Sodelavci te številke:
Pierfrancesco Dogo
Beatrice Frank
Tia Friedel
Združenje DrogArt
Darjan Jurinčič
Grafično oblikovanje in prelom:
Beatriz Arruda, ESE prostovoljka
Naslov uredništva:
Center mladih Koper
Gregorčičeva ulica 4
6000 Koper
info@mladi-koper.si
051 393 670
www.cmk.si
Revija je brezplačna.
Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.
Ola. Marec je že v polnem razcvetu, sezonska življenjska doba težke zimske garderobe se bliža koncu in iz zgornjih polic že počasi kukajo tanjše jaknice in srajčice in kiklice in whatnot. Kaj pa vi kej? Se odtajate? Skrbite zase? Ste poslali že kak prispevek za v magazinčič? Kaj? NISTE? Ok, naj vam bo, že ki ste vi, ma vam povemo tako: ne preveč komplicirat, samo pošljite - dobro se boste počutili, prostovoljske točke bodo prej na vašem računu in kmalu boste lahko koristili brezplačen koncert.
V tem magazinu pa se vračajo nazaj podganice Raticals, pa Darjan vam bo maksimalno obogatil z razumevanjem o minimalni plači, predstavlja se naša nova ESE prostovoljka Beatriz (ki krstno oblikuje tudi ta magazin), naučili vas bomo pripraviti zdravo vročo čokolado, se umiriti pred spanjem in še kaj.
Veselo branje in pejte kaj na sonce!
7
stvari, ki si jih lahko poveš pred
spanjem
Selfcare
kotiček
Danes sem dal_a vse od sebe in to je bilo
dovolj Jutri lahko poskusim znova Vsemu, kar mi ne služi, dovolim, da odide iz mojih misli
Hvaležen_na sem za vse male zmage
Ne oklepam se stvari, ki so izven mojega nadzora
Vse je tako, kot
Večkrat se mi zgodi, da med potekom delavnic o prekarnosti slišim takšne in podobne številke, ko udeležencem postavim vprašanje »Kakšno plačo pričakujete, ko vstopite na trg dela?« Čeprav gre za visoka in za večino mladih (vsaj v začetni fazi njihove poslovne poti) nerealna pričakovanja, vseeno lažje in bolj samozavestno odgovorijo kot v primeru ko jih vprašam ali vedo kakšna je trenutna minimalna slovenska plača. No, takrat ponavadi nastopi tišina in na obrazih prisotnih se pojavi izraz dvoma oz. negotovosti.
Zakaj je torej pomembno, da vemo kolikšna je minimalna slovenska plača? Zakaj nas ta podatek mora zanimati kljub temu, da bomo mi »itak delali za več keša, ne za fičnike«? In primis, vedno obstaja možnost, da se naše želje in načrti spremenijo, bodisi hote ali nehote; mogoče se oseba, po letih dobro plačane ampak zelo stresne službe odloči, da bo delo, ki s sabo prinese dolge delovne ure in prevelike obremenitve zamenjala za nekaj »bolj normalnega«. Mogoče ima oseba premalo delovnih izkušenj in nižjo stopnjo izobrazbe, kar posledično zmanjša možnosti zaposlitve na trgu dela, katerega primarno vodilo je konkurenčnost. Mogoče govorimo o študentu/ki, ki je ravnokar zaključil/a šolanje in šele prvič v svet zaposlitve.
Mogoče pa je dobro vedeti kakšna je minimalna slovenska plača oz. urna postavka, da se s tem izognemo kršitvi delavskih pravic in preprečimo zlorabo ter izkoriščanje delovne sile; skratka, vedeti moramo kje je ta »minimum«, ki ga lahko sprejmemo in se tako izognemo prekarnemu položaju. V ta namen si skupaj poglejmo nekaj značilnosti in tudi zgodovino rasti slovenske minimalne plače skozi leta.
Kaj je minimalna plača?
Minimalna plača je splošno prejet mednarodni standard, ki ga uporablja kar 131 držav (kar je okoli 90 odstotkov) članic Mednarodne organizacije dela (ILO). Po njem vsem delavkam in delavcem pripada najmanj določena minimalna plača, ki njim in družinskim članom zagotavlja dostojno življenje. Ta je vključena tudi v vse najpomembnejše mednarodne instrumente s področja človekovih pravic.
Minimalna plača tako neposredno preprečuje, da bi zaposleni prejeli nižje plačilo za delo od tako določenega minimuma. Z določitvijo zneska minimalne plače na dovolj visoki ravni preprečimo, da bi katerikoli zaposleni delal za plačilo, ki ne bi omogočalo dostojnega življenja.
Koliko ljudi v Sloveniji
prejema minimalno plačo?
Uradne podatke o številu zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo v zasebnem in javnem sektorju, je v preteklosti spremljal in objavljal Statistični Urad RS. Zaradi omenjene spremembe v definiciji minimalne plače pa Statistični urad od leta 2020 tega podatka ne objavlja, saj za njegovo objavo oziroma ugotavljanje števila zaposlenih nima več ustrezne podlage.
Kdaj se je pojavila minimalna plača in zakaj?
Minimalna plača je bila prvič uvedena konec 19. stoletja, da bi preprečila brutalno izkoriščanje delavk in delavcev in jim zagotovila osnovno preživetje. Prvi sta jo uvedli Avstralija in Nova Zelandija; v Sloveniji je bila prvič uvedena leta 1937. V obdobju po drugi svetovni vojni smo v Sloveniji imeli institut zajamčenega osebnega dohodka in zajamčene plače, minimalno plačo pa smo ponovno uvedli v letu 1995. Ureditev minimalne plače je povezana s spoznanjem, da sta v svetu dela delavska in kapitalska stran v izrazitem neravnovesju. Zato je dostojna minimalna plača poleg boja za vse plače tudi pomembno sindikalno vprašanje.
Minimalna plača je v Sloveniji določena na zakonski ravni, za vse zaposlene enako, in sicer z Zakonom o minimalni plači. Velja brez izjem tako za javni kot za zasebni sektor in za vse dejavnosti in poklice. V Zakonu o minimalni plači je ta definirana kot mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Delavka oziroma delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. Od leta 2015 se je Zakon o minimalni plači spremenil dvakrat.
Kdo določi znesek minimalne plače in kdaj?
Znesek minimalne plače velja od 1. januarja posameznega leta. Določi ga minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji. Zakon določa letno usklajevanje minimalne plače v višini rasti cen življenjskih stroškov oziroma v višini letne inflacije. Poleg tega pa se pri usklajevanju lahko upoštevajo tudi drugi kriteriji, kot so gospodarske razmere v državi oziroma gospodarska rast, gibanje oziroma rast plač v državi, gibanje zaposlenosti. Minimalna plača je v letu 2009 znašala 597,43 evra, leto kasneje je bila zvišana na 734,15 evra in se je postopoma zviševala tako, da je v letu 2024 znašala 1253,90 evra bruto. Za leto 2025 je minister njen znesek določil v višini 1.277,72 evra bruto.
Do leta 2015 je bila Slovenija ena redkih držav, ki je imela v definicijo minimalne plače vključene vse dodatke, zaradi česar so bili delavci, prejemniki minimalnih plač, neenako obravnavani. Ne glede na pogoje dela, ali je delavec delal ponoči, na praznik ali v nedeljo, je prejel plačo v višini minimalne plače. Ker je to za sindikate povsem nesprejemljivo, je bil leta 2015 vložen predlog sprememb zakona o minimalni plači. Bil je sprejet in od začetka leta 2016 so iz definicije minimalne plače izločeni dodatki za nočno, nedeljsko, praznično in nadurno delo.
Od leta 2020 so tako iz minimalne plače izločeni vsi dodatki, določeni z zakoni, predpisi in kolektivnimi pogodbami: dodatek za delovno dobo, dodatki za posebne pogoje dela iz razporeditve delovnega časa in dodatki za posebne pogoje dela, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu ter plačilo za delovno uspešnost, poslovno uspešnost. S tem ko se vsi dodatki obračunavajo in prištevajo k znesku minimalne plače, je končno odpravljena neenaka obravnava delavk in delavcev, prejemnikov minimalne plače.
