CMK magazin #16

š t . 1 6 0 9 - 2 0 1 7

?

Intervju: persons from porlock

R e v i C e n t m l a d K o p

j r i e

a a h r

Strip: Maščcevanje je sladko

MATTER 19. 10. I 21.00h

Recept: Fritata z bučkami

Zdrava prehrana, superživila, diete – kaj je resnica in kaj ne?

2 Vsebina

__________________________________________

CMK Magazin številka 16 september 2017 Glavni urednik: Patrik Holz Sodelavci te številke: Mojca Vojska, Tim Mavrič, Kristina Radovčič, Urška Novak, Erika Gregorič, Sara Naraglav.

Fotografija na naslovnici: Copyright MATTER Fotografije: CMK, KŠOK, Inés Dueñas Perdigones, Tadej Dragutinovič Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

• Napovednik dogodkov

4

• Iz naše premične zbirke

8

• Zdrava prehrana, superživila, diete - kaj je resnica in kaj ne?

10

• 12 korakov zdravega prehranjevanja

12

• Recept: Fritata z bučkami

15

• Intervju: persons from porlock

16

• CMK foto utrinki

20

• Bodimo aktivni: Mala korita Soče

24

• Strip: Maščevanje je sladko (3. del)

25

• Kdo pa mlade kaj vpraša?

31

10 16

25

CMK Magazin ___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Čas za novo sezono Res je čas za novo sezono, kajti v oktobru bo CMK spet pokal po šivih.

Poglej si napovednik dogodkov na naslednji strani, ki tokrat obsega kar štiri strani.

Toplo priporočam, da redno slediš naši Facebook stran in Instagramu, da ne zamudiš česa dobrega in koristnega. Za vsakega se bo nekaj našlo.

Magazin smo dopolnili z rubriko Zdravje in mladi, ki bo s to številko redna vsebina te revije. Preveri, kako se lahko prehranjuješ zdravo in potem ne ostani samo pri besedah, ampak skoči v akcijo!

Do naslednjega meseca,

glavni urednik Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Klemen Zonta

___________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

IZPOSTAVLJAMO

TOREK 2. 10.

Skrivnosti vzgoje samostojnih in odgovornih otrok (predava Andrej Pešec) 18.00 - 20.00

SREDA 3. 10.

TOREK 26. 9.

PETEK 6. 10.

> Blood Incantation, >Spectral Voice, > Morbid Creation (koncert) 20.30 - 24.00

SREDA 27. 9.

Skrivnosti genijev in najboljših vodij (predavanje) 18.80 - 20.00

Sweet fashion 2017: modna revija -> v dvorani sv. Frančiška Ašiškega 20.00 - 22.00

PETEK 29. 9.

Obalne rime #24: > Kristina Hočevar > drugi ...

20.00 - 22.00

PETEK 20. 10.

CMKomix #16: Open mic (stand up) 20.30 - 23.00

Garažna montaža #04: > Kulturno društvo 5. kader, >Jan Krevatin > (filmski večer) 20.00 - 22.00

ČETRTEK 28. 9.

Glasbena inštrukcija: MATTER (koncert) 21.00 - 23.00

Soočanje z razdiralnim govorom preko Nenasilne komunikacije 18.00 - 21.00 Predavanje o zero waste/dom brez odpadkov 18.00 - 19.00 Šola namiznega nogometa 19.00 - 22.00 Potopisno predavanje: Iran 20.00 - 21.30 Duševno blagostanje kljub brezposelnosti (delavnica) 18.30 - 20.00 CMKomix #15: stand up: > Dušanom Tomićem - Duletom, > Maticem Kokošarjem, > Rokom Krivičičem.

20.30 - 22.00

ČETRTEK 19. 10.

PETEK 6. 10.

SOBOTA 7. 10.

Ekipni turnir namiznega nogometa 10.00 - 23.00

TOREK 10. 10.

Potopisno predvanje: Otok Sokotra 18.00 - 20.00 Koncert: Stoner boner #9: Jucifer (ZDA) 20.30 - 23.30

SREDA 18. 10.

SOBOTA 21. 10.

TOREK 24. 10.

Potopisno predvanje: Čile - Bolivija - Argentina 18.00 - 20.00

ČETRTEK 26. 10.

Obalne rime #25: literarni večeri neuveljavljenih in uveljavljenih avtorjev 21.00 - 22.30

PONEDELJEK 19. 6.

Javna gledališka vaja z gledališko šolo Talia 19.00 - 21.00

SOBOTA 27. 10.

- TOREK 31. 10.

Transformacija odnosov med Kako posneti film - filmska šola s Film Factory "otroki" in starši 10.00 - 18.00 (predava Andrej Pešec) 18.00 - 20.00

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani.

Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Brezplačna svetovanja za mlade: torek 14.00 - 16.00 Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov:info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’.

Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.

Obiskovalci lahko uporabljajo čitalnico v dnevni sobi med časom: - ponedeljek in sreda 10.00 - 17.00 - petek 10.00 - 20.00 in, ko prostor ni rezerviran za dogodke.

______ ________________________________________________________________________________

6 Napovednik

__________________________________________

Prijava na filmsko ĹĄolo 28. 10. - 31. 10. s Film Factory:

prijava@ksok.si

MATTER 19. 10. I 21.00h

___________________________________________________________________________________

Napovednik 7

__________________________________________

________________________________________________________________________________ _____

8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

Tone Pavček: ČENČARIJA (pesniška zbirka za otroke)

D

andanes že kultna pesniška zbirka znanega Toneta Pavčka, saj je izšla davnega leta 1975. V naši premični zbirki pa imamo ponatis, ki je mnogo, mnogo sodobnejši. Izposodite si to klasiko in obudite spomine na bralno značko in na četrti razred osnovne šole. ___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke

__________________________________________

Miguel de Cervantes: Don Kihot (roman)

O

d bralne značke pa k domačemu branju. Še ena kultna knjiga tokrat španskega porekla. Prvi del je izšel leta 1605, drugi pa 1615. Predstavlja prvi evropski (novoveški) roman. Še ena knjiga, ki je definitivno vredna vaše pozornosti.

9

Zvonimir Balog: BONTON ali kako ne postaneš teleban/ka v novih 100 lekcijah (priročnik)

S

e ti je že zgodilo, da pri slavnostni večerji nisi vedel, s katere strani bi začel uporabljati pribor?

Ali si se znašel med neznanci, pa nisi vedel, kako in koga najprej pozdraviti? Morda bi rad s kom sklenil prijateljstvo, pa nisi vedel, kako bi se mu približal?

Fotografije: Josy Fernandez Espinoza in Pablo Barrios Pastor ___________________________________________________________________________

10 Malo naokoli

__________________________________________

P Urška Novak -absolventka i Prehranskega svetovanja š dietetike e

Zd rava p reh ra n a , s u perživ ila , d iete – kaj je res nica i n kaj ne?

B V

eseda dieta izhaja iz grške besede »diata«, ki pomeni način življenja oziroma način prehranjevanja. Z zdravstvenega oziroma medicinskega vidika dieto razumemo kot predpisano prehrano, namenjeno bolnikom, s katero želimo izboljšati zdravstveno stanje ali odstraniti vzrok obolenja. Dieta pa lahko pomeni tudi prilagojeno prehrano zaradi hujšanja ali pridobivanja telesne mase.

eda, ki temelji na znanosti o prehrani je dietetika. V Evropskih izobraževalnih in poklicnih standardih za dietetike je opredeljena kot veda, ki vključuje razumevanje pomena sestave hrane, vloge hranil in njihove presnove v telesu, prehranskih potreb v različnih življenjskih obdobjih, vpliv posameznih živil na zdravje in poznavanje načinov uporabe živil za posameznike in skupine, tako da se tveganje za zdravje zmanjša na minimum. Dietetik ali dietetičarka je oseba z nacionalno priznano kvalifikacijo v prehrani in dietetiki.

(NE)TOČNE INFORMACIJE O ZDRAVI PREHRANI

hitro hujšanje. Ponujajo nam prehranska dopolnila ali živila, katerim pripisujejo »čudežne« lastnosti. Na vsake toliko časa se na trgu pojavi novo »superživilo«, ki naj bi pomagalo pri vseh bolezenskih simptomih in zdravilo ogromno bolezni. Iz dneva v dan se pojavljajo nove metode preoblikovanja postave, nova prehranska dopolnila in nove modne muhe v zvezi s prehranjevanjem. Na tej točki se je treba vprašati, ali so vse te informacije, rešitve, nasveti in novosti tudi resnične. Ali nam bo upoštevanje teh rešitev omogočilo doseganje boljšega počutja ali zdravja? Ali smo lahko prepričani, da si ne bomo delali škode? Kakšen je motiv sporočevalcev ali ponudnikov novih živil in prehranskih produktov?

Dandanes zasledimo v medijih najrazličnejše informacije o prehrani, o raznih dietah, o takih in drugačnih živilih ter temah v povezavi z zdravjem in prehrano. V bistvu bi lahko rekli, da nas nenehno bombardirajo z raznimi hitrimi rešitvami za izboljšanje zdravja ali dobrega počutja, z nasveti, ki obljubljajo

Najprej razjasnimo, da »čudežnih« živil enostavno ni. Nobeno živilo nima takšne sestave, da bi samo po sebi našemu telesu zagotovilo vsa potreba hranila ali zdravilo določeno stanje ali bolezen. »Superživilo« je enostavno povedano le marketinška skovanka, izmišljotina, ki na tržiščuraznim podjetjem prinaša

___________________________________________________________________________

Zdravje in mladi 11

__________________________________________ ogromno denarja. Tovrstna živila so običajno uvožena iz nam zelo oddaljenih krajev, praviloma ne uspevajo na naših tleh in na trgu jih ponujajo po zelo visokih cenah. Dober primer so chia semena, ki so po sestavi zelo podobna lanenim semenom, a vendar jih v trgovini lahko kupimo v povprečju za vsaj enkrat višjo ceno. Dejstvo je, da je sestava lanenih semen boljša od sestave chia semen, prav tako pa je dobra stran lana to, da ga lahko pridelujemo pri nas.

Problem pa ni le visoka cena takšnih živil, temveč tudi pogosta uporaba znanstveno neutemeljenih podatkov in informacij ter neresničnih prehranskih in zdravstvenih trditev. Takšne trditve so za potrošnike zavajajoče.

ZDRAVA PREHRANA KOT DEL ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje zdravo prehrano kot prehrano, ki je varna, varovalna in hranilno ter energijsko uravnotežena. Varna hrana je tista, ki je higiensko neoporečna in ni škodljiva zdravju ljudem. Energijsko in hranilno uravnotežena prehrana pomeni prehrano, ki posamezniku zagotavlja vsa potrebna hranila in varovalne snovi ter energijo, da zadosti svojim potrebam. Prehrana je torej individualno naravnana. Uravnotežena prehrana je sestavljena iz makrohranil in mikrohranil, to so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe ter vitamini, minerali, prehranske vlaknine in druge zaščitne snovi. Pod pojmom varovalna prehrana pa razumemo prehrano, ki ima ugoden vpliv za zdravje in nas ščiti pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes in druge presnovne bolezni ter nekatere vrste rakavih obolenj.

Zdrava prehrana oziroma zdravo prehranjevanje, kot jo opredeljujejo v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, je torej pojem, ki zajema priporočila o fizioloških potrebah organizma po energiji in posameznih hranilih ob upoštevanju starosti, spola in dela, ki ga posameznik opravlja. Poleg tega zajema priporočila o živilih in o ritmu prehranjevanja z namenom preprečevanja bolezni in stanj, ki jih lahko povzročijo nezdrave prehranjevalne navade. Priporočila v zvezi z zdravo prehrano temeljijo na znanstvenih dokazih.

dan v tednu, vsaj tri krat tedensko pa mora telesna dejavnost biti intenzivna. Redna gibalno-športna aktivnost je namreč ključnega pomena za razvoj, zdravje in splošno dobro počutje mladostnikov.

Zaskrbljujoče so ugotovitve raziskave »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC)«, ki pravijo, da je redno telesno dejavnih v skladju s smernicami le manj kot petina mladostnikov v Sloveniji (18,5 %).

Kadar govorimo o zdravem življenjskem slogu pa poleg zdravega prehranjevanja in ustrezne vsakodnevne gibalno-športne aktivnostivključujemo tudi telesno in mentalno sprostitev, učinkovito spoprijemanje s stresom, primeren spanec in počitek, skrb za osebno rast in vseživljenjsko učenje,izogibanje dejavnikom tveganja, kot so kajenje, uživanje alkohola ter drugo.

PREHRANJEVALNE NAVADE PREBIVALCEV SLOVENIJE Prehranjevalne navade predstavljajo poleg izbire in količine zaužitih živil ter deleža posameznih hranil v prehrani, tudi način priprave hrane, pogostost posameznih obrokov in njihovo razporeditev preko dneva.

Lahko so dejavnik tveganja za naše zdravje ali pa so varovalni dejavnik, kar pomeni, da nas varujejo pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, kamor sodijo debelost, srčno-žilne bolezni, diabetes in druge.

V Sloveniji že od leta 2001 poteka raziskava »Z zdravjem povezan vedenjski slog«, ki je obdobna raziskava med odraslimi prebivalci Slovenije. Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo prebivalci Slovenije v povprečju nezdrave prehranjevalne navade. Predvsem gre za izpuščanje zajtrka, neustrezno razporejene obroke preko dneva in uživanje prevelikih količin zdravju škodljivih maščob oziroma t. i. »slabih« maščob. V le-to skupino maščobnih živil sodijo predvsem živila, ki vsebujejo velike deleže nasičenih in trans maščobnih kislin. Nasičene maščobne kisline najdemo v predvsem v živilih živalskega izvora (mastno meso, mesnine) pa tudi v nekaterih živilih rastlinskega izvora (kokosova maščoba). Trans maščobne kisline nastajajo predvsem med pripravo živil, na primer med cvrtjem. Poleg tega prebivalci Slovenije uživajo na splošno preveč soli in sladkorja, preveč gaziranih in sladkih pijač ter uživajo premalo sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani. Tudi med mladostniki, kot navaja raziskava HBSC, opažamo problem izpuščanja zajtrkov, nezadostnega uživanja sadja in zelenjave ter prekomernega pitja sladkih in energijskih pijač.

Prehrana sama po sebi pa ni dovolj za ohranjanje ali izboljševanje zdravja. Nujna je tudi vsakodnevna gibalno-športna aktivnost. Smernice SZO navajajo, da morajo mladostniki biti vsakodnevno zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj 60 minut vsak ___________________________________________________________________________

12 Zdravje in mladi __________________________________________

12 K O R A K OV Z D R AV E G A P R E H R A N J EVA NJ A

Urška Novak -absolventka Prehranskega svetovanja dietetike

V nadaljevanju navajam 12 splošnih smernic oziroma korakov do zdravega prehranjevanja, ki so jih na podlagi priporočil SZO pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje:

1.

V jedi uživajte. Izbirajte pestro 10. Omejite uživanje alkohola. hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živil živalskega izvora.

11.

Hrano pripravljajte zdravo in higiensko.

2.

Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.

3.

Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno

12. Bodite telesno dejavni.

pridelano, svežo zelenjavo in sadje.

4.

Nadzorujte količine maščobe in nadomestite

zaužite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji.

5.

Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.

6.

Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.

7. Jejte manj slano hrano.

8.

Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil.

9.

Zaužijte dovolj tekočine. ________________________________________________________________________

P i š e

Zdravje in mladi 13

__________________________________________

ZANIMIVOST MEDIETERANSKA DIETA IN SEZONSKA ŽIVILA Pod pojmom mediteranska dieta razumemo življenjski slog in prehrano, ki temelji na kulturnih in prehranskih vzorcih več kot 15 dežel iz sredozemskega območja, kamor sodi tudi del Slovenije. V tem kontekstu beseda dieta pomeni veliko več kot le način prehranjevanja.

Mediteranska dieta je del dragocene kulturne dediščine, ki vključuje recepte, načine priprave hrane, praznovanja, običaje, lokalne izdelke ter raznovrstne aktivnosti.Mediteranska prehrana temelji na živilih rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava, stročnice, oreščki, semena in polnozrnata žita. Oljčno olje, predvsem ekstra deviško oljčno olje, predstavlja najpomembnejši vir maščob. Poudarja uporabo sezonskih in lokalnih živil.

Seznam sezonskih živil, značilnih za mediteransko območje, povzet po spletnih straneh Fundacije za mediteransko dieto (angl. Mediterranean diet Foundation): Zelenjava, značilna za september, oktober in november: artičoke, blitva, brokoli, buče, bučke (cukini), cvetača, čebula, česen, endivija, jajčevci, korenje, kumarice, paprika, paradižnik, por, radič, rdeča pesa, repa, špinača, zelena, zelena solata, zeleni fižol in zelje. Za oktober in november pa je značilen še grah.

Sadje, značilno za september: avokado, banane, breskve, čerimoja, fige, granatna jabolka, grozdje, hruške, jabolka, kaki, kivi, kutine, lubenice, maline, mango, marelice, melone, nektarine in slive.

Sadje, značilno za oktober: avokado, banane, breskve, čerimoja, fige, granatna jabolka, grenivka, grozdje, hruške, jabolka, kaki, kivi, kutine, limone, mandarine, mango, nektarine in pomaranče.

Sadje, značilno za november: avokado, banane, čerimoja, granatna jabolka, hruške, jabolka, kaki, kivi, limone, mandarine, mango in pomaranče.

___________________________________________________________________________

14 Zdravje in mladi __________________________________________ PREHRANSKA PIRAMIDA Prehransko piramido so pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Predstavlja slikovni prikaz izbora in količin živil, ki so priporočljiva v vsakodnevni prehrani. Prikazuje uživanje živil iz naslednjih skupin živil: - zelenjava,

nih izdelkov in drugih ogljikohidratnih živil sodijo kruh, žitne kaše, testenine, riž, krompir, ajda in izdelki iz ajdove moke ter druga. Ta živila je priporočeno uživati pri vsakem obroku. Boljše izbire predstavljajo žitni izdelki iz polnozrnate, temne moke, ječmenova, ajdova, ovsena kaša in izdelki iz njih ter drugi.

Skupine živil meso, ribe in zamenjave ter mleko in mlečni izdelki predstavljajo predvsem živila, ki so živalskega izvora. Nekaj jih je tudi rastlinskega izvora, kot so soja, stročnice, tofu, seitan ipd. Ta živila so pomembna predvsem zaradi vsebnosti beljakovin, mineralov, nekaterih vitaminov in tudi maščob.

- sadje, - žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila, - mleko in mlečni izdelki, - meso, ribe in zamenjave, kot so jajce, fižol, leča, čičerika, soja ...

- maščobe in živila, ki vsebujejo veliko maščob, kot so oreščki, različne vrste rastlinskih olj, surovo maslo, semena …

- živila, ki jih uživamo redko, kot so sladkor, smetana, razni prelivi, paštete, peciva ...

Na dnu piramide je prikazana gibalno-športna aktivnost. Naslednja po vrsti je tekočina, ki jo moramo uživati večkrat na dan. Priporočljivo tekočino predstavljajo navadna voda, mineralna voda in nesladkan čaj.

Največ živil dnevno naj bi glede na priporočila zaužili iz skupin sadja in zelenjave ter iz skupine žit, žitnih izdelkov in drugih ogljikohidratnih živil. Gre za živila rastlinskega izvora, ki našemu organizmu prinašajo energijo in različna hranila, kot so prehranske vlaknine, vitamini, minerali, antioksidanti in druge zaščitne snovi.

Zelenjavo je priporočljivo jesti dvakrat do trikrat na dan, sadje dvakrat na dan. V skupino žit, žit-

Na vrhu piramide so živila, ki jih uživamo redko in živila, ki jih uživamo v manjših količinah. Ta živila vsebujejo veliko sladkorjev, maščob in soli ter imajo visoko energijsko gostoto. Pri izbiri maščob je pomembno, da raje izbiramo tiste, ki so rastlinskega izvora, to so različna rastlinska olja, oreščki in semena.

ZAKLJUČEK Ko ste v stiku z informacijami o prehrani, razmislite o viru teh informacij. Vprašajte se: Je oseba, ki je podala te informacije, ustrezno kvalificirana, da govori ali piše o prehrani in/ali dietetiki? Ali informacije temeljijo na veljavnih znanstvenih ugotovitvah? Če ne, poiščite boljši vir ali se pozanimajte pri strokovnjaku. Navsezadnje je lahko vaše zdravje odvisno od tega.

Fotografije: CINDI Slovenija, KŠOK.

VIRI: - Evropski izobraževalni in poklicni standardi za dietetike, 2005.

- Gregorič, M., Prehranjevanje mladih v Sloveniji, 2015.

- Hlastan-Ribič, C., Zdrav krožnik: priporočila za zdravo prehranjevanje, 2009.

- Jeriček Klanšček, H. in sod., Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji.

- Maučec Zakotnik, J., Pavčič, M, Hlastan Ribič, C. in Govc Eržen, J., Okus po zdravem: prehranski vodič za zdravo hujšanje, 2014.

- Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008., 2012.

- Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025.

- Rolfes, S. R., Pinna, K. in Whitney, E., Understanding normal and clinical nutrition, 2009.

- WHO., Global Recommendations on Physical Activity for Health, 2010.

- http://www.who.int/about/mission/en/ - http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs394/en/ - https://dietamediterranea.com/en/season-food/ - https://dietamediterranea.com/en/nutrition/

________________________________________________________________________

Recept 15

__________________________________________

Fritata z bučkami Sestavine za 2 osebe: • • • • • • • • • • •

3 jajca pol večje čebule ali 1 manjša 1 strok česna 1 manjša bučka 1 manjša rdeča paprika košček feta sira 2 žlici kisle smetane ščepec soli ščepec popra 2 vejici peteršilja žlica oljčnega olja

Čas priprave: 10 minut; čas kuhanja: 20 minut.

Fritata je ploščata jajčna omleta značilna jed v Mediteranskem področju. Navadno jo najprej začnemo v ponvi, dokončamo pa pod vročim žarom v pečici.

Bučko in rdečo papriko najprej operemo in na drobno narežemo. Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in prepražimo čebulo, dodamo sesekljan česen in bučke ter na koncu papriko. Vse skupaj pražimo približno 5 minut oziroma dokler se malo zmehča.

Nato preložimo zelenjavo v posodo.

Jajca razžvrkljamo, dodamo kislo smetano, feta sir, sesekljan peteršilj, sol in poper ter dobro premešamo. Nastalo maso dodamo k zelenjavi in premešamo. Vse skupaj vlijemo v segreto ponev in ne mešamo. Pustimo, da se fritata peče približno 5 minut na minimalnem ognju.

Nato ponev za približno 10 minut prestavimo v segreto pečico in pustimo, da se fritata na 170° rahlo zapeče po vrhu. Pazimo, da uporabimo takšno ponev, ki se lahko uporablja tudi v pečici. Če te možnosti nimamo, ali nimamo pečice, lahko fritato v ponvi povprek prerežemo na polovico in jo obrnemo, da se enakomerno zapeče na obeh straneh. Čebulo lahko zamenjamo s porom. Namesto bučke in rdeče paprike lahko uporabimo tudi drugo zelenjavo (rumeno papriko, jajčevec, korenje …). Po želji lahko začinimo z mediteranskimi začimbami, kot so rožmarin, timijan, origano in druge. Poleg fritate ponudimo kos kruha, par žlic ajdove kaše ali druge žitne kaše.

Recept je bil sestavljen in preizkušen na tretji kuharski delavnici, 24. novembra 2016, ki jo je organiziral Klub študentov občine Koper. Fritata je bila pripravljena brez uporabe pečice.

Avtorici recepta sta Ana Raner in Urška Novak.

Fotografija: KŠOK. ___________________________________________________________________________

16 P i š e

Intervju

__________________________________________ Patrik Holz

p e r s o n s fro m p o rl o c k Štiričlanska slovenska glasbena skupina iz Ljubljane je z delovanjem začela leta 2014. Sestavljajo jo vokalist Nikolaj Mulej, bas kitarist Gregor Bajc, kitarist Martin Pavlovec in bobnar Vasja Onič.

Imenujejo se po besedni zvezi "person from Porlock" ("oseba iz Porlocka"), ki jo je skoval angleški romantični pesnik Samuel Taylor Coleridge in pomeni neželenega obiskovalca, ki moti umetnikov ustvarjalni proces.

Leta 2016 so izdali prvenec z naslovom Things People Don't Like pri Založbi Radia Študent (ZARŠ). V petek 30. 6. pa smo jih v CMK-ju lahko šlišali na drugi ediciji Festivala Burja.

Intervju 17

__________________________________________

1. Kako ste prišli do ideje za ime benda persons from porlock?

Ob večerih se pogosto zberemo ob soju sveče in iz v usnje odetih knjig v kopalnih plaščih beremo poezijo pozne romantike.

2. Kaj si mislite o tem, da vas nekateri imenujejo tudi persons iz portoroža in zakaj je po vašem temu tako?

Persone iz Portoroža in podobne variacije so le eni izmed mnogih v seriji izvrstnih, vrhunskih, eklektičnih, sveže nabranih MEME-tov iz domače gredice njihovih mam.

3. Se je med snemanjem vašega prvenca ''things people don't like'' pripetila kakš-

na ''nezgoda/anekdota''?

Dva živčna zloma, ter obisk UKC-ja zaradi tinitusa. Pa dva RŠ jingla smo posnel (shoutout Kremen »bariton« Telovnik) 4. Kakšno je stanje slovenske klubske alternativne scene?

Jure Longyka je dejal, da je alternativa vedno odraz mainstreama. To je dejal v privlačno donečem baritonu in s perfektno dikcijo.

5. V CMK-ju bomo oktobra gostili Matter, glede na to, da imate en skupen komad, me zanima, kako je nastalo to sodelovanje?

Vse člane je spravil skupaj Fabrizzio, naš oče, tako da si lahko predstavljate, da je

___________________________________________________________________________

Intervju

__________________________________________

bilo precej spontano. Vse je steklo kot Evfrat in Tigris, ki se v delti sicer združita pozno, a še vseeno se prepleteta v spektakularnem plesu naše madre Narave, ki nam vsem v istem večnem toku daje naše vsakdanje mangiare.

6. Kakšne načrte imate za prihodnost?

Zdaj nas čaka turneja po Evropi, po kateri se bomo zaprli v temno klet in mogoče se bo še kaj rodilo, za nameček.

Upamo.

‘‘

Presenetljivo dobro; pa se izrazimo z metaforo: veste, tisti občutek, ko sonce šelesti kot nedeljske rjuhe, prepojene z upanjem na nov dan.

‘‘

18

___________________________________________________________________________

Intervju 19

__________________________________________

7. Kaj pa priporočate mladim bendom, ki se šele uveljavljajo?

It works, if you work it. So work it, cuz you're worth it! In seveda: pridite na naš špil in pripeljite prijatelje!

8. Kako ste se imelina festivalu Burja?

Zelo dobro. Ne, res, ful dobr 10/10, vajb hud. Nepozabno.

Fotografije: Bonino Englaro in Tadej Dragutinović.

___________________________________________________________________________

20 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 21

__________________________________________

22 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 23

_____________________________________

24

Bodimo aktivni

__________________________________________

Bodimo aktivni!

Mala korita Soče

Izhodišče: Na regionalni cesti Bovec– Vršič parkiramo pri odcepu za Vrsnik. Iz kamnitega mostu si lahko ogledamo korita.

Opis: Reka Soča je tik pred sotočjem s potokom Vrsnica izdolbla približno 100 m dolga, do 6 m globoka in v najožjem delu komaj 1 m široka Mala korita Soče. .

Mala korita Soče so pomembna naravna vrednota Triglavskega narodnega parka.

Fotografije: Mojca Vojska

Strip 25

__________________________________________

26

Strip

__________________________________________

Strip 27

__________________________________________

28

Strip

__________________________________________

Strip 29

__________________________________________

30

Strip

__________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka.

Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;)