Issuu

Photo: Pierfrancesco Dogo ESC Volunteer

CMK Magazin Številka 81 oktober 2025 - januar 2026 Uredništvo: Tia Valand Sodelavci te številke: Danijel Irenej Bandel Benjamin Bišča Niko Bogdan Beatrice Frank Mark Godina Jernej Ježovnik Darjan Jurinčič Živa Kocelj Kian Korečič Cernatič Lia Lović Sergio Simarro Damian Sterchi Janez Tisel Jaka Vižintin Združenje DrogArt Žan Žuraj Grafično oblikovanje in prelom: Pierfrancesco Dogo, ESE prostovoljec Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 www.cmk.si

Revija je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

Index 08 Dostojno Delo 12 CMK Studio Live 17 Otok pogrešanih dreves 18 Street Art Fest Koper 22 Zasvojenost vs odvisnost 24 Houston, we have meteor shower 26 Volunteer self presentation 28 Photo gallery 5

Uvodnik Ste že vsem voščili srečno, zdravo in ljubavi polno novo leto? Poklicali none in pojedli panetone? Ste odmrznili šipe, posipali dovoze in skvačkali šale do konca? No, šale na stran, letošnja zima je res spet ZIMA. In kaj češ boljšega za brat magazin, kot cozy winter vibes. Kaj je vrh tega magazina naj oceni vsak zase, moremo pa zagotovo omenit en naš “peak”: jeseni smo zaključili s 6. sezono CMK Studio Live! Natečaj za mlade bende je pokazal, da talent v Kopru in okolici vsekakor ni v pomanjkanju. Trije finalisti so dali vse od sebe, publika je skakala, žirija se je potila, zmagovalec pa je zdaj zapisan v letošnjo glasbeno zgodovino. In v CMK magazin, zato listaj dalje. V tej številki pa ne boste našli le glasbe. Našli boste še zvezde – dobesedno. Astronomija je že od nekdaj najboljših način, da ugotoviš, kako majhni smo … ali pa kako veliki so naši cilji. Dodali smo še knjižni predlog za mrzle večere in seveda ne manjka niti izobraževalnih vsebin. Da ne bomo dolgovezili, vas kar povabimo k branju prve številke letošnjega leta. Naslednja številka prihaja marca – do takrat pa ostajamo z vami na vseh drugih CMK frontah. Srečno 2026 vsem skupaj! CMK ma vas rad.

€ S.P.! SAM SVOJ ŠEF!

Tokom predavanj o prekarnem delu, predvsem na srednjih šolah, večkrat slišim mlade izustiti »Jaz bom sam svoj šef!« oz. »Jaz bom imela svoje podjetje!«. »Super!«, odgovorim. Ko pa njihovim odločnim idejam postavim vprašanja, kot npr. »Kako pa izgleda imeti svoje podjetje?« ali » Ste seznanjeni z vsemi stroški, ki vas čakajo?«, ponavadi naletim na tišino in zmedene poglede. 8

Res je, če odprem lastni s.p., bom sam svoje usode krojač; nihče mi ne bo »težil«, odgovarjal bom samemu sebi in sam izbiral kdaj bom delal. To, vsaj na papirju, zveni vse fenomenalno. Žal pa moramo upoštevati še druge vidike samostojnega podjetništva, kot npr. iskanje strank/dela, plačevanje rