CMK magazin #17

R e v i C e n t m l a d K o p

š t . 1 7 1 0 - 2 0 1 7

?

Skriti kotički Kopra: Sanpieri

j r i e

a a h r

Intervju: MATTER

25. 11. I 21.00h Strip: Smotan (1.del)

Stres – kako se z njim spoprijeti? (1. del)

2 Vsebina

__________________________________________

CMK Magazin številka 17 oktober 2017 Glavni urednik: Patrik Holz Sodelavci te številke: Mojca Vojska, Tim Mavrič, Kristina Radovčič, Urška Novak, Lara Samojlenko Erika Gregorič, Sara Naraglav.

• Napovednik dogodkov

4

• Skriti kotički Kopra: Sanpieri

6

• Iz naše premične zbirke

8

• Stres – kako se z njim spoprijeti? 1. del

10

Fotografija na naslovnici: Ivo Lozej

• Recept: Fižolov namaz

15

Fotografije: KŠOK, Inés Dueñas Perdigones, Martin Agostini Pregelj, Tadej Dragutinovič

• Intervju: MATTER

16

Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

• CMK foto utrinki

20

• Bodimo aktivni: Muzej na prostem Čelo

24

• Strip: Smotan (1. del)

25

• Kdo pa mlade kaj vpraša?

31

10 16

25

CMK Magazin ___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Ste šli v akcijo?

In tako je tudi bilo! V oktobru je CMK pokal po šivih. Do naslednjega koncerta pa boš moral/a potrpežljivo počakati do vikenda 24. 11. in 25.

11. Do takrat seveda pridi kaj mimo med odmorom, pred ali po študijskimi urami, na kakšno partijo biljarda/kalčeta, na drink, na mreženje, na spoznavanje novih ljudi... in na seveda druge dogodke.

Tukaj bodo stalne vsebine od potopisov, predavanj, stand upov, Obalnih rim do novih. Lepo vabljeni 10. 11. na čisto posebno edicijo Detektivke v živo!

Sledi naši Facebook stran in Instagramu, da (spet) ne zamudiš česa dobrega in koristnega. Za vsakega se nekaj najde.

Do naslednjega meseca,

glavni urednik Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Izabella Krisia

___________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

IZPOSTAVLJAMO PONEDELJEK 6. 11.

PETEK 17. 11.

Ženske in moški dinamika v odnosih (predava Andrej Pešec) 18.00 - 20.00

CMKomix #17: stand up večer 20.30 - 22.30

TOREK 7. 11.

Potopisno predavanje: Družinsko potovanje s kamperjem po Avstraliji 18.00 - 20.00

SREDA 8. 11.

Postani magnet za zaposlovance - skrivnosti genijev (predavanje) 18.00 - 20.00

Zmenkarije z delodajalci 10.00 - 12.00 Potopisno predavanje: Madagaskar 18.00 - 20.00 Socio drama v Kopru 19.00 - 21.00

ČETRTEK 9. 11.

Sodobni človek išče dušo (predavanje) 18.00 - 20.00

TOREK 21. 11.

SREDA 22. 11.

PETEK 24. 11.

Detektivka (eksperimentalna vaja) 19.00 - 21.00

KŠOK-ov koncert #2: > Joker Out > Artenigma > The Mint > Feedback 20.30 - 23.00

SOBOTA 11. 11.

SOBOTA 25. 11.

PETEK 10. 11.

Nesem sončnico na rami (glasbeno-lutkovna predstava) 11.00 - 12.00

> KOALA VOICE (koncert) 21.00 - 24.00

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI

naslov:info@mladi-koper.si

Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00

Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra. Obiskovalci lahko uporabljajo čitalnico v dnevni sobi med časom: - ponedeljek in sreda 10.00 - 17.00 - petek 10.00 - 20.00 in, ko prostor ni rezerviran za dogodke.

Brezplačna svetovanja za mlade: torek 13.00 - 16.00 Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski

______ ________________________________________________________________________________

6

Skriti kotički Kopra

__________________________________________

P i Tim š Mavrič e

D

raga mladež, po poletnem premoru se vračajo nazaj še naše šetnje po starem Kopru. Zadnjič smo končali na drinku v Sing Singu, potem ko smo po dolgem in počez obredli celo Bošadrago.

