ĹĄ t . 1 9 1 2 - 2 0 1 7
?
Karierni zaganjalnik v Kopru
R e v i C e n t m l a d K o p
j r i e
a a h r
Intervju: Omega sun
Hamo & tribute 2 love 20. 1. 21.00!
Bodimo aktivni: Fort Hermann
Skriti kotiÄ?ki Kopra: Samostan sv. Marte
2 Vsebina
__________________________________________
CMK Magazin številka 19 december 2017 Glavni urednik: Patrik Holz Sodelavci te številke: Mojca Vojska, Tim Mavrič. Erika Gregorič, Sara Naraglav, Zavod Bob, Luka Petešič. Fotografija na naslovnici: CMK
• Napovednik dogodkov
4
• Skriti kotički Kopra: Samostan sv. Marte
6
• Iz naše premične zbirke
8
• Karierni zaganjalnik v Kopru
10
• Intervju: Omega Sun
12
• CMK foto utrinki
16
• Bodimo aktivni: Fort Hermann
18
• Mesečna čačkarija: Reika Gregoretti
19
Fotografije: KŠOK, Luka Petešič, Grga, Andrej Zubin Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si
Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.
• Kdo pa mlade kaj vpraša?
20
6
12
18
CMK Magazin ___________________________________________________________________________
Uvodne besede 3
__________________________________________
Vesele praznike!
_________________________________________________________________________
4 Napovednik
__________________________________________
IZPOSTAVLJAMO
PETEK 5. 1. Lokalni karierni zaganjalnik 10.00 - 15.00
TOREK 16. 1. Lokalni karierni zaganjalnik 10.00 - 15.00 Karaoke night! 19.00 - 24.00
SREDA 10. 1. Lokalni karierni zaganjalnik 10.00 - 15.00 Telovadba 19.00 - 20.00
PETEK 19. 1. Bunga #03: stand up večer povezuje Klemen Bučan 21.00 - 23.00
ČETRTEK 11. 1. Sprejmi se: samopodoba in samozavest (predavanje) 18.00 - 20.00
SOBOTA 20. 1. Koncert: > Hamo & tribute 2 love 21.00 - 24.00
SOBOTA 13. 1. Koncert: > Malokarpatan > Vigilance > Valuk 20.00 - 24.00
Hamo & tribute 2 love 20. 1. / 21.00!
ČETRTEK 25. 1. Obalne rime #28 (literarni večer) 20.00 - 22.00 SOBOTA 27. 1. Koncert: > Ana Pupedan 21.00 - 24.00
Ana Pupedan 27. 1. / 21.00!
Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.
__________________________________________________________________________________
Napovednik 5
__________________________________________
REDNI DOGODKI
V
abljeni vsi, ki bi želeli s soustvarjalci deliti svojo literaturo in jo izboljševati, da se prijavite na obalne.rime@gmail.com do 6. 1. 2018!
Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Brezplačna svetovanja za mlade: torek 13.00 - 16.00 Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni. Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra. Obiskovalci lahko uporabljajo čitalnico v dnevni sobi med časom: - ponedeljek in sreda 10.00 - 17.00 - petek 10.00 - 20.00 in, ko prostor ni rezerviran za dogodke.
______ ________________________________________________________________________________
6
Skriti kotički Kopra
__________________________________________
P i Tim š Mavrič e
Samostan sv. Marte o zgodnji zgodovini mesta do sedaj, kar je res pomembno. Ko se gimnazijci lovite za žogo v telovadnici, dejte včasih pomisliti tudi, da je kaj zanimivega pod vašimi nogami.
