CMK magazin #20

š t . 2 0 0 1 - 2 0 1 8

?

Skriti kotički Kopra: San Tommaso

R e v i C e n t m l a d K o p

j r i e

a a h r

Intervju: Valuk

Raggalution 23. 2. // 21.00!

Surf novički iz Maroka!

Koprski Karierni zaganjalnik v polnem zagonu

2 Vsebina

__________________________________________

Kazalo CMK Magazin številka 20 januar 2018 Glavni urednik: Patrik Holz Sodelavci te številke: Mojca Vojska, Tim Mavrič.

Tisa Primc, Sara Naraglav, Zavod Bob, Ekipa Tribu', Ben Holland, Vianney Lefebvre.

Fotografija na naslovnici: Uroš Frelih

Fotografije: KŠOK, Luka Petešič, Andrej Zubin Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

• Napovednik dogodkov

4

• Mladi po Evropi: What makes Cascais European youth capital?

(Ben Holland)

6

• Skriti kotički Kopra: San Tommaso (Tim Mavrič)

8

• Iz naše premične zbirke

10

• Surf novički iz Maroka

12

• Intervju: Valuk

14

• Koprski Karierni zaganjalnik v polnem zagonu

18

• Bodimo aktivni: Kluška korita

20

• Refleksija: Pogled nazaj (Tisa Primc)

21

• CMK foto utrinki

22

• Mesečna čačkarija: Vianney Lefebvre

24

8

14

20

CMK Magazin ___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Druga okrogloletnica!

Za nami je dvajset številk CMK magazina! In tudi danes magazinu ni videti konca. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem stalnim in občasnim piscem in fotografom, ker ste ključni del naše mladinske revije.

Za mano je pa intenzivnih deset dni usposabljanja v letošnji prestolnici mladih Cascais-u na Portugalskem, kjer sem izpopolnjeval svoje znanje in izmenjeval dobre prakse v mladinskem delu. Izobraževanja smo se udeležili mladinski delavci, mladinski koordinatorji in trenerji, EVS koordinatorji in bivši EVS prostovoljci in drugi tako ali drugače povezani z mladimi iz Slovenije, Velike Britanije, Španije, Italije, Danske, Finske in Portugalske. Obiskali smo otvoritveno slovestnost, ki se jo je udeležil tudi predsednik Portugalske Marcelo Rebelo de Sousa. Več o prestolnici mladih in o izobraževanju si preberite v članku enega od udeležencev Bena Hollanda na 6. strani.

Med tem pa mesec februar prinaša lepo paleto dogodkov različnih barv, spet se bomo imeli fajn in spet bomo lahko uživali ob novih spremembah v CMK-ju (namig: luči in atmosfera).

Se vidimo, Patrik Holz, urednik in mladinski delavec.

Fotka meseca

Foto: Marko Alpner photography _________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

IZPOSTAVLJAMO

TOREK 30. 1.

KŠOK-ova delavnica kripto valut 2.0 16.00 - 18.00

PETEK 16. 2.

Bunga #04: stand up večer povezuje Lucija Ćirović 21.00 - 23.00

ČETRTEK 1. 2. Ženske so z Lune, moški so z Marsa (predavanje) 18.00 - 20.00 KŠOK-ov Filmski večer 20.00 - 23.00

SOBOTA 17. 2.

Koncert: > Bad Mojo > Bebin Sladoled 21.00 - 24.00

PETEK 2. 2.

Koncert: JUNEsHELEN WEED & DOLPHINS LUBBER LOUIE 21.00 - 24.00 TOREK 6. 2.

Zaposlišče - lokalni karierni zaganjalnik 11.00 - 14.30 Kungsleden (potopisno predavanje) 18.00 - 20.00

TOREK 20. 2.

Myanmar / Burma (potopisno predavanje) 18.00 - 20.00 ČETRTEK 22. 2.

Obalne rime #29 (literarni večer) 20.00 - 22.00 SOBOTA 27. 1.

Koncert: > Raggalution > Freedom Fighterssound 21.00 - 24.00

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani.

Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Brezplačna svetovanja za mlade: torek 13.00 - 16.00 Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra. Obiskovalci lahko uporabljajo čitalnico v dnevni sobi med časom: - ponedeljek in sreda 10.00 - 17.00 - petek 10.00 - 20.00 in, ko prostor ni rezerviran za dogodke.

______ ________________________________________________________________________________

6 Ĺ portanje

__________________________________________

What makes a European Youth Capital?

P Ben Holland i (Momentum World; ĹĄ Velika Britanija) e

T

Sustainability, innovation, energy, passion, commitment, cooperation, inclusiveness?

he 2018 European Youth Capital Cascais in Portugal has all of these. Youth projects that bring the city alive, a community willing to embrace change and young people who are active and passionate to make a difference and change the world. The responsibility of a European Youth Capital is to not only produce quality youth projects, but to highlight and promote the good practices of the organisations already there.

What makes Cascais unique is the passion of the locals for the Glocal world. Glocal is a term used to connect local issues with global issues, it’s the idea that to start to solve locali issues we can find solutions to the global issues we all face as citizens of the world. Cascais is a town that is forever connected to the sea, from the surfers who ride the waves, the sailors with the wind in their hair, to the joyous look on the sun baked face of the

Mladi po Evropi 7

__________________________________________

local fishermen. Cascais is a town connected to the sea, Cascais is from the Sea. Glocal Youth for social transformation is a year long project that will focus on youth activities with the aim of making societal and environmental impacts on a Glocal level. The project is in 3 phases, the first which is already taking place is a training course for youth workers, trainers, EVS mentors and decision makers on the topic of Global education and the role of an EVS volunteer in that. The second phase is a 5 month EVS placement in Cascais where the volunteer will be active in all activities connected to the Youth Capital and engaging the local community. Then the third is a seminar to conclude the impact of the whole year and what is the next step. #eusoucascais2018 #goevs Fotografije: Patrik Holz

8

Skriti kotički Kopra

__________________________________________

P i Tim š Mavrič e

San Tommaso

v bistvu stojimo točno ob nekdanjem notranjem mestnem obzidju, ki je ločevalo višje ležeči starejši del mesta od nižje ležečega novejšega. To staro obzidje sem vam nekje že omenjal, tako da bi morali že vedet, da je obstajalo. Tukaj je potekalo ob današnji Gasilski in naprej Kmečki ter Obzidni ulici. Ta zadnja, ki bi ji lahko rekli koprski »Wall street«, še danes z imenom spominja na nekdanje obzidje, ki je teklo ob njej. Če se iz naše začetne točke torej sprehodimo ob starem obzidju in zavijemo tako najprej na Kmečko ulico, bomo opazili da je med stavbami na levi in desni strani velika razlika. Tiste na levi so nove in betonske, na desni pa imamo še stare srednjeveške hiše, tu pa tam malo po moderno obnovljene. Ta čudna razlika izvira iz tega, da je bil spodnji del četrti San Tommaso v sedemdesetih letih popolnoma porušen in pozidan z novimi modernimi betonskimi hišami.