Zdaj zakorakamo v sosednjo staro mestno četrt, ki je nosila ime po svetniku, ki nosi ključe – po sv. Petru. Če potegnemo čez še filter Istro-beneškega narečja, lahko rečemo, da se je temu predelu nekoč reklo Sanpieri. No, hop na drugo stran Cankarjeve in pot pod noge.

Sanpieri

(stari Koprčani ji pravijo Sanpieri), ki je bila prebivališče najbolj revnega sloja mestnih prebivalcev. To so bili mestni kmetje imenovani tudi paolani. V bistvu so precej neraziskani. Ne vemo, od kod so dobili ime in niti, zakaj so se naselili v mestu in ne na podeželju, saj so tam vsak dan hodili obdelovat svoje njive in vrtičke. Vemo pa, da so ti ljudje imeli svojo posebno nošo, po katerih se jih je dalo razločevat od drugih meščanov – nosili so ene take simpatične rdeče kapice. Na žalost ta mestni predel (tudi najbrž zaradi tega, ker so bile hiše tukaj najbolj revne in boge) se ni dobro ohranil, saj je tudi pozidanih precej modernih stavb. Nekaj zanimivih stvari pa vseeno lahko povemo.

levi imamo en blok iz 50-ih let, še bolj levo neko hišo iz 19. stoletja, na desni pa začetek serije srednjeveških hiš. Skratka, cela kakofonija različnih stavb. Preden karkoli rečemo o teh stavbah, vam moram povedat to, da čeprav ni najbolj jasno, je prav tu v srednjem veku potekalo mestno obzidje. In ta del obzidja je bil najbolj ubogi, saj je tukaj obalo najbolj izpodkopavalo (očitno je bila tukaj najbolj peščena) in se je obzidje vedno rušilo. Leta 1619 je bilo že v tako slabem stanju, da so klicali iz Benetk inženirja No, takoj nasproti je navzdol in Giacoma Fina, da je prišel narediti če bi šli naprej, bi hodili po Levji načrt za popravila. No, medtem je ulici, tu so baje nekje nekoč našli naredil tudi najstarejši načrt Konekega beneškega leva. Tu okoli vipra, ki je danes tudi vtisnjen v tleh dimo en kup nekih novejših hiš, ki na Mudi. Točnega poteka obzidja so nadomestile stare in revne hiše, v katerih so nekoč živeli kmetje. Če takoj po stopničkah zavijemo tukaj ne poznamo, potekalo pa je WTF? Kmetje v mestu? Ne, nisem levo, pridemo čez par korakov na z več stolpi v polkrogu – nekako falil. S tem ko smo šli po teh stop- lepo obnovljeno Vojkovo nabrežje od zadnjega dela cerkve sv. Ane do ničkah dol, smo namreč vstopili v in že tu nam je lahko takoj jasno une čudne hiše z okroglasto fasado nekdanjo četrt ob vratih sv. Petra to, kar sem govoril malo prej. Na malo naprej na Vojkovem. Skratka, še ena uganka za kolege arheologe. _________________________________________________________________________

7

Skriti kotički Kopra __________________________________________ Kasneje se je tu obala utrdila z zasipavanjem, ko so pa opustili soline in po drugi svetovni vojni začeli graditi še luko, se je gradbena dejavnost tukaj kar razcvetela.

Prvi je prišel arhitekt Niko Bežek, ki je želel postaviti kar deset malih blokcev čez cel Sanpieri in še malo dlje, dejansko mu pa je uspelo postaviti samo enega. To je tisti beli blok, mimo katerega smo prišli na Vojkovo.

Drugi še malo kasneje pa je prišel naš stari znanec, Edo Mihevc, ki je uspel z izgradnjo osmih blokcev, ampak tokrat na zunanji strani na zasipanem zemljišču. Ti blokci so še danes tam in brez njih si danes Vojkovega sploh ne bi mogli predstavljati, je tako? Če stopimo še malo ob Vojkovem naprej, pridemo ob seriji starih hiš do čevapdžinice Sarajevo, tam pa zavijemo desno. Pridemo na Gramscijev trg ali nekoč piazzale Sanpieri, ki je bil središče istoimenske četrti.

