega športa še vedno podcenjen.

INFO

Če te zanima surfanje in bi se nam rad priključil si več preberi na

www.tribu.si

Surf novi

Šport

edno, ko na plaži omenim varnost, me ljudje začnejo spraševati samo o morskih psih. No, naj povem, da jih na maroških obalah še niso videli. Na splošno do oceana nimamo dovolj spoštovanja. Ljudje smo narejeni za trdna tla in ko vstopamo v morje, se moramo zavedati, da je to tuj svet, ki nam ne pripada. Tako smo za nesreče med valovi

najpogosteje krivi sami, ko se brez glave podamo v morje, ki ga ne poznamo. Prva nevarnost v vodi smo mi sami in naš lasten surf. Nato so tu drugi surferji okoli nas in šele nato vsi ostali vplivi in živali. Nezgode se najpogosteje zgodijo, ko se ne držimo pravil prednosti in ko se o surf spotu ne pozanimamo dovolj dobro. Zato se tudi izkušeni surferji iz raznih koncev sveta

ob prihodu v Maroko za dan ali dva ustavijo v naši surf šoli, da jih naš inštruktor pouči o karakteristikah lokalnih plaž. Surfanje se uvršča med adrenalinske športe in je močno povezano z nepredvidljivostjo narave, to mu tudi daje čar. Z nasveti lokalnega inštruktorja, ki plažo pozna kot svoj žep, je naše surfanje veliko bolj varno in učinkovito. Vid A. Batista Ekipa Tribu'

ički iz Maroka

P i š e

Intervju

__________________________________________ P i š e

Eva Mizerit

Katalena Boštjan Narat, Vesna Zornik, Boštjan Gombač, Polona Janežič, Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj. Katalena. Zasedba, ki najverjetneje ne potrebuje posebne predstavitve. Na slovenski glasbeni sceni so s kreativnimi priredbami slovenske folklorne zapuščine in avtorsko glasbo prisotni že skoraj dve desetletji. 24. 3. so se v organizaciji CMK bara prvič pomudili tudi v prostorih CMK-ja ter nam poleg priljubljenih, v pokušino ponudili tudi nekaj še čisto svežih skladb iz novega albuma

Človek ni zver.

Ker so nas Vesnin impresivni vokal in muziciranje ostalih članov, na bolj ali manj znane inštrumente, kot vselej povsem očarali, smo jim zastavili pravljičnih 7.

Intervju 15

__________________________________________

1. Pred vami je promocija novega albuma z zanimivim naslovom Človek ni zver. Kako bi ga predstavili poslušalcem? Kje ste našli navdih in vir za njegov zvočni material ter tekste? Človek ni zver je album, ki se ukvarja z absurdom vojne, s soočanjem s smrtjo na bojiščih, ki niso tvoja, in z ostanki življenja tistih, ki doma čakajo svoje ljubljene. Navdih za takšen album smo na žalost dobili iz sveta, v katerem živimo, vir pa kot ponavadi v ljudskih pesmih, lastnih glavah in srcih ter v pesmih Iva Brnčića. 2. Prejšnji album Enci benci Katalenci in prihajajoči album se po tonu kar precej razlikujeta med seboj. Na prvem lahko slišimo bolj poskočne in lahkotne pesmi, drugi pa obravnava precej resno tematiko vojne. Ali ste namenoma ustvarili tako kontrastna albuma enega za drugim? Ne. Ko ustvarjamo glasbo, ne razmišljamo ne o prihodnjem, ne o preteklem albumu. Kontrast se ni zgodil namenoma, naključno pa verjetno tudi ne. Otroci vzpodbudijo razmislek o prihodnosti in vzbudijo strah pred prihodnostjo, obenem pa upanje na boljši svet. Čeprav se zdi kontrast radikalen, bi se dalo ta album argumentirati kot logično nadaljevanje prejšnjega.