Omenjena novela pa je prinesla tudi spremembo, ki pravi, da mora od leta 2021 neto znesek minimalne plače najmanj za 20 odstotkov in ne več kot za 40 odstotkov presegati znesek minimalnih življenjskih stroškov.
Določitev najnižjega plačila za delo v obliki minimalne plače je dosežek sindikalnega boja in civilizacijska pridobitev, ki jo moramo ohraniti. V dialogu z nasprotno stranjo pa vedno znova slišimo, da »ni pravi čas« za njeno povišanje, da bo to ogrožalo delovna mesta, konkurenčnost … Vse to so samo izgovori, do sedaj je zgodovina tega strašenja votla in strahov ne potrjuje, čeprav jih v sindikatih poslušamo že od uveljavitve minimalne plače. Stališča delodajalskih organizacij so pač interesna. Vse prevečkrat se med njihovim članstvom najdejo taki, za katere je že vsak mizeren odstotek povišanja minimalne plače problem. Se takšni delodajalci sploh lahko čudijo, da se na razpise za delovna mesta pri njih ne javi nihče?
— work unions
Problem ni minimalna plača
Glavni problem slovenskega gospodarstva seveda niso minimalne plače, ampak premalo vlaganja v razvoj, v zaposlene, konkurenčnost, mnogokrat so to tudi slabe menedžerske odločitve, pohlep lastnikov kapitala in pa slaba sposobnost prilagajanja na zunanje globalne trende. Problem Slovenije tudi ni, kot prevečkrat slišimo, porušeno razmerje med minimalno in povprečno plačo zaradi visoke minimalne plače, ampak dejstvo, da so pri nas plače na splošno nizke. Kar dve tretjini zaposlenih namreč prejema plačo, ki je nižja od povprečja. In to v državi, ki se ponaša s tem, da smo člani OECD, kluba najbogatejših.
je mladinski festival, ki nastaja po principu “od mladih za mlade”. Glavni namen festivala je aktivacija tako neorganizirane kot organizirane mladine (društva, zavodi, kolektivi…) in izvedba aktivnosti, ki so predlagane s strani mladih. S svojimi idejami ter sodelovanju neposredno na festivalu boš lahko tako pripomogel_la k realizaciji CMoKFEST-a, zato te vabimo, da se mladinskemu festivalu pridružiš kot prostovoljec_ka!
Festival bo letos potekal od četrtka, 21. maja, do sobote, 23. maja 2026
Pomagal_a boš lahko:
- pri ustvarjanju programa
- pri pripravi lokacije in vzdrževanju reda na festivalu
- pri delu z nastopajočimi v backstage-u
Link do prijave v našem Instagram bio
Pomoč po težki
psihedelični izkušnji
Težka psihedelična izkušnja oziroma po domače “bad trip” je stvar, ki se prej ali slej zgodi skoraj vsakemu psihonavtu, ki se podaja v spremenjena stanja zavesti. Ponavadi se bad trip konča, ko izzveni učinek psihedelične substance, včasih pa težave ostanejo tudi takrat, ko je substanca že zdavnaj prenehala učinkovati. V DrogArt svetovalnici uporabnikom po težki psihedelični izkušnji s pomočjo svetovanja in psihoterapije pomagamo, da lažje predelajo vsebine, ki so med izkušnje prišle na plano, jih integrirajo in tako težko psihedelično izkušnjo transformirajo v proces zdravljenja.
Kako delujejo psihedeliki?
Pri uporabi psihedelikov, kot so na primer gobe, LSD, 2- CB in podobno, pride do spremenjene zaznave realnosti, poleg tega pa se pri človeku tudi zelo ojači doživljanje notranjega sveta (emocij, občutkov telesa…). Pod vplivom psihedelikov meja med zavednim in nezavednim postane bolj porozna in zato iz nezavednega na plano začnejo prihajati vsebine, ki so bile človeku do sedaj neznane. Človek se lahko spomni določenih travmatskih spominov, lahko pride do uvidov, ki so za človeka novi, na polno se lahko občutijo emocije, ki jih človek do sedaj ni čutil. Vse to je za človeka lahko zelo osvobajajoče, lahko pa tudi zelo težavno.
Kaj je torej »bad trip«?
Pri bad tripu gre običajno za to, da pridejo na plano težke vsebine, ki jih človek zaradi slabega seta in settinga ne zmore sam predelati in integrirati. Oseba, ki doživlja bad trip običajno izgleda prestrašena, včasih je lahko tudi agresivna, če ima občutek, da jo okolica ogroža. V takem primeru lahko človeku najbolj pomagamo tako, da ga odpeljemo na miren, varen prostor in ga skušamo pomiriti s tem, da mu povemo, da je pod vplivom droge in da bo minilo, ko bo droga prenehala delovati. Pomembno je, da mu s tem, ko mu damo občutek varnosti omogočimo, da se prepusti vsebinam, ki prihajajo iz nezavednega in jih na ta način sprocesira. Največkrat se bad trip konča “srečno”, ko mine vpliv droge, minejo tudi slabi občutki in marsikdo, ki je bad trip doživel pove, da ga je na koncu doživel zelo pomembne in osvobajajoče uvide.
Kaj pa če tudi po bad tripu ostanejo slabi občutki?
V DrogArt svetovalnici pa se srečamo tudi z ljudmi, ki so jim po bad tripu ostale posledice, ki so jim oteževale normalno življenje. Največkrat so to anksioznost ali napadi panike, ali pa kakšne druge težave. Do tega običajno pride zato, ker se proces v času trajanja psihedelične izkušnje ne zaključi in takrat običajno pomaga nekaj ur svetovanja ali psihoterapije, da človek s pomočjo terapevta razreši začet psihološki proces. Po naših izkušnjah je večinoma izid po parih srečanjih zelo dober.
V ne tako ugodnih primerih pa lahko po uporabi psihedelikov pride tudi do psihiatričnih motenj v smislu psihoze. V tem primeru je potrebna psihiatrična obravnava.
Živijo, sem Tia,
vsestranski digitalni umetnik.
Večino mojega kreativnega časa
trenutno namenjam risanju stripov.
Novembra 2025 je izšla moja prva tiskana knjiga Raticals: Welcome to the mischief
"Raticals" so stripi o življenju s podganjimi kolegi V podganji družbi sem že več kot desetletje
in še vedno ostajajo ogromen vir navdiha za mojo kreativnost.
Kako pripraviti zdravo vročo čokolado
Ker vas ima CMK rad in skrbi za dobrobit vaše duše in telesa, vam tokrat predstavljamo nekaj, kar bo pogrelo prav oboje: vročo čokolado, ki jo (namesto iz instant vrečke) s premišljenimi sestavinami pripravite sami doma.
Osnova je seveda mleko po izbiri. Če želiš pripraviti vegansko različico, uporabi sojino, mandljevo ali ovseno mleko. Bolj, kot je mleko polno, bogatejšega okusa bo tudi vroča čokolada. Ker bo tekstura z veganskim nadomestnim napitkom redkejša, lahko dodaš še malo zgoščenega kokosovega mleka iz pločevinke.
Pripravo lahko vzameš tudi kot mini zimski eksperiment in vsakič zamenjaš izbiro mleka in prilagajaš količino sestavin, dokler ne najdeš tiste variante, ki najbolj ustreza tvojemu okusu in preferencam teksture.
Omenjene
Postopek
Segrej mleko, da rahlo zavre (na embalaži mleka se prepričaj, če moraš mleko med kuhanjem mešati, saj lahko ob neenakomernem segrevanju zelo močno zavre), nato pa z metlico vmešaj kakav v prahu, cimet, javorjev sirup in sol. Nato dodaj čokoladne koščke in vaniljo. Mešaj, dokler se čokolada ne stopi in se lepo poveže s preostankom napitka.
Last, but not least: postrezi si v svoji najljubši šalčki.
Dodatni nasveti:
cimet v prahu lahko odstopi na vrh, zato lahko pri kuhanju uporabiš tudi cimetovo palčko, ki bo aromo spustila na bolj nežen način
dodaš lahko tudi druge začimbe, ki delujejo protivnetno in te bodo v teh zimskih časih še dodatno okrepili: kurkuma, ščepec črnega popra in kajenskega popra, rožičev prah, ingver…