Tukaj imamo najlelpšo staro hišo cele četrti, ki izvira iz obdobja Gotike (njena okna skoraj kričijo »gotika« in jih res ne moremo zgrešit). Ima pa tudi še eno značilnost, ki je bila v tem času v Kopru pogosta: zgornje nadstropje stoji na lesenih podpornikih. Takim hišam pravimo »Casa a Gheffo« in so zaradi takšnega sistema gradnje prava posebnost. Dejte provat napet možgančke in se spomnit, če smo jih vidli že kje? (sufliram: Kidričeva).

‘‘

Še ena zanimiva zadeva je ta, da je pred tem trgom na morju stal mandrač z malimi barkicami kmetov, so-

Pred tem trgom na morju stal mandrač z malimi barkicami kmetov, solinarjev in ribičev. In če boste napeli učke, boste videli, da je mandrač v bistvu še vedno tam. Pomoli so čisto ohranjeni, s to razliko, da vode ni več. Danes se namesto bark tukaj zibajo otroci po otroškem igrišču, ki je tukaj urejeno.

linarjev in ribičev. In če boste napeli učke, boste videli, da je mandrač v bistvu še vedno tam. Pomoli so čisto ohranjeni, s to razliko, da vode ni več. Danes se namesto bark tukaj zibajo otroci po otroškem igrišču, ki je tukaj urejeno. Za potrebe solinarjev je bilo pri mandraču urejeno tudi kar veliko skladišče soli. Današnja Taverna je bila še vedno največja, ampak v bistvu precej daleč, tako da so tle naredili rezervnega manjšega. Imelo je velik pravokoten portal z beneškim levom na vrhu, ki ga danes lahko občudujete na vrtu Pokrajinskega muzeja. Zakaj je portal končal tam? Ker so na neki točki celo skladišče (najbrž še med vojnama) podrli in material najbrž za to ali ono reciklirali. Ker je bil plac prazen, se je Mihevc odločil, da sem postavi stolpnico. Ker je rdečo in viola barvo na Belvederju že ponucal, je šel tokrat na rumeno. Solarno deluje vsa zadeva, ni kaj. Skratka, tudi ta predel, kjer so nekoč živeli skromni kmetje v malih kamnitih hiškah, je potem prestala velike prezidave in kaže danes malo (z)mešano podobo. V zgornji del Sanpierija pa se bomo podali v naslednji rundi. Do takrat pa se imejte fajn!

Fotografije: google.com Viri:

1. Neža Čebron Lipovec, Arhitekturni pomniki izgradnje povojnega kopra, Annales ser.hist. et.soc 2012.

2. Alberto Cernaz, La Citta 26 – Speciale Odonimi, 2008.

3. Salvator Žitko, Komentar k izdaji faksimila načrta Giacoma Fina iz 1619, 2009.

4. Lauro Decarli, Caterina Del Buso – Capodistria atraverso i sopranomi, 2003.

5. Salvator Žitko, Koper-Capodistria, 1992.

‘‘

___________________________________________________________________________

8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

Iztok Osojnik: TEMNI JULIJ (pesniška zbirka)

J

e prejemnik Župančičeve, Jenkove in Veronikine nagrade. Od leta 1997-2004 je bil direktor mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Njegove pesmi so bile prevedene v angleščino, češčino, francoščino, italijanščino, hrvaščino, nemščino, hebrejščino, makedonščino, malajščino, litovščino, poljščino, portugalščino in romunščino. ___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke

__________________________________________

Louis Pergaud: VOJNA GUMBOV (roman)

T

o klasično delo mladinske književnosti se osredotoča na eno izmed jesenskih vojn med dvema skupinama najstnikov dveh vasi: Longverne in Verans.

Tako, kot v vsaki drugi vojni tudi v tej potekajo bitke, sramotenje sovražnika, izdajstva, bojni uspehi in porazi, notranja nesoglasja, okrutnosti, ki se končajo šele takrat, ko za nasprotovanja izvedo starši. Nasploh pa to delo vzporeja svet otrok in svet odraslih. Surove igre iz otroštva se nekoč udejanjijo ...