D
raga mladina, spet gremo na eno malo šetnjico po starem Kopru. Zadnjič smo obdelali plac, ki ga stari Koprčani kličejo Sanpieri, ki je bil nekoč center glavne kmečke in solinarske četrti v mestu. Danes bomo šli iz tega placa malo po klančku navzgor, po ulici, ki se danes imenuje Goriška ulica. Sem siguren, da vas dosti to ulico dobro pozna, ker je najlepši dostop za priti iz centra do Vojkovega nabrežja in tudi zato, ker imajo tukaj gimnazijci svojo telovadnico, kamor prihajajo pozimi kurit kalorije med poukom. Tudi ta ulica je bila nekoč del četrti Sanpieri, vendar ta gornji del je bil slabo ohranjen. Tukaj imamo nekaj starih hišk, ampak večina jih je bila predelana, tako da sploh danes več ne poštekamo, da so lahko nastale pred davnimi stoletji. Takoj ko zakorakamo po Goriški ulici, pridemo najprej do križišča s prečno ulico, ki nas vodi v smeri levo in desno. Če gremo še malo naprej, imamo na desni telovadnico, o kateri smo prej govorili. Telovadnica je sicer čisto nova zadeva, zgrajena tam okoli leta 1990. Njen pritlični del pa je kar lepo oblečen v kamen, kar nas mogoče lahko spominja na tisto, kar je bilo tukaj prej. Prej je namesto telovadnice ob ulici namreč stal dolg in visok kamnit zid, na drugi strani zida pa je bil
velik vrt. Vrt je večino zgodovine pripadal kapucinskemu samostanu sv. Marte, ki je bil takoj zraven, ampak o tem bomo razpredali malo kasneje. No, pred gradnjo telovadnice, v letu 1989 so bila tukaj res velika arheološka izkopavanja, ki so bila do takrat največja kadar koli narejena v Kopru. Bila so tudi pomembna, ker so arheologi spodaj našli ogromno različnih predmetov, od starorimskih pa vse do srednjeveških. Še bolj pomembno je to, da so arheologi našli celo vrsto različnih plasti (dejte si predstavljat, da je zemlja v plasteh takšna, kot je na primer torta) in vsako plast jim je uspelo točno datirat v neko obdobje. Izkopavanja na kapucinskem vrtu so dala tako največ informacij o tem, kako je mesto Koper nastalo in se razvijalo. V najnižjih plasteh, tam iz časa Bizantincev, so našli večinoma luknje za kole, ki kažejo, da je bil koprski otok takrat pokrit z lesenimi stavbami. Šele kasneje v zgodnjem in zrelem srednjem veku so nastale zidane hiše, saj so arheologi v tej plasti našli celo vrsto zidanih temeljev. Pol kasneje, v poznam srednjem veku ali že v novem veku so te hiše porušili in naredili plac za velik samostan, kjer so potem menihi gojili zelišča in zelenjavo. Evo kapucinski vrt je torej nam dal najpopolnejše znanje
Če stopimo še par korakov po Goriški ulici naprej, pridemo na Giordanov trg. Danes se trg imenuje po renesančnemu astronomu Giordanu Brunu, nekoč pa se mu je reklo Campo dei Cappucini. Če pogledamo takoj na desno, nam bo jasno zakaj. Tukaj še danes stoji velika cerkev, v kateri ima danes sicer sedež srbska pravoslavna skupnost, nekoč pa je bila posvečena sv. Marti in sv. Mariji Magdaleni. Za cerkvijo je stavba samostana, kjer so živeli menihi kapucini (tako smešno ime imajo, ker so imeli obleke z značilnimi velikimi kapucami). To je bil najmlajši in najkasneje zgrajeni koprski samostan, saj je bil dokončno ustanovljen šele leta 1636. Nastal je kot posledica dveh hudih epidemij kuge, ki sta prizadeli mesto Koper. Prva in tista najhujša je bila leta 1554 in je dobesedno zdesetkala prebivalstvo mesta. Preživela je le tretjina prebivalstva. Po tej kugi se je mestni svet zaobljubil, da bo postavil sv. Mariji Magdaleni oltar v stolnici. Vendar so sledile finančni zapleti (kot pogosto tudi danes) in se to potem ni zgodilo. Kar nekaj desetletij je moralo preteči, da so se ti naši Koprčani zganili in začeli uresničevati svojo obljubo, ker so pa ful zamujali so se odločili, da bodo namesto oltarja postavili kar celo cerkev s samostanom. Ko so bili že skoraj na tem, da so zadeve uredili, je mesto udarila še druga kuga leta 1630. To jih je spodbudilo, da so še malo zadeve pospešili in so samostan odprli šest let za tem. In tudi kuga jim je dala mir. Če gremo še en giro malo naprej do Cankarjeve ulice in zavijemo na desno, bomo ob Cankarjevi videli ostanek nekdanjih samo-