3. Kako poteka vaš kreativni proces ustvarjanja novih skladb in novega albuma? Gre za načrtno odločitev “sedaj pa bomo začeli delati na novi plošči” ali gre za bolj spontano akcijo in prebiranje materiala, ki se je nabral sproti? Čas med enim in drugim albumom je zorenje nove ideje. Do nje se lahko pride z intenzivnim razmišljanjem ali pa sama popolnoma spontano pade z neba. Ko je ideja enkrat zrela, se nabiranja in ustvarjanja materiala lotimo načrtno. Na ta način ne izgubimo rdeče niti, vemo, kam bi radi prišli in predvsem, zakaj. Tako nam ustreza. 4. Pomemben del vsakega koncerta je tudi playlista. Po kakšnem ključu izbirate skladbe, ki jih boste izvedli in kako strukturirate koncert? Našo playlisto ponavadi sestavljajo pesmi z aktualnega albuma in “starejše” pesmi, ki jih mi radi igramo, poslušalci pa radi slišijo. Smo pa tudi že izvedli koncert s pesmimi, ki jih še nikoli prej nismo igrali v živo ali pa smo jih odigrali enkrat samkrat. V vsakem primeru pa sosledje skladb ni naključno. Dobra dramaturgija ustvari pravo koncertno vzdušje za tiste pod in tiste na odru. 5. Kot skupina delujete že od leta 2001, torej bo Katalena kmalu polnoletna. Kako se je po toliko letih sodelovanja dinamika v skupini

___________________________________________________________________________

16 Intervju

__________________________________________

spremenila in kako gladite morebitne spore in ohranjate dobro vzdušje med člani? Iz tistega mnogokrat omenjenega enkratnega projekta so nastali poglobljeni prijateljski odnosi, dinamika dela v skupini pa je postala zelo pretočna. Imamo se preprosto dobro, kako smo to dosegli, pa ne vem. Mislim, da smo imeli srečo, oziroma je Boštjan Narat imel srečno roko, ko nas je nabral v pisan šopek. 6. Vam je morda pri srcu kakšna primorska ljudska pesem in bi si jo zelo želeli vključiti v vaš repertoar? Svoj čas smo igrali Oj božime, vendar v kontekstu poroke in odhoda dekleta od doma. Zdaj, v kontekstu nove plošče, pa razmišljam bi jo lahko igrali kot pesem vojaka, ki odhaja od doma.

‘‘

Sosledje skladb ni naključno. Dobra dramaturgija ustvari pravo koncertno vzdušje za tiste pod in tiste na odru.

___________________________________________________________________________

17 Intervju __________________________________________

‘‘

Nov material pomeni tudi nek čisto drugačen fokus, čisto drugačno koncentracijo. Zdi se mi, da seveda tudi publika prisluhne novim stvarem na drugačen način.

7. Še ena pravljična, to je bil vaš 7 nastop v Kopru (po uradni spletni strani katalena.net) in prvi v CMKju. Kakšni so občutki po koncertu? Občutki so izredno prijetni. Vedno je fajn igrat nov materialter ga igrati v novem prostoru, čeprav ima ta prostor zelo bogato zgodovino. Kar se nas tiče je bil koncert zanimiv v zelo pozitivnem pomenu besede. Ker gre kot rečeno za nov material to pomeni, tudi nek čisto drugačen fokus, čisto drugačno koncentracijo. Zdi se mi, da seveda tudi publika prisluhne novim stvarem na drugačen način. Mi smo z rezultatom zadovoljni in dobili smo občutek, da je tako tudi z občinstvom. ___________________________________________________________________________

18 Recept __________________________________________

Gobova juha s krompirjem in korenjem Gobovo juho lahko pripravimo iz različnih gob. V kuharskih knjigah največkrat opazimo recepte za juho z gobani (jurčki, kostanjevkami ali drugimi užitnimi gobani), lisičkami in šampinjoni, uporabimo pa lahko tudi bukove ostrigarje,šitake ali druge. Najbolj poln okus nam bo dala juha, pripravljena iz več različnih vrst gob. V kolikor imamo na voljo sveže gobe, uporabimo le-te. V nasprotnem primeru lahko uporabimo zamrznjene ali sušene.