Elizabeth Schöberl: MOJA STARŠA SE LOČUJETA (priročnik)

V

knjigi boš zvedel: da nisi kriv za vso to "mizerijo", kakšne pravice imaš, kako ravnati, če novega partnerja ne maraš, kako doseči, da te nobena stran ne bo mogla izkoristiti, da nekomu moraš izraziti vsa čustva, da te od hudega ne bo konec, da ti bodo izkušnje ob ločitvi staršev pozneje lahko prišle zelo prav!

Fotografije: Josy Fernandez Espinoza in Pablo Barrios Pastor ___________________________________________________________________________

9

10 Zdravje in mladi

__________________________________________

P Urška Novak i in š Lara Samojlenko e

ST RES – kako se z nji m spop r ijeti? (1 . del)

V

si smo se že srečali s stresom. Pravimo, da nekaterim »pride do živega«, drugim manj. Šolsko ali študijsko obdobje marsikomu izmed nas predstavlja tudi obdobje, kjer se večkrat srečamo s stresnimi situacijami, ki pri marsikomu povzročajo neprijetne simptome. Ali se lahko stresnim situacijam izognemo? Kako? Ko razmislimo, ugotovimo, da se jim ne moremo izognit. Lahko pa se naučimo, kako se z njim lažje spoprijemati, tako, da nam ne pridejo več do živega.

vila se je skozi evolucijo, v daljni preteklosti, ko je človek moral hitro reagirati in velikokrat bežati, da je preživel neko nevarno situacijo.Da bi stres in njegove posledice bolje razumeli, moramo najprej razumeti, kaj se dogaja v našem telesu, ko je prisoten stres.

Stresni odziv organizma in vloga hormonov

Reakcija organizma na streszajema kaskadoprilagoditvenih odgovorov, ki sestavljajo različne, med seboj Kaj je stres? prepletajoče se stresne poti, v katerih sodeluje veliko Stres pomeni normalen in nujno potreben odziv hormonov. Prvo pomembno pot oziroma začetek organizma, natančneje telesni, duševni in vedenjs- stresnega odziva predstavlja aktivacija simpatičnega ki odgovor posameznika, ko se poskuša prilagodit- dela avtonomnega živčnega sistema in hormonskega istresorjem. Stresorji so situacije, dogodki ali drugo, sistema, kjer se začneta sproščati adrenalinin noradrenalin.Naslednja pomembna pot vključuje aktikar posameznik doživlja kot ogrožajoč ali stresen vacijo HPA osi, katera predstavlja sistem direktnih in dejavnik in poruši ravnotežje biokemičnih procesov v telesu.Ko pride do stresne situacije, možgani pošl- povratnih interakcij med tremiendokrinimistrukturjejo informacije mišicam in organom, naj se pri- ami, hipotalamusomin hipofizo, ki sta v možganih, pravijo na »boj ali beg«. Ta reakcija je zelo hitra in ter nadledvično žlezo.Glede na hitrost odziva ločimo namenjena prilagoditvi ter zaščiti življenja. Raz- hiter in zapozneli odziv na stres. Pri hitrem odzivu se izločata predvsem adrenalin in noradrenalin, ___________________________________________________________________________

Zdravje in mladi 11

__________________________________________ med tem ko pri zapoznelem stresnem odzivu, v katerega je vključena celotna stresna kaskada, HPA-os izloča še kortizolin druge hormone. Adrenalin, noradrenalin in kortizol so najpomembnejši hormoni, ki v našem telesu povzročijo spremembe, značilne za reakcijo »boj ali beg«, kot na primer hitrejše bitje srca, hitrejše in plitvejše dihanje in napetost mišic.V stresno reakcijo je vključena še ščitnična os, kjer pride do sproščanja ščitničnih hormonov. Le-ti so odgovorni za pospešeno presnovo, povečan srčni utrip, krvni tlak in drugo.

Simptomi in negativne posledice dolgotrajnega stresa Pri daljši izpostavljenosti stresu lahko nastanejo različni simptomi, ki se med posamezniki lahko razlikujejo. Razločujemo kognitivne, čustvene, fizične in vedenjske simptome stresa.