_________________________________________________________________________
Skriti kotički Kopra 7
__________________________________________
notranje dvorišče z vodnjakom, cerkev pa samo lesene oltarje s slikami. Glavna oltarna slika je danes v stolnici, čisto zraven glavnega vhoda na levi strani. stanskih vrtov in cerkev z zadnje strani. Še malo dol nižje, v stavbi, kjer je danes koprski Center za socialno delo, pa je bil samostan, kjer so menihi živeli. Tudi tisto parkirišče za rampo še naprej od te stavbe, je bilo nekoč del samostanskih vrtov, ti pa so se v času izgradnje najbrž širili tudi po današnji Cankarjevi ulici. V tem kvartu so živeli mirni in prijazni menihi kapucini, ki so bili tisti, ki so jih stari Koprčani imeli najraje. Bili so najbolj prijazni do ljudi, zelo radi so delili in predvsem so se zelo trudili za to, da so pomagali ubožnim in bolnim. Živeli so zelo skromno, skromni pa sta bili tudi njihova cerkev in samostan. Imamo še nekaj slik, ki nam kažejo notranjost obeh pred predelavo. Samostanska stavba je imela enostavno
Mi stopimo še par korakov naprej in pri baru Črtica stopimo desno notri na Gasilsko ulico, kjer lahko občudujemo že prej omenjene modernizirane stare hiše in nato hitro pridemo spet na začetek Goriške ulice, kjer smo že bili v štartu. Če želite izvedeti, kam nas bo šetnja vodila naslednjič, pa si pridno preberite v naslednjem CMK Magazinu. Fotografije: Aldo Cherini, Il convento dei Capuccini, google.com. Viri:
1. Neža Čebron Lipovec, Arhitekturni pomniki izgradnje povojnega kopra, Annales ser.hist.et.soc 2012. 2. Alberto Cernaz, La Citta 26 – Speciale Odonimi, 2008. 3. Salvator Žitko, Komentar k izdaji faksimila načrta Giacoma Fina iz 1619, 2009. 4. Lauro Decarli, Caterina Del Buso – Capodistria atraverso i sopranomi, 2003. 5. Salvator Žitko, Koper-Capodistria, 1992.
Ko se gimnazijci lovite za žogo v telovadnici, dejte včasih pomisliti tudi, da je kaj zanimivega pod vašimi nogicami. ___________________________________________________________________________
8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e
Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje
Patti Breitman: KAKO REČI NE BREZ OBČUTKA KRIVDE (priročnik)
P
riročnik nam zelo nazorno svetuje, kako reči ne, ne, da bi se pri tem slabo počutili. Svoje utemeljevanje avtorica popestri s primeri, ki bi se lahko ali se dogajajo tudi nam. Ne je treba reči na mnogih področjih. Skratka knjiga, ki nam pride prav v vseh življenjskih obdobjih. ___________________________________________________________________________
Iz naše premične zbirke
__________________________________________
Dorothy L. Nolte, Rachel Harris: OTROCI SO PODOBA SVOJIH STARŠEV (priročnik)
S
tarši bodo s pomočjo te knjige iz zbirke Vzgoja za življenje razumeli, kakšna čustva spodbujajo v otrocih s svojim ravnanjem in kako se otroci nanj odzivajo. Marsikdo bo v otrocih prepoznal tudi samega sebe in tako končno dojel lastne občutke in dejanja.
Dušan Dim: DISTORZIJA (mladinski roman)
D
istorzija nam prikaže življenje in odraščanje sodobnih najstnikov v Ljubljani. Glavni junak je petnajstletni Dejan, ki ga prijatelji kličejo Piksi. Je gimnazijec, ki dolgočasne počitniške dneve ubija s poslušanjem glasbe svojega izginulega starejšega brata. Vsebina starih kaset popolnoma spremeni njegovo prihodnost.