Sestavine za 4 do 6 osebe: • • • • • • • • • • • • • •

500 g mešanih svežih gob 1–2 srednje velika korenčka 3 srednje veliki krompirji 1 srednje velika čebula 2 stroka česna 100 ml kisle smetane 2 žlici moke 2 žlici paradižnikove mezge 2-3 žlice oljčnega olja 1–1,5 litra vode 2 ščepca soli 2 ščepca popra sveži peteršilj (približno 5 vejic) 0,5 žličke timijana ali par vejic svežega

Priprava: Gobe dobro očistimo, oplaknemo z vodo in narežemo na manjše, približno enako velike kose. Korenček ostrgamo, operemo in narežemo na kolobarje. Krompir olupimo, operemo in narežemo na manjše kose. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Česen olupimo, stremo in drobno sesekljamo. Sveža zelišča operemo, odcedimo in sesekljamo. Na kuhalnik pristavimo večji lonec z osoljeno vodo (približno 1 liter) in krompirjem ter pustimo, da se kuha. Medtem pripravimo večjo ponev in jo pristavimo na drug kuhalnik. V ponev damo oljčno olje. Ko se segreje, dodamo čebulo in pražimo na srednji temperaturi približno 2 minuti oziroma dokler ne postekleni. Nato dodamo česen, timijan, peteršilj in gobe ter pražimo še nekaj minut, da gobe malo porjavijo oziroma dokler izhlapi voda, ki jo spustijo. Gobe damo v lonec s krompirjem in počakamo, da zavre. Po potrebi dodamo še nekaj vode. Nato kuhamo še nekaj minut, da se krompir

Čas priprave: 15 minut, kuhanje: 20 - 30 minut.

primerno zmehča. Dodamo paradižnikovo mezgo in po okusu začinimo s poprom. Medtem, ko se juha kuha, pripravimo podmet* s kislo smetano, tako da v skodeli zmešamo kislo smetano z malo vode in počasi dodajamo moko. Po potrebi dodamo še malo vode in dobro zmešamo, da dobimo gladko zmes. Juho odstavimo s kuhalnika in vanjo počasi umešamo podmet. Nato jo pristavimo nazaj na kuhalnik in počakamo, da zavre. Vmes jo še nekajkrat dobro premešamo. Juho lahko postrežemo s popraženimi kruhki in dekoriramo s svežim peteršiljem. *Podmet je eden izmed načinov zgoščevanja jedi, pri katerem v hladno tekočino gladko umešamo moko. Nastalo mešanico umešamo v vročo jed in jo nato še zavremo. Uporablja se za zgoščevanje raznih juh, enolončnic in omak.

Avtorica recepta in fotografije: Urška Novak.

Refleksija 19

__________________________________________ Tisa Primc

O ustvarjalnosti

stvarjalnost se me je prijela kot klop in me ne izpusti več iz svojih rok. Išče nove načine in poti, da privre na dan. Posluša moje želje in ne glave. In me odpelje tja, kamor si ne upam iti sama. Ne znam je več ustaviti, pa tudi ne vem, če si to še želim. Ko me je strah, bi se rada oblekla nazaj v svojo znucano varnost. A kaj ko sem jopo poti prerastla in se ne uspem več stisniti nazaj v njeno majhnost. Ustvarjalnost je pretres, je neznano, je strah, a je tudi življenjska, sveža energija. Je nesigurnost, a je tudi zaupanje, da sem še vedno našla neko pot. Ko hodim po trgovinah, tistih z zelo lepimi izdelki, sem vedno presenečena, kako zelo so si ti izdelki med seboj podobni. Nobene resnične izvirnosti ni v njih, nič mi ne povedo o ljudeh, ki so jih ustvarili. Na njih je lahko zelo lep logo, vabljiv opis, bio, eko in reciklirano, vendar ni nobene edinstvenosti, ni »napak«, ki bi pokazale resnično osebo za izdelkom. Je všečno, ampak se me ne dotakne.

Tako tudi mi, ko cel čas želimo dobro izpasti, po poti olupimo tisto, kar nas dela posebne. Samo brez tega, da smo se pripravljeni, kdaj izpostaviti in pokazati tudi tiste koščke sebe, na katere nismo najbolj ponosni, ne bomo zmogli resnične ustvarjalnosti. Ker ustvarjalnost zahteva veliko poskusov, neuspehov, razočaranj in »napak«. Vendar so vse to samo zunanje nalepke. Če pogledamo, kako ustvarjalni proces teče navznoter (brez vpliva okolice), je približno tako, kot je igra otroka. Neuspeh je samo to, da si našel še en način, kako nekaj ni ratalo. Je igra, ki se nikoli zares ne konča. Ko se priključimo na to igro, ko nam postane pomembnejša od vseh zunanjih vplivov, mnenj, pravil in standardov, lahko postanemo

‘‘

Ker v resnici nas ni strah neznanega, strah nas je, da se bo nekaj, kar že poznamo, ponovilo.

P i š e

šele resnično ustvarjalni. Ko se usedemo na ustvarjalni vlak, nam postanejo zunanja mnenja samo še mimobežni objekti. In potem se ta strah, kaj si bodo drugi mislili o nas, preoblikuje v vznemirjenje ob vsemu, kar je še možno. Zakaj bi morali potovati daleč proč, da doživimo nekaj novega. Vsak trenutek, ko se odločimo živeti resnično in ustvarjalno, se lahko potopimo v ta isti občutek novega in neznanega. Ustvarjalnost je izvirnost, ki se sreča s tem, kdo sem zares jaz. Samo ko črpamo iz svojega bistva, smo lahko resnično unikatni in ustvarjalni. Ker se ne ukvarjamo s tem, kaj vse že obstaja, kaj se od nas pričakuje, ampak ostajamo v stiku s tem, kar nas razveseljuje in navdihuje. Vsakič ko ustvarjamo, se spustimo v nekaj neznanega. In pri tem, bomo vedno srečali strah. Če znamo svoj strah objeti, ga sprejeti in mu dati prostor, nam bo povedal, od kod je prišel. Iz katere situacije, ki se nam je nekoč že zgodila, se je prikradel v sedanji trenutek. Ker v resnici nas ni strah neznanega, strah nas je, da se bo nekaj, kar že poznamo, ponovilo. In potem pride tu še navdih drugih. Včasih se poskusim vživeti v to, kako je bilo drugim ustvarjati njihove pesmi, drugačne odnose, ideje, izdelke ... Tudi njih je bilo najbrž strah in ga morali prerasti, da so lahko sebi in drugim ponudili nekaj novega. In takrat se zavem, da v tem procesu nisem sama. Da nisem edina, ki gre po tej poti. Da je bilo tudi drugim težko in se zavem, kako zelo bi bilo škoda, če tega ne bi ustvarili! F: pexels.com/

___________________________________________________________________________

20 Gledališki vtis

__________________________________________

GLEDALIŠČE KOPER PRODUKCIJA GLEDALIŠKE ŠOLE GLEDALIŠKI TRENING

Vtis iz predstave

P i š e

Vid Karlovšek

Noč bogov

Prevajalka: Emica Antončič, Mentorica: Katja Pegan, Kostumografinja: Anja Ukovič, Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž, Igralci: Mak Tepšić, Tine Ugrin, Domen Lušin, Fotografije: Jaka Varmuž.

den najpogosteje uprizarjanih hrvaških dramatikov, Miro Gavran, je v svoji drami Noč bogov edinstveno prikazal po eni strani razuzdano in pregrešno življenje na francoskem dvoru v 17. stoletju, po drugi pa neizmerno krhkost le-tega, brezkompromisnost ter neusmiljenost vladavine ''bogov'' in absolutistično oblast, ki s svojo neomajnostjo cenzurira vsakršno umetniško izražanje. Igralci Mak Tepšić, Domen Lušin in Tine Ugrin so, kljub svoji mladosti, izvrstno odigrali in interpretirali kompleksnost svojih vlog, ki bi težak zalogaj predstavljale še za starejšega, izkušenejšega igralca. Ugrin je nadvse prepričljivo uprizoril kraljevsko aroganco, vzvišenost in neusmiljenost Ludvika XIV.

Sprva je ostalima dramskima osebama čutno razkril svojo osamljenost in ju oklical za svoja edina prava prijatelja, nato pa je od njiju neusmiljeno zahteval uprizoritev farse o njem samem, ki naj bi jo igrali pred kraljevimi sovražniki in tako razkril svoj pravi, absolutistični obraz. A vendar na koncu drame izvrstno prikaže smrtnost in ranljivost svoje vloge – navsezadnje je Sončni kralj le človek, čigar usoda in dejanja so v ''božjih'' rokah. Tovrstne notranje konflikte in dvojnost lahko prikaže le zares talentiran igralec. Lušin je s pomočjo svojih hudomušnih, komičnih replik sijajno uprizoril dvornega norca in s tem poskrbel za prisotno komično vzdušje. Dvorni norec – na prvi pogled nepomembna, pogosto prezrta oseba je v drami doživel preobrazbo – postal je ''Bog'', sila

___________________________________________________________________________

Gledališki vtis 21

__________________________________________

nad vsemi, tudi nad na videz nepremagljivim kraljem – vendar smo temu priča šele na koncu. V prvi polovici drame pa na slogovno popolnoma drugačen – a zato nič manj odličen – način prikazuje vsem poznano smešnost in bebavost dvornega norčka in njegovo ''pasjo'' zvestobo. Tudi ta dramska oseba je bila uprizorjena fantastično. Tepšić pa je na drugi strani prepričljivo prikazal že pregovorno introvertiranost literarnega ustvarjalca, njegov lik, francoski komediograf Moliere, pa je zaživel predvsem z ''igro v igri'', ko je bil na kraljevo zahtevo primoran odigrati svojo kritiško dramo, uperjeno zoper Sončnega kralja. Igralec je v tem prizoru odlično uprizoril zaljubljenost, obupanost in hrepenenje Ludvika XIV. in tako izpodbil mit o kraljevski vsemogočnosti in nepremagljivosti. Ker Moliere ve, da si bo s to uprizoritvijo podpisal smrtno obsodbo, izkoristi priložnost, da kralju po le-tej očita njegov egoizem, nesposobnost, razvratnost in absolutnost. Tepšić je s to predstavo znova potrdil svoj gledališki talent.

Tudi scenarij je bil mojstrski, vsaj kar se tiče sporočilnosti. Bilo pa je pogrešati bolj enakomerno razporeditev replik – medtem, ko je bil Ludvik XIV. subtilno prikazan kot glavna oseba, je pomen dvornega norca in Moliera – vsaj do tik pred koncem – izzvenel, če izvzamemo ''igro v igri''. Komediograf je bil v prvem delu prikrajšan za uveljavitev pomena svoje vloge, medtem ko je bil norček – razen na koncu, seveda – venomer nekoliko postavljen v ozadje. Ne glede na to pa sta bila scenarij in dotična uprizoritev vrhunska in neponovljiva. Noč bogov je vsekakor drama, vredna branja – ali še bolje, ogleda. Gavran nam namreč v njej s pomočjo dvojnosti in številnih preobratov prikazuje absolutistični sistem in njegovo ''šibkost'', saj oblast pod pretvezo neuničljivosti in neomajnosti vendarle vse bolj trohni, in umetnost je edini način, kako to prikazati. Igralci pa so poskrbeli za izvrstno interpretacijo drame, za mojstrsko izpeljano igro in za nepozaben večer, ki je v slehernem gledalcu zagotovo pustil neizbrisljiv pečat – v nadvse pozitivnem smislu, seveda.