KOGNITIVNI: - težave s spominom, - nezmožnost koncentracije, - slabše presojanje, pesimizem … ČUSTVENI: - razdražljivost, nemir, - občutek osamljenosti, preobremenjenosti, - depresivnost, anksioznost …

TELESNI: - pogostejši prehladi, prebavne motnje, - slabost,pogostejše uriniranje, - bolečina v prsnem košu, omotica …

VEDENJSKI: - prenajedanje ali izguba apetita, - pretirana (ne)spečnost, socialna izolacija, - nevrotične razvade (grizenje nohtov) …

S LO VA R Č E K P OJ M O V 1. Avtonomni živčni sistem uravnava vitalne

funkcije, kot so srčni utrip, dihanje, prebava ipd.

Razdelimo ga na simpatični del (simpatikus) in parasimpatični del (parasimpatikus), ki sta pod nadzorom centralnega živčevja, in enterično živčevje, ki deluje neodvisno.Simpatikus je primarno odgovoren za reakcijo »boj ali beg«, parasimpatikus pa nasprotno, dejaven je, ko telo počiva.

2. Nadlevična žleza je majhna žleza, sestavljena

iz skorje in sredice. Skorja izloča glukokortikoide (kortizol) in druge hormone, sredica pa kateholamine (adrenalin in noradrenalin).

3. Adrenalin in noradrenalin sta hormona, ki

zvišujeta nivo krvnega sladkorja (glukoze) in telo pripravita na »boj ali beg«, tako da zagotovita potrebno energijo mišicam, pospešita srčni utrip ipd.

4. Endokrina žleza je žleza z notranjim izločanjem, saj izloča hormone neposredno v kri ali drugo tkivo.

5. Hipotalamus je osrednja možganska struktura, ki nadzira avtonomni živčni sistem in izločanje hormonov ter omogoča odziv na stres.

6. Hipofiza ali možganski privesek sestoji iz dveh

delov, in sicer iz nevrohipofize in adenohipofize, pri čemer slednja deluje kot žleza, saj izloča hormone neposredno v kri in pri tem spodbuja sproščanje hormonov iz nadledvične žleze.

7. Kortizol je hormon, ki sodeluje pri presnovi

ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, zvišuje nivo krvnega sladkorja, sodeluje v stresni reakciji in ima druge pomembne funkcije.

Kronični stres je dokazano povezan tudi z nastankom nekaterih bolezni, kot so rakava 8. Ščitnični ali tiroidni hormoni so hormoni, ki obolenja in srčno-žilne bolezni.Poleg tega lajih izloča ščitnica. Pomembna predstavnika sta hko vodi v propadanje možganskih struktur, T3 in T4. lahko spremeni možganske funkcije in pusti posledice tudi po prenehanju stresa. ___________________________________________________________________________

12 Zdravje in mladi __________________________________________

Čeprav pojem »stres« običajno spremlja negativen prizvok, je treba poudariti, da vsak stres ni negativen. Pri določenih pogojih lahko izpostavljenost stresu izboljša ali okrepi delovanje in odpornost organizma. Takšen stres imenujemo eustres. Kot na primer stres, ki nas motivira, da nekaj napravimo pravočasno, postanemo bolj ustvarjalni, dosežemo zastavljeni cilj ali nam predstavlja nov izziv.Negativen stres, ki ga doživljamo kot neprijetnega in lahko vodi v zdravstvene težave pa imenujemo tudi distres.

življenjski slog vključuje zadostno količino gibanja, zdravo prehranjevanje, primeren spanec in počitek, aktivnosti za osebno rast, izogibanje dejavnikom tveganjakot so kajenje, prekomerno pitje alkohola in drugo. Sprostitvene tehnike, ki jih uporabljajo psihoterapevti so postopno mišično sproščanje, avtogeni trening, tehnike dihanja, vizualizacija in druge. Posamezna tehnika je učinkovita, ko uporabljamo takšno, ki nam ustreza in ji zaupamo, ko tehniko pravilno izvajamo in redno vadimo. V nadaljevanju je podrobneje opisana tehnika postopnega mišičnega sproščanja.

Glede na prehranske smernice in referenčne vrednosti za Kako se spoprijeti s stresom? vnos hranil, ki jih izdajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Ministrstvu za zdravje, se priporoča pesPomagamo si lahko tako, da poskrbimo za zdrav tra, hranilno in energijsko uravnotežena prehrana, ki teživljenjski slogin se naučimo sprostitvenih reak- melji na živilih rastlinskega izvora.Uravnotežena prehracij oziroma tehnik sproščanja. Le-te predstavljajo na pomeni takšno prehrano, da posameznik dobi toliko načrtne in namenske reakcije, s katerimi preko hranil in energije, kot jih potrebuje glede na življenjski fizičnega sproščanja ali umirjenega dihanja spo- slog in gibalno-športno aktivnost. V času odraščanja je ročimo možganom, da nevarnosti več ni. Zdrav zdrava prehrana še toliko bolj pomembna, saj omogoča ________________________________________________________________________

Zdravje in mladi 13

__________________________________________ rast in razvoj ter vpliva tudi na splošno počutje, produktivnost in sposobnost učenja. Najbolje je imeti pet obrokov dnevno, tri glavne in dve vmesni malici. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov kombinacij živil za zajtrk in malico, še več o zdravi prehrani pa si lahko preberete v prejšnji številki revije.

je določene mišice ali mišične skupine, drugi pa sproščanje. Prvih nekaj tednov jo je priporočeno izvajati dvakrat na dan po približno 15 minut v mirnem prostoru. Ko se bomo tehnike dobro naučili, nam bo pomagala pri sproščanju telesa, kadarkoli bomo začutili, da je napeto. Pred začetkom si dobro preberimo spodnje besedilo, ali nam ga počasi, z umirPrimeri kombinacij živil za zajtrk ali malico: jenim tonom, prebere druga oseba, mi pa ji v mislih - polnovreden kruh s fižolovim namazom in zeleno sledimo. Kasneje lahko izvedbo tehnike, tudi prilasolato, godimo, tako da nam bo najbolj ustrezala, na primer spremenimo zaporedje mišic, ki jih sproščamo.

- ovseni kosmiči z mlekom in narezano banano, - kuskus z zelenjavo in čičeriko, - ajdova kaša s suhim sadjem in oreščki,

Primer izvajanja tehnike:

Udobno se namestite na stol. Obe stopali položite na tla, v širino ramen. Dihajte mirno, globoko in enakomerno. Roke naj sproščeno počivajo na nogah.

- bulgur s skuto in naribanim jabolkom.

Stisnite desno pest, zadržite nekaj trenutkov in jo nato sprostite. To ponovite dvakrat. Enako ponovite Postopno mišično sproščanje z desno pestjo in potem še z obema hkrati. Nadaljujte s potiskom desne nadlakti k trupu, zadržite nekaj Postopno mišično sproščanje ali progresivna mišič- trenutkov in nato sprostite. To ponovite dvakrat. Enana relaksacija je tehnika sproščanja, ki je usmerjena ko izvedite še z levo nadlaktjo in potem še z obema na telo. Sestavljena iz dveh korakov, prvi je krčen- skupaj. Nadaljujemo z dvigom obrvi in nagubanjem - prosen narastek z jagodičevjem in lanenimi semeni,

___________________________________________________________________________

14 Zdravje in mladi __________________________________________ čela. Zadržite nekaj trenutkov in sprostite. To ponovite dvakrat. Nato nadaljujete s potegom obrvi navzdol, pri čemer se namrščite. Zadržite nekaj trenutkov in potem sprostite. To ponovite dvakrat. Nadaljujete s stiskanjem ustnic skupaj, jih zadržite in sprostite.

To ponovite dvakrat. Nadaljujete z močnim stiskom ustnic, tako da pokažete zobe. Za nekaj trenutkov zadržite, nato sprostite. Ponovite dvakrat. Nadaljujete s potiskom glave v naslonjalo. Glavo nekaj časa zadržite v tem položaju in jo nato sprostite. Ponovite dvakrat.

Nadaljujete s potiskom ram navzgor, kjer jih zadržite za nekaj časa in nato sprostite. To ponovite dvakrat.