Tukaj tako sploh nimamo nobenega občutka, da smo v kakem starem mestu. Edina stvar, ki nam še priča o starosti tega spodnjega dela je ta, da so arheologi med obnovo Vojkovega nabrežja naleteli na en del starega (zunanjega) obzidja in na temelje Municijskega stolpa v njem. Danes lahko temelje vidite nakazane s kamni sredi ceste (ne, tisto niso ležeči policaji). Samo toliko, da veste, da se ponavadi vozite po nekoč glavnem skladišču raga mladina, danes nadalju- tam še kak ribič. Teh je blo najbrž smodnika, čemur je ta stolp služil. jemo z našo šetnjo po Kopru. bolj malo, ker če pogledamo na Toliko za okus o tej novi betonski Zadnjič smo obhodili nekdanji stare zemljevide Kopra bomo hitro soseski, sedaj pa gremo še malo kapucinski samostan sv. Marte, ki ugotovili, da tukaj ni bilo ne mest- naprej po Kmečki ulici. Kmaje predstavljal zgornji del mestne nih vrat v obzidju in niti mandrača lu pridemo do križišča več ulic četrti sv. Petra ali po domače San- za barkice. Ta četrt je bila nekoč in s kamni tlakovanega klančka pieri. Danes se bomo premaknili očitno malo bolj zaprta sama vase. navzdol, kjer je bilo nekoč središče v naslednjo četrt, ki je tudi poi- No, pa gremo pogledat kaj lahko te mestne četrti. Tu je več zanimivih stavb. Najprej imamo na levi menovana po svetniku. Tokrat je danes sploh vidimo! to sv. Tomaž in zaradi tega se četrt Zadnjič smo se ustavili na vrhu eno rumeno moderno stavbo, ki imenuje San Tommaso. Čeprav je klančka pri nekdanjem Simpson je danes sedež Zavoda za zaposlomalo manj znana in zreklamirana baru. Ker vas najbrž večina ne ve vanje. Nekateri stari načrti Kopra v raznih člankih je tudi ta četrt bila več kje je to, bom povedal dru- povejo, da je prav na tem mestu tipična četrt revnih ljudi starega gače: na vrhu klančka, ko gremo iz stala cerkev sv. Tomaža, ki ni bila Kopra. Tu so živeli mestni kmetje Gramscijevega trga proti telovad- tako majhna. No, če gledamo ve(ena dva članka nazaj smo jim rek- nici Gimnazije Koper. Na tej točki likost današnje stavbe, je bila kar velika. To, da je bila velika nam li paolani), solinarji in morda tu in _________________________________________________________________________

D

Skriti kotički Kopra 9

__________________________________________

v različne manjše mestne cerkve. liške hiše imele številne vrtove in V cerkev sv. Tomaža so spravili da je bilo tu dosti kmetov. To je bil najbolj znamenito koprsko sliko – tako tudi precej zelen del mesta.

Marijo na prestolu, ki jo je naslikal Stranska ulica Grudnova, ki povVittor Carpaccio. No, pegola je bila ezuje Vrtno in Kmečko, vmes pa taka, da je v tem času cerkev sv. ima en umetnik svoj atelje. Malo Tomaža zajel požar in je ta najbolj bolj nazaj je še Kumarjeva ulica. znamenita slika skoraj zgorela v Vse te ulice nimajo seveda velikih njej. K sreči, so jo uspeli pravočas- palač in mestnih hiš, kot jih lahko no rešiti, tako da jo lahko v stolni- vidimo v zahodnem delu mesta, ci opazujemo še danes. Še ena za- ampak tu boste vidli manjše kamnimiva stvar, sliko za glavni oltar te nite hiše z vrtički. Vse skupaj zglecerkve je pa naslikal Carpacciev sin da bolj kot neka vas, ampak je še Benedetto, ki je pol po njegovi sm- vedno tu pa tam ful cute na pogled. rti prišel živet v Koper. Kere štorije Vse te ulice se stekajo proti severu, a? kjer treščijo pa ob veliko arhitekZraven je še ena mala cerkvica, turno oviro, ki zamejuje četrt San ki pa stoji še danes. Nekoč je bila Tommaso na severu – velik samoposvečena sv. Filipu Neriju, danes stanski kompleks nekdanjih nun pa je posvečena sv. Tomažu, kar so klaris. O tem pa kaj več naslednjič. najbrž prebaksali potem ko so več- Se vedemo ragazzi! jega starega sv. Tomaža porušili.

Fotografije: , google.com.

Cerkvica je zelo majhna, v njej pa je freska križanega, ki se bolj slabo vidi. Delo za kake pridne konpriča tudi ena zgodba povezana z zervatorje najbrž. Mimo te ljubnjo. V 18. stoletju so mestne oblas- ke cerkvice naprej poteka že prej Viri: Paolo Naldini, Cerkveni krajepis in opis mesta ter ti prenavljale glavno cerkev na Ti- omenjeni koprski »Wall street« 1.škofije Justinopolis, ljudsko Koper. Koper, Annales, 2001. tovem trgu, takrat ko smo rekli da oz. obzidna ulica, od tu proti cenDean Krmac (ur.), Pianta di Capodistria (izdaja je dela vodil Giorgio Massari, znani tru mesta pa gre več ulic, ki so si 2.faksimila karte Giacoma Fina iz 1619), komentar.

Društvo Histria, 2009. arhitekt iz Benekt. Med prenovo so podobne. Pri današnji cerkvici sv.

Sabina Parma, Benedetto Carpaccio: origini del morali staro cerkev seveda izpraz- Tomaža se začne Vrtna ulica, že 3.metodo di lavoro e attivita istriana. Trieste, Universita degli Studi, 2001-2002. nit in predmete iz nje so spravili samo njeno ime pove, da so oko___________________________________________________________________________

Ta zadnja, ki bi ji lahko rekli koprski »Wall street«, še danes z imenom spominja na nekdanje obzidje, ki je teklo ob njej.

10 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

MARCUS SEDGWICK: SLUTENJE (roman)

M

arcus Sedgwick je britanski pisatelj, ilustrator in glasbenik. Pisateljje za Slutenje zapisal, da gre za izmišljeno zgodbo, ki zato, da bi bila resničnejša, njen velik del temelji na resničnih dogodkih in se dogaja v krajih, ki obstajajo. Delo je bilo ob svojem izidu nominirano za CilipCarnegieMedal za leto 2005, ki je ena izmed najprestižnejših nagrad za mladinsko literaturo.

Alexandra Fox ima nenavaden dar: vidi v prihodnost. Tak dar pri sedemnajstih letih na pragu prve svetovne vojne ni blagoslov, prej prekletstvo. Sasha živi v urejeni angleški družini, ob očetu zdravniku, materi gospodinji in dveh starejših bratih, a odnosi med družinskimi člani so skrhani in odtujeni. Starejši brat Edgar ponosno odide na fronto, mlajši Tom bi raje življenja reševal kot jemal, Sasha pa sanja o tem, da bi postala bolničarka.

Občasna videnja prihodnosti in slutnje smrti jo obremenjujejo in navdajajo z občutki tesnobe in nemoči. Dokler ne zasluti smrti svojih bratov. Kljub grozotam in bedi bojišč se odpravi naproti svoji usodi, da jo spremeni. ___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke

11

__________________________________________

Christina Brown: JOGA

I

zčrpen temeljni vodnik za vadbo te starodavne veščine, s pomočjo katere najdete duševno in telesno ravnovesje. V vodniku so opisi, primerni tako za začetnike kot tudi za prave izvedence. Prikazanih je več kot 170 jogijskih položajev vseh glavnih šol joge.

Jules Verne: PARIZ V DVAJSETEM STOLETJU (roman)

R

oman govori o mladem možu, ki je živel v svetu steklenih nebotičnikov, hitrih vlakov, avtomobilov s pogonom na plin, računal in svetovne komunikacijske mreže, vendar ni našel sreče. Roman je izšel posthumno, saj je Verne spravil rokopis v sef, kjer ga je leta 1989 odkril njegov prapravnuk. Objavili pa so ga leta 1994.

___________________________________________________________________________

12 Športanje

__________________________________________

Surf novički iz Maroka P i Ekipa š Tribu' e

V

eliko ljudi o surferjih nima najboljšega mnenja. Večina jih misli, da so leni zaspanci. V Maroku ljudje niso prav hitri, to je res, težko bi jih pa oklical za lenuhe in zaspance. Okoli šestih zjutraj se iz bližnje mošeje že oglasi prvi klic k molitvi. Čeprav imamo v naši hiši po na-

vadi zajtrk ob osmih in pol, se za dobre valove vsak surfer zbudi lahko tudi sredi noči. Surferji si tako kot vsi športniki želimo, kar se da izboljšati svoje surfanje, ker pa je surfanje odvisno od tisočih naravnih spremenljivk, moramo biti prilagodljivi in izkoristiti vse dobre valove,

četudi ob prvi dnevni svetlobi.

Zajtrk si pripravimo že večer prej, ob sedmih smo že na plaži in ko ''pripedlamo'' na line up, nas obsijejo prvi sončni žarki.

Marsikateri surfer bo rekel, da je svoj najboljši session odfural prav v jutranjih urah, ko je morje še prazno in plaža še mirno spi.

Šport 13

__________________________________________

V

prejšnjih dneh nas je presenetil dež in močan veter, kar v Maroku ni prav pogosto. Pa nič zato. Naslednje jutro se je na nebu že narisala mavrica, kar pa je bilo še boljše, ker je swell napumpalo do 2,7 metra. Perioda je bila sicer majhna, vendar je bil naš najboljši lokalen pointbreak Ancorpoint spet krasen. Kot zmeraj smo se odpeljali v

to nam najlepše surfersko gledališče.

Tokrat med nami ni bil nihče dovolj pogumen, da bi ''zapedlal'' na line up, tako da smo se vsi posedli na skale in uživali v predstavi. Najboljši težko čakajo na afriško zimo, ker se prav v tem času valovi tu okrepijo, prav zato se tudi mi pozimi iz Portugalske selimo v toplo Afriko.

INFO

Če te zanima surfanje in bi se nam rad priključil si več preberi na

www.tribu.si.

14

P i š e

Intervju

__________________________________________

Patrik Holz

VA L U K

Valuk je štiričlanska zasedba poimenovana po prvem

karantanskem knezu, ki se je leta 2012 prebudila iz idrijskega podzemlja in pričela svoje temačno potovanje na površje z ustvarjanjem pagan black metala. Prvenec skupine je luč sveta ugledal februarja 2017 pod imenom Kri gotove smrti. Album izdan v samozaložbi je požel veliko pozitivnih kritik tako doma kot v tujini.

V organizaciji Nemesis booking so se ustavili v CMK-ju v soboto 13. 1., kjer sem se z njimi tudi pogovoril.

Intervju 15

__________________________________________

1. Svoj bend ste poimenovali po karantanskem knezu. Mi zaupate malo več, zakaj ste se odločili za to ime?

Pred tem se je bend imenoval Mrtvo jezero, zamenjalo se je par članov in zato smo tudi spremenili ime. To je pomenilo tudi neki novi začetek za bend. Smo slovenski bend in vedeli smo, da želimo tudi v besedilih upodobiti tematiko slovenske zgodovine in zato smo želeli, da to idejo odraža tudi ime.

2. Pišete v slovenskem jeziku. Kako to, da ste se odločili za uporabo slovenščine?

Takoj na začetku ni bil namen, da pišemo izključno v slovenščini. Če poslušaš EP, lahko na njem zaslediš pesem v angleščini Morana.

In tudi, ko smo pisali tekste za prvenec Kri gotove smrti, so bila štiri besedila v angleščini. Šele kasneje smo jih priredili v slovenščino, ker se nam je zdelo, da tako album bolj izpade kot celota in tudi sama besedila so se bolj skladala s konceptom benda.

3. Lani februarja ste izdali plato Kri gotove smrti. Naslednji mesec bo eno leto od tega, kako gledate na svoj prvenec zdaj z malo distance?

Na svoj prvenec gledamo kot na neki mejnik, saj nobeden od članov ni pričakoval, da bo s strani publike in kritikov tako dobro sprejet.

Mislim pa, da je v prihodnosti cilj, da stopimo še stopničko višje, kot je bil prvenec Kri gotove smrti.

4. Kateri komad iz tega albuma je članom benda najbolj všeč in kateri najmanj?

Tukaj ne bi izpostavljal nobenega komada, zato ker mislim, da vsak komad govori svojo zgodbo in ima svoj čar.

5. Album ste izdali v samozaložbi. Zadnja leta je to očitno edina pot za začeti ... kaj mislite?

Mi smo se odločili za izdajo v samozaložbi, predvsem zato, ker nismo bili povsem prepričani, kako bo vse skupaj izpadlo in smo želeli, da je CD v celoti naš projekt. Po izdaji smo vsi dobili dodatno motivacijo in zagon za naprej. Mislim pa, da to ni edina možnost in da bendi lahko pridejo tudi pri nas do založbe.

6. Vašo glasbo opisujejo kot pagan black metal. Osebno se mi zdite uspešna mešanica težkih ritmov in growl vokala s primesmi iz

16

Intervju

__________________________________________

slovenske ljudske folklore. Prav ta folklora je tisto, kar vas dela posebne. Kako je nastala ta ideja?