___________________________________________________________________________

22 Zgodovina

__________________________________________

P i š e

Vid Karlovšek

O B OKRO G L I OBLETNI CI KONCA PRV E SV ETOV NE VOJNE

reteklost radi slikamo rožnato, spominjamo pa se tudi njenih črnin. Kot sem omenil že v prejšnji številki, leta 2018 obeležujemo številne za svet izredno pomembne dogodke, z zgodovinskega stališča je najodmevnejši in najpomembnejši zagotovo zaključek 1. svetovne vojne.

‘‘

Pred 100 leti, 11. dne 11. meseca ob 11. uri se je leta 1918 s kapitulacijo Nemčije vojna končala, z njo pa tudi eno najtemačnejših obdobij naše preteklosti.

Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki. Sprva majhen evropski konflikt na Balkanu je prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se oblikovali dve glavni nasprotujoči si strani, antantne in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado tako v

Evropi, kot tudi po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Rusijo in Veliko Britanijo, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Italijo. Kasneje v vojni so se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Nesmiselni politični interesi in pohlep po dobičku ter gospodarski nadvladi, ki so privreli na dan že ob koncu 19. stoletja, so pripeljali do enega največjih pokolov v zgodovini. Po štirih letih bojevanja so našteli več kot 40 milijonov umrlih, ranjenih ali pogrešanih, tako med vojaštvom, kot tudi med civilisti. Vojna je s svojimi črnimi, mračnimi in krvavordečimi odtenki nedvomno pustila velikanski neizbrisljiv madež v človeški zgodovini. Odnesla je štiri velika cesarstva - Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko ter za vedno spremenila obliko Evrope. Z gotovostjo lahko trdimo, da je prva svetovna vojna bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju. Med takratnim in današnjim političnim dogajanjem lahko namreč brez težav najdemo marsikatero podobnost. Svet tudi danes ni rožnat. Dokler bodo ljudje volili in postavljali na oblast take in drugačne voditelje, nas najbrž ne čakajo ravno najbolj svetlo obarvani časi. Pa vendar – pustimo se presenetiti! F: pixabay.com

___________________________________________________________________________

Krvodajalska akcija 23

__________________________________________

Kaj veš o kr vodajalstvu?

rvodajalstvo je človekoljubna dejavnost, ki se izvaja prostovoljno ter anonimno. O krvodajalstvu lahko govorimo, ko osebi prostovoljno vzamejo kri in jo uporabijo za transfuzijo ali za biofarmacevtska zdravila v procesu frakcioniranja (razdelitev krvi na komponente). Kri lahko daruje vsaka oseba med 18. in 65. letom starosti, ki tehta več kot 50 kg in je dobrega zdravja ter počutja. Ženska lahko daruje kri vsake 4 mesece, moški pa vsake 3 mesece.

poskus transfuzije človeške krvi je James Blundell opravil komaj 200 let kasneje – 1818; 35. let staremu moškemu, ki pa je po 56 urah tudi umrl. Od leta 1825 do 1830 je opravil 10 transfuzij. Leta 1901 je Karl Landsteiner s skupino odkril tri krvne skupine A, B in C (kasneje so jo preimenovali v 0). Leto dni kasneje so odkrili še četrti tip, krvno skupino AB. V Sloveniji je bil prvi transfuzijski oddelek ustanovljen leta 1945 v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici.

Klub študentov občine Koper – KŠOK v ta namen organizira študentsko krvodajalsko akcijo pod sloganom »Častim ½ litra«, katere pobudnik je Študentska organizacija Slovenije – ŠOS Vse študente vabijo, da se jim pridružijo v petek 6.4.2018, na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Izola, kjer bomo skupaj darovali pomoči S krvodajalstvom so se ukvarjali že davno. Stari Grki potrebnim. Organiziran bo tudi prevoz iz Kopra. so imeli pitje krvi kot zdravilo proti steklini, stari Več informacij: www. ksok.si Rimljani pa so pili kri umirajočih gladiatorjev za zdravljenje epilepsije. Že leta 1492 so opravili prvi Napisala: Eneja Žerovnik, F: pexels.com poskus transfuzije krvi. Leta 1665 je Rihard Lower Viri: izvedel prvo transfuzijo živalske krvi (psa - psu). Prvi V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Letno je v povprečju 62000 krvodajalcev (kar 5,7% prebivalstva), kar nas uvršča v Evropsko povprečje. Od tega je 34% žensk ter 66% moških. Najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.

1. https://www.rks.si/sl/Krvodajalstvo

Zanimivosti • Krvi ne sme darovati moški, ki je imel spolne odnose z drugimi moškimi, zaradi prevelikega tveganja okužb bolezni prenosljivih s krvjo. • Darovanje krvi morate preložiti, če imate nov piercing ali tattoo, za šest mesecev. Prav tako morate to preložiti za do enega leta, če ste potovali po tropskih krajih. • Transfuzijo so uporabljali tudi med prvo svetovno vojno, ko so kri prevažali na bojišče v steriliziranih steklenicah za mleko. • Če bi povezali vse vene, arterije in kapilare v človeškem telesu v eno žilo, bi ta merila 150.000 kilometrov. • Vsega železa v človeški krvi je povprečno toliko, kot v 5 centimetrov dolgem žeblju, ki se v večini nahaja v rdečih krvnih telescih. ___________________________________________________________________________

24 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 25

__________________________________________

26 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 27

__________________________________________

28 Mesečna čačkarija __________________________________________

Žana Šuran je ilustracijo narisala po navdihu iz komada Do we know each other skupine The Fogsellers (koncert bo 10. 3.).

___________________________________________________________________________

Mesečna čačkarija 29

__________________________________________

___________________________________________________________________________

30 Nagradna križanka __________________________________________

Nag r adna k rižan k a Pošlji nam vse rešitve križanke na e-mail magazin@cmk.si, ali jo oddaj na info točki in se poteguj za zastonjsko karto koncerta po tvoji izbiri v mesecu aprilu! *Ne pozabi se podpisat*Name:

CMK Križanka!

Reši križanko in se poteguj za nagrado! 1

Za lažje reševanje sprintaj križanko ali pa jo preriši na list papirja. ;-)

2 3

Namig: nekatere rešitve najdeš v trenutni številki magazina.

6 7

8 10

11 12

13 14 15 16

Created with TheTeac hers Co rner.net Cro s s wo rd Puz z le Generato r

Across

Down

2. Pevka iz skupine Katalena 3. Bo lezenm ki je po prvi sveto vni vo jni kriva za o d 50 10 0 milijo no v mrtvih 9 . Drugi člo vek na luni 11. Špo rt, ki je predstavljen v 22. številki CMK magazina 12. Po djetje za Go o gle-o m 13. Osno vna sestavina stekla v kamniti o bliki 16 . Kraj v Mo K, kjer se nahaja o balno zavetišče 17 . Izumitelj 'ro tacijskega' mo to rja 18. Država, ki je v prvi sveto vni vo jni menjala stran 20 . Sno v iz katere vijejo žice za električno napeljavo

1. Najdaljša reka v Slo veniji 4 . Brata, ki sta leta 19 0 8 o dprla letalsko delavnico 5 . Namizna igra, ki preizkuša mo č prijateljstva 6 . Go ra z vrho m najbo lj o ddaljenim o d centra zemlje (eng) 7 . Klub študento v o bčine Ko per 8. Kraj FIS finala dveto vnega po kala smučarskih sko ko v 10 . Ko nčna bitka med do brim in lem v no rdijski mito lo giji 14 . 21. marca je sveto vni dan... 15 . Najvišje ležeče slo vensko smučišče 19 . Kratica za lezbijke, geje, biseksualne in transpo lne o sebe

_________________________________________________________________________