___________________________________________________________________________
9
10 Kariera
__________________________________________
P i š e
Ekipa Marš na(d) trg dela
Kar ier n i z ag an j al n i k v K o p ru K
arierni zaganjalnik v Kopru se je pričel konec novembra letošnjega, že iztekajočega se leta. Nabrala se je majhna, a konstantna ekipa udeležencev in udeleženk, s katerimi smo se tekom decembra redno srečevali na treningih in pri individualnem delu. Zagotovo vas zanima, kaj je Karierni zaganjalnik in kako poteka. Karierni zaganjalnik je ena izmed aktivnosti projekta Marš na(d) trg dela, katerega nosilec je Zavod Bob. Je podpora posameziku in ustvarjanje platforme pozitivnih potrditev. Namenjen je kariernemu opolnomočenju mladih za suveren vstop na trg dela. Z individualizirano podporo, prilagojeno potrebam in interesom udeležencev ter lokalnim specifikam, inovativno pristopa k zaposlovanju mladih in krepi njihovo aktivno državljanstvo. Udeleženci Kariernega zaganjalnika bodo na podlagi ozaveščanja znanj, veščin, spretnosti in narave odnosov ter krepitve le-teh oblikovali suvereno in sebi lastno predstavitev potencialnim zaposlovalcem. Na organizirani predstavitvi zaposlovalcem – Zaposlišču – bodo ustvarjali priložnosti za pozitivno povratno informacijo, osebno srečanje,
dialog in izenačitev razmerja moči med akterji. Zaposlovalcem bo tako predstavljen širši nabor sposobnosti mladih, ki jim lahko omogočijo razvoj tudi v smereh, ki presegajo ozke poklicne ali panožne usmeritve. S projektom želimo zaposlovalcem in drugi širši javnosti dokazati, da današnji mladi predstavljajo osnovo za razvoj družbe, pozitivne potrditve pa vodijo v višanje njihovega interesa za vključevanje v vse družbene procese. Za udeležence_ke, mlade nezaposlene med 15. in 29. letom starosti, je lokalni Karierni zaganjalnik v Kopru brezplačen. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Karierni zaganjalnik je sestavljen iz treningov, Zaposlišča in individualne podpore udeležencu_ki, ki omogoča mehkejši prehod v samostojen vstop na trg dela. Treningi so različni, pokrivajo pa tri ključna področja – asertivnost, karierno orientacijo in aktivno državljanstvo. Tako tekom treninga asertivnosti spoznavamo in krepimo svoje vrednote, močne in šibke točke, strategije odločanja in komunikacijo; tekom treninga karierne orientacije prepoznavamo in vrednotimo svoje že
___________________________________________________________________________
Kariera 11
__________________________________________
pridobljene kompetence; ob tem pa jih tudi pridobivamo in krepimo, predvsem na področju vstopa na trg dela, kariernih interesov, informiranja o možnostih (in priložnostih), pisanja motivacijskih dopisov in svojih življenjepisov; tekom treninga aktivnega državljanstva pa se »zakopljemo« še v slovensko zakonodajo, pravice in dolžnosti delodajalcev in delojemalcev, akcijo (največkrat nekonvencionalnega) aktivnega državljanstva in še in še. Super je ravno zaradi tega, ker se ob pričetku z udeleženci opravi analizo stanja in potreb in se iz nabora v programu treningov
skozi metode in tehnike neformalnega izobraževanja, ki odgovarjajo potrebam udeležencev_vk in male skupine, najprej obdeluje področja, ki so dotični skupini udeležencev_nk najpomembnejše. Delo je tako intenzivnejše in s temami hitro napredujemo. Več o tem, kako smo se imeli tekom novembra in decembra, si lahko preberete na spletni strani Zavoda Bob in podstrani Aktualno na Maršu … O naših načrtih pa vam več razkrijemo v naslednji številki. Vse dobro v prihajajočem letu!
___________________________________________________________________________
12 P i š e
Intervju
__________________________________________ Luka Petešič
OMEGA SUN Omega Sun je tričlanska koprska glasbena skupina, ki jo sestavljajo Seba na bobnih, Medo na vokalu in basu ter Aris na kitari.
Prvenec z naslovom Opium for the masses so izdali letošnji december. V CMK-ju pa so v soboto 16. 12. priredili release party čisto sveže plate, kjer smo se Arisom tudi pogovorili.
Intervju 13
__________________________________________
1. Koliko časa ste že na sceni? Skupina je počasi nastajala od leta 2013. V trenutni zasedbi pa obstajamo od januarja 2017. 2. Kako ste se spoznali in kako je pravzaprav nastal bend? Band je nastal precej spontano, mogoče je celo na začetku bil mišljen kot kratkoročni projekt. Na začetku sva bila samo dva (kitara in boben), potem smo bili trije (kitara, bas, boben). Kasneje smo bili štirje (se je pridružil še pevec) in zdaj smo spet samo trije (pevec igra tudi bas kitaro). Vsi člani se pa med sabo poznamo že od prej. 3. Kako ste prišli do imena Omega sun? Navdihnila me je pesem nekega drugega slovenskega (black metal) benda. V njihovem repertoarju je tudi komad z naslovom Omega Sun.