Mogoče je pagan black zaradi besedil, ampak jaz se ne bi omejeval na neki žanr. Okrog benda smo želeli zgraditi koncept. In tudi kar se tiče tematike je vse skupaj prišlo spontano, a se je na koncu dobro povezalo in tudi super izpadlo.

7. Kakšne načrte imate za prihodnost?

Do konca leta 2018 želimo imeti več kot polovico materiala za novi album.

8. Čeprav ste še vedno mladi bend, me zanima, kaj bi priporočili tistim bendom, ki se šele sestavljajo v svojih garažah, lokalnih vadnicah inp.?

Rekel bi jim, naj nikoli ne obupajo.

9. Se preživljate še s čim drugim poleg lastne glasbe?

Za enkrat vsem članom to predstavlja resen hobi, lahko pa, da se iz tega v prihodnosti razvije tudi kaj več.

Smo slovenski bend in vedeli smo, da želimo tudi v besedilih upodobiti tematiko slovenske zgodovine in zato smo želeli, da to idejo odraža tudi ime. ___________________________________________________________________________

17

Intervju __________________________________________

10. Kdo je oblikoval grafično podobo albuma in kako je prišlo do sodelovanja?

Grafično podobo je oblikoval naš kitarist Uroš Sedej. Se pa grafična podoba albuma sklada s tematiko besedil na njem.

11. Kako je bilo nastopati v CMK-ju?

Po sobotnem koncertu lahko rečemo to, da je bilo vse super. Odlična lokacija in plac, organizacija na vrhuncu, res so nas lepo postregli z vseh strani, prijazni in super organizatorji in top publika.

Z veseljem se vrnemo še kdaj.

Fotografije: Luka Petešič.

___________________________________________________________________________

18 Kariera

__________________________________________

P i š e

Ekipa Marš na(d) trg dela

Koprski Karierni zaganjalnik v polnem zagonu

ori decembrski tempo je za nami, leto N 2017 je prišlo h koncu, mi pa se počasi pripravljamo na Zaposlišče.

Za ekipo sta skoraj dva polna meseca dela.

Kakšnega dela, se verjetno vprašate? Znotraj Kariernega zaganjalnika se odvijajo različni treningi. To niso tisti treningi, kjer bi se posameznik pošteno spotil in bi ustvarjali

kalorični deficit. To so neformalni treningi, kjer mlad_a udeleženec_ka pridobiva nova znanja skozi neformalne oblike dela, se usposablja, vadi in krepi tako individualno participacijo kot tudi svoje kompetence pri delu v skupini.

Veliko energije smo vložili v različna področja, vsa vezana na mlade in na prodor na trg dela.

Pogovarjali smo se o zaposlovanju, raziskovali lastne kompetence, znanja, veščine, spretnosti, odnose do različnih tematik, o lastni karieri posameznika in kako jo kar se da uspešno voditi, o mreženju in zakaj je tako pomembno ter o skritem trgu dela, kaj je in kako ga lahko najdemo in uspešno uporabimo v procesu lastne poti do zaposlitve. Seveda niso manjkali niti življenjepisi in razna motivacijska pisma, priporočilna pisma in iskanje lastne zaposlitve preko e-portalov.

Odkrivali smo lastne težave pri kariernem odločanju in kako se z njimi spopasti, razbijali mite in (ne) resnice o trgu dela in mladih, se kar nekaj časa ustavili na lastnih disfunkcionalnih prepričanjih in pri tem, zakaj jih je tako težko ovreči.

Zapluli smo tudi preko pojava prekarnega dela, kaj vsebuje in zakaj se je pojavilo ter kako se proti njemu boriti. Vsekakor nismo izpustili niti lastnih vrednot, motivacije za delo, pa sanjarjenje o sanjski zaposlitvi in kje jo najti, ko se iz sanjarjenja predramimo. Zdaj smo kar pošteno zagrizli v načrtovanje, prioritete, idej in vizije, ki jih prinaša Zaposlišče. Detektirali smo za vsakega od nas relevantne zaposlovalce, potencialne bodoče delodajalce ter sogovornike za dialog. Sledi tudi razpošiljanje vabil za Zaposlišče, tik pred zdajci pa nam ne uide niti generalka.