Nadaljujete z globokim vdihom, ki ga zadržite za 10 sekund in nato izdihnete. Ponovite dvakrat. Nato nadaljujete s potegom trebuha navznoter, zadržite in sprostite. Ponovite dvakrat. Sledi iztegnitev desne noge in dvig stopala, zadržite in sprostite. To ponovite dvakrat, tudi za desno nogo in obe nogi skupaj.

Tekst: Urška Novak (absolventka Prehranskega svetovanja - dietetike) in Lara Samojlenko (študentka magistrskega programa Biopsihologije).

Fotografije: Pixabay.

ZANIMIVOST Svetovni dan hrane, 16. oktober Svetovni dan hrane (angl. WorldFoodDay) obeležujemo od leta 1979 naprej, ko je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angl. FoodandAgricultureOrganizationoftheUnitedNations - FAO) sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Na ta dan leta 1945 je bila FAO tudi ustanovljena. Vsako leto v več kot 150 državah po svetu organizirajo dogodke, s katerimi osveščajo različne javnosti o problemu lakote,želijo krepiti občutek za solidarnost v boju proti lakoti, podhranjenosti in revščini ter pomagajo tistim, ki za njimi trpijo.

Letošnje sporočilo ob dnevu je bilo »Spremenimo prihodnost migracij.

Investirajmo v prehransko varnost in razvoj podeželja«.

VIRI: - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2015). 16. oktober - svetovni dan hrane.Pridobljeno shttp://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12447/8299/fe7dbf7a5c0a9283e037e5d4e7d14b5c/ - FoodandAgricultureOrganizationoftheUnitedNations. (2017). WorldFoodDay, 16 October 2017. Pridobljeno shttp://www.fao.org/world-food-day/2017/home/en/ - Dernovšek, M. Z., Sedlar Kobe, N. in Tančič Grum, A. (2017). Spoprijemanje s stresom: priročnik za udeležence delavnice. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

- Tančič Grum, A. in Zupančič-Tisovec, B. (2017). Tehnike sproščanja: priročnik za udeležence delavnice.

Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

- Anatomski atlas in človeško telo. (2004). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

- Špilak, R. 2014. S sprostitvijo do boljšega počutja. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ESS/CVZU/LU_Jesenice/CVZU_47LUJ_S_sprostitvijo.pdf - Steckler, T., Kalin N. H. in Reul, J. M. H. M. 2005. HandbookofStressandtheBrain Part 1: TheNeurobiologyofStress, Volume 15 (Techniques in theBehavioralandNeuralSciences) ________________________________________________________________________

Recept 15

__________________________________________

Fižolov namaz Sestavine za 2 do 3 osebe: • 150 g kuhanega fižola • ena manjša čebula • ena manjša rdeča paprika ali druga vrsta zelenjave • 2 stroka česna • 2 vejici svežega peteršilja • pol male žličke mlete rdeče paprike • pol male žličke popra • pol male žličke soli • 2 mali žlički oljčnega olja • po okusu izbrana narezana sveža zelenjava (paprika, paradižnik in rukola)

Čas priprave: 10 minut.

Kuhan fižol odcedimo in pretlačimo, dodamo zmleto čebulo, papriko, česen, peteršilj, sol, poper in oljčno olje in dobro premešamo. Prelijemo v skodelico in namaz po vrhu posujemo z drobno narezanim peteršiljem. Postavimo v hladilnik vsaj za pol ure.

Recept je bil pripravljen na prvi kuharski delavnici, 10. novembra 2016, ki jo je organiziral Klub študentov občine Koper.

Avtorici recepta sta Ana Raner in Urška Novak.

Fotografija: Martin Agostini Pregelj Pripravila: Urška Novak.

___________________________________________________________________________

16 P i š e

Intervju

__________________________________________ Andraž Hribovšek

Matter je slovenska hip hop glasbena skupina iz Kamnika. Deluje od leta 2015. Sestavljajo jo Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah Levanael in Matej Tunja - Tunja.

Leta 2016 so izdali prvenec z naslovom Amphibios, drugi pa je izšel letos z naslovom Mrk. V četrtek 19. 10. pa smo trio lahko šlišali v živo tudi v Centru mladih Koper.