4. Zakaj ste izdali svoj prvenec Opium for the Masses ravno zdaj? Ker smo ga letos posneli in ker se nam je uspelo z založbo dogovorit, da izide še letos. Pred tem smo že v letu 2016 poskušali posneti prvenec, pa se ni izšlo. 5. Koliko časa je trajalo snemanje albuma? Album smo snemali nekaj tednov v začetku leta 2017. Snemali smo med vikendi, ker med tednom hodimo v službe. Težko povem točno, ampak ugibam, da smo porabili realno približno 2 tedna snemalnih dni. 6. Kje pa ste ga posneli in kakšna se vam je zdela ta izkušnja? Snemali smo v Kromberku (pri Novi Gorici) v studiu Ostudio6 pri legendarnem Cigotu. Izkušnja je bila odlična in več kot zanimiva. Bi ponovili.
14
Intervju
__________________________________________
7. Kdo je avtor naslovne slike albuma in kako je prišlo do sodelovanja? Avtor naslovne slike albuma je naš bobnar Seba. Poleg naslovnice je narisal tudi motiv ene izmed naših majic. Se tudi drugače ukvarja z grafičnim oblikovanjem. 8. Po katerih drugih bendih se zgledujete? Po pravici povedano mislim, da se ne zgledujemo po nobenemu bendu. Smo precej neobremenjeni glede tega. Naj nas primerjajo drugi. Igramo glasbo, ki bi jo tudi sami poslušali. 9. Kaj bi priporočili drugim bendom, ki si šele utirajo glasbeno pot? Nič jim ne bi priporočil, ker vsak ve zase zakaj igra in kakšne so njegove ambicije. Glede na obsežnost ambicij mora vsak temu primerno količino truda vložit za »uspeh«. 10. Označili so vas kot progresivni stoner
Poslušajte glasbo, glejte filme, berite knjige in stripe, internet imejte bolj za zrcalo socialnega sveta, fejsbuk ni drugega kot skupek ljudi, ki gledajo v svoje ekrane. Bodite skupek ljudi ki gledajo in poslušajo in debatirajo ideje.
___________________________________________________________________________
15
Intervju __________________________________________
rock. Kako pa bi sami opisali svojo muziko? So nas res tako označili? Tistemu, ki nas je označil kot »progresivni« stoner rock, se iskreno zahvaljujem, da nam tako piha na dušo. To bomo sprejeli kot kompliment. Sami bi opisali svojo muziko kot stoner rock, ker je tako najlažje nekomu, ki nas še ni slišal, ustvariti neko predstavo. Najraje pa bi videl, da nam ne bi bilo treba glasbe opisovati in bi si radovedneži sami zavrteli naše pesmi in si sami ustvarili mnenje. Fotografije: Luka Petešič, Grga.
___________________________________________________________________________
16
CMK foto utrinki
__________________________________________
CMK foto utrinki 17
__________________________________________
18
Bodimo aktivni
__________________________________________
Bodimo aktivni!
Fort Hermann Izhodišče: Iz Bovca se peljemo proti mejnemu prehodu Predel. Po nekaj kilometrih ob cesti opazimo trdnjavo Kluže in ob njej parkirišče, kjer parkiramo. Opis: S parkirišča se usmerimo na široko pot, ki je nasproti Trdnjave Kluže (smer Rombon). Pot nas po nekaj minutah hoje pripelje do starega vojaškega predora. Za njim nas pot pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo levo v smeri Na Robu, 1313 (rahlo desno Možnica). Pot se nato za krajši čas strmo vzpne, nato pa se nadaljuje v rahlem prečnem vzponu z nekaj razgledi proti trdnjavi Kluže. Po približno 30 minutah hoje pa pridemo do trdnjave Fort Hermann. Fotografije: Mojca Vojska
Mesečna čačkarija 19
__________________________________________
Na risa l a R e i k a G re g o retti
20
__________________________________________
Kdo pa mlade kaj vpraša?
Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato nam piši na magazin@cmk.si. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;)