Zaposlišče je po vsebinski zasnovi s strani udeležencev Kariernega zaganjalnika kreiran dogodek, na katerem se mladi udeleženci predstavijo svojim relevantnim

___________________________________________________________________________

Kariera 19

__________________________________________

sogovornikom(pa tudi mimoidočim zvedavežem, ki jih zanima, kakšno idejo so le-ti realizirali). Naloga sogovornikov je, da na predstavitev mladega posameznika podajo povratno informacijo (povedo, kateri deli predstavitve in dialoga so bili zelo dobri, katere je morda izpustil, pa bi jih radi slišali ter katere lahko še izboljša in kako). Velik del dogodka predstavlja tudi mreženje in informiranje mimoidočih. Vsaj tako smo si zaenkrat zamislili. Kdo ve, kaj vse nam še uspe pripraviti do takrat …

Zaposlišče bo potekalo v Centru mladih Koper, v dnevnem prostoru, v torek, 6. februarja 2018, s pričetkom ob 11. uri. Vrata vam bomo pustili odprta vse do 14.30, če pa pridete kasneje, ste lahko dobrodošla pomoč pri pospravljanju prostora.

Za dodatne informacije lahko pokličete na 040-614-262 (Maruša) ali pa nam pišete na obala.mars@gmail.com.

Prijave obiskovalcev na dogodek niso potrebne, če pa nam sporočite, da pridete, se ne bomo hudovali.

___________________________________________________________________________

20 Bodimo aktivni

__________________________________________

Bodimo aktivni!

Kluška korita Izhodišče: Soteska Koritnice se nahaja v bližini trdnjave Kluže, ki je od Bovca oddaljena približno 4 kilometre v smeri proti Logu pod Mangrtom. Avto lahko parkiramo pri trdnjavi Kluže, na njeni nasprotni strani.

Opis: Soteska je globoka 70 metrov in dolga 500 metrov. Od tu se lahko odpravimo do razgledne točke na mostu, kjer se nam nudi vrtoglav razgled v globino pod nami ali pa se po malce skriti in ne preveč lepi potki spustimo do dna Kluških korit. V zadnjem delu spusta nas pričakajo jeklenice, ki so ponekod že malo poškodovane. Na dnu nam jemlje dih pogled na ozka Kluška korita in mogočnost narave.

Fotografije: Mojca Vojska

Refleksija 21

__________________________________________ P i Tisa š Primc e

Pogled nazaj L

eto 2017. Ker je vsak trenutek obarvan v trenutno počutje, ga težko uzrem skozi objektivno lečo. Vsekakor lahko opazim, da sem ga zaključila v veliko boljšem stanju, kot sem ga začela. Še nekaj mesecev nazaj, mi je bilo obesiti perilo cel podvig, po katerem sem si morala prav zares odpočiti. Kako v takem stanju delati spremembe na bolje, ko ni energije niti za najosnovnejša opravila?

Ker sem bila v takem stanju in sem imela takšno možnost, sem si ga vzela res na izi. Delala sem faks in imela še tu pa tam kakšno službo, vendar je bilo veliko mojega časa nezapolnjenega. Tako sem veliko časa namenila temu, da ne počnem "nič koristnega". To pa še ne pomeni, da je bilo lahko. Ko sem delala "nič koristnega", je kar naenkrat nastal čas, v katerem so prišla na dan vsa tista pomembna vprašanja, ki jih v vsakdanjem živžavu zlahka preslišim. Kaj potrebujem? Kaj si želim? Kaj imam občutek, da moram in mi v resnici ni treba? Kaj bi rada delala - poklicno in tako nasploh, iz trenutka v trenutek? Kaj potrebujem? Kaj pravzaprav čutim?

In potem je prišla, ta želja, da začnem prevzemati odgovornost za svoje življenje. Odločitev se je prikradla od nikoder, čeprav je bila vedno tam, samo dovolila ji nisem, da ima svoj glas in veljavo. Ta notranja gotovost, da bom zmogla prevzeti vlogo kapetana na svoji ladji in da bom zmogla sprejemati čisto zares svoje odločitve.

Kaj pa je bilo za to potrebno? Vsekakor več elementov. Med glavnimi, ki so se vili skozi celotno leto, bi lahko naštela: podporo drugih, iskanje stika s svojimi občutki, ustvarjanje ter delo na dobrem počutju. Kar je bilo zelo pomembno je, da sem vztrajala tudi potem, ko rezultati tudi več mesecev niso bili vidni. Spremembe se dogajajo res počasi. Sploh ko sem bila najbolj na tleh, je bil vsak najmanjši premik izjemno naporen. Zato je bilo pomembno, da sem te premike previdno in zelo selektivno izbirala.

Podporo sem sprva našla na skupinski terapiji. Ob podpori terapevta sem se začela počasi in po malem odpirati in spet malo zaupati v ta svet. Terapijo sem z decembrom zaključila, ker sem imela občutek, da sem v okviru te terapije dosegla svoj cilj: postavila sem se na lastne noge (ki so trenutno videti še kot noge ravnokar skotene žirafe) in začela sem zaupati, da to kar čutim, je tudi prav zame.

Iskanje stika s svojimi občutki. Takimi zelo osnovnimi: me kaj boli, sem lačna, žejna in tudi tistimi bolj nerazumljivimi, ki nimajo še niti svojega imena.

Za to sem si pomagala z meditacijo. Na telefonu sem našla zelo prijetno aplikacijo s celo vrsto mindfulness meditacij. Osredotočanje na dihanje je dodobra pomirilo moje anksiozno doživljanje sveta in naredilo prostor za novo bolj pomirjeno odzivanje na različne situacije.

Zame je predstavljala zavetje ob močnih neurjih in hkrati šolo za nove načine gledanja na stare težave.

svetom, sem že imam to moč, da iz ničesar ustvarim nekaj. In na koncu še delo na dobrem počutju.

Tukaj je bil vsekakor glavni šport, ker honestly, ko se slabo počutiš, je res nemogoče, da bi pojedel manj čokolade! Ker sem bila konstantno v pomanjkanju energije, je bilo to kar zalogaj. Sama NIKOLI nisem bila športnica in tudi nisem čutila kakšne prav posebne želje, da bi kdaj to postala. Pa me je bolečina v križu prisilila, da sem se začela premikat.

Več mesecev je bilo to samo pol ure sprehoda na dan. Ampak

vsak dan. No skoraj. Potem pa me je povleklo in sem začela plavat in sem začela delat vaje za križ. V resnici, se še zmeraj ne veselim, da bi telovadila, ampak ko vidim, kako srečen je moj križek in koliko boljše se počutim, si rečem: "pa dobro, pa dajmo še danes se malo razmigat".

To leto sem zaključila v boljšem stanju, kot sem ga začela. Imam več energije s katero si poleg obešanja Ustvarjanje. Bel papir in potem na perila, lahko privoščim še prave njem kar naenkrat nekaj je. Nekaj male cilje. Ostajam previdna, kar sem jaz ustvarila. To mi je da si jih ne naložim preveč in zato dajalo moč. Ko mi je bilo še zelo pazim, da prihajajo naravnost pretežko, da bi se soočila z zunanjim iz mojega srca. ___________________________________________________________________________

22 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 23

__________________________________________

24 Mesečna čačkarija __________________________________________

Vianney Lefebvre

in « art culture », and no need to understand. Just take time to create a relationship with the canvas, and out of this is a french painter from Lille, now living relationship come our own emotions and and working in the region of Koper since explanations. spring 2017. For many years he was a pupil of Stevan Veljković, himself a pupil Because of the abstract expressionist way of the Academy of Fine Arts in Belgrade in of painting, the influence of suroundings the 80s, an artist who transmitted the passion is very important, and his way of painting of colors and light. changed as the moment he arrived in Slovenia. The change of life he was looking His goal with abstract work is to give complete foward between a huge french city to a small freedom to the viewer. We are absolutey free istrian village near the sea gave him the freedom to feel what we want in front of the artworks, to express what he has in mind. As a result, despite our culture, age, spirituality, or he recently won a major purchase prize at anything else. No need to know anything ExTempore Piran 2017.

___________________________________________________________________________

Mesečna čačkarija 25

__________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato nam piši na magazin@cmk.si.

Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________