Intervju 17

__________________________________________

1. Kako se vaš drugi album razlikuje od prvega?

Mrk je bolj statičen in posledično deluje bolj kot celota. Vokale bolj pogosto uporabimo kot instrument, s pomočjo efektov, in ne zgolj kot sredstvo izražanja. Dacho se je na novem albumu vspostavil bolj kot nastavljalec razpoloženja – njegova besedila so polna repeticij in linij, ki se vtisnejo v podzavest.

Na drugi strani je Tunja element dinamike – njegove zgodbe so doživljajske in polne detajlov.

2. Kako gledate na to, da ste ena izmed priljubljenejših tem v tako imenovanih memejih?

Radi imamo meme in njihove kreatorje. Gre

za obliko pop arta, kjer je sporočanje hitro in hiperrealistično. Največkrat gre pri memih za črni humor, kar je po našem mnenju edina prava oblika humorja.

3. Se je med snemanjem vašega drugega albuma pripetila kakšna ''nezgoda/anekdota''?

Zgodil se je mrk.

4. Kje dobivate ideje in zamisli za vaša besedila? Črpamo jih iz temnih kotičkov vsakdana, kjer pristno občutiš vsak snop svetlobe.

Hkrati pa si zgodb ne lastimo, so tako vaše kot naše.

___________________________________________________________________________

18

Intervju

__________________________________________

5. Kako je nastalo sodelovanje s skupino persons from porlock?

Porlocki so na prvem mestu naši prijatelji, zato je bilo sodelovanje organsko. Na drugi strani pa smo, pri tem sodelovanju, tako mi kot oni šli popolnoma izven cone komforta.

6. Kakšne načrte imate za prihodnost?

Spogledujemo se s filmom in gledališčem. Trenutno sokreiramo gledališko predstavo, ki se zna zgoditi tik pred novim letom. Tudi glasbe imamo praktično že dovolj za

Črpamo jih iz temnih kotičkov vsakdana, kjer pristno občutiš vsak snop svetlobe. Hkrati pa si zgodb ne lastimo, so tako vaše kot naše.

___________________________________________________________________________

Intervju 19

__________________________________________

novi album, s katerim pa bomo še malo počakali.

7. Bi lahko rekli, da ste ustvarili med mladimi svojo subkulturo?

Cilj je prispevati k razvoju slovenske kulture in njeno popularizacijo med ljudmi, ki jim ni všeč trenutna ponudba. Menimo, da je slovenski jezik speven in da kliče po reformi, zato si želimo, da se naš sleng oprime vsakdana.

8. Se vas že lahko označi za mainstream?

Mi se mainstrema ne branimo. Všeč nam je, da poslušalci na naših koncertih poznajo besedila in pojejo z nami.

Kot pri pravih boybendih (smeh). Kljub temu se nam zdi, da do širše prepoznavnosti naše glasbe šele prihaja.

9. Kako ste se imeli na koncertu v CMK-ju?

Imeli smo se odlično. Hvala, ker ste nas povabili v goste.

Fotografije: Tadej Dragutinović. ___________________________________________________________________________

20 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 21

__________________________________________

22 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 23

_____________________________________

24

Bodimo aktivni

__________________________________________

Bodimo aktivni!

Muzej na prostem Čelo Izhodišče: Dostop Iz vasi Kal-Koritnica, ki je od Bovca oddaljena 3 km v smeri proti dolini Trente, je dostop do muzeja na prostem možen iz dveh smeri, povsod pa sledimo označeni poti na hrib Svinjak.

Opis: Čelo predstavlja topniško utrdbo, ki jo je avstro-ogrska vojska zgradila na pobočju Svinjaka leta 1915. Glavni del utrdbe sestavlja 200 metrov dolg strelski jarek z zidanimi stenami, ki povezuje dva topniška položaja s kuhinjo, opazovalnico, dvema bivalnima prostoroma za 40 mož in zaklonom za 20 vojakov.

Strelski rov je imel 150 lin za strelce s puškami. S Čela se odpira zelo lep razgled na Bovško kotlino, Rombon in druge okoliške gore.

Fotografije: Mojca Vojska

Strip 25

__________________________________________

26

Strip

__________________________________________

Strip 27

__________________________________________

28

Strip

__________________________________________

Strip 29

__________________________________________

30

Strip

__________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka.

Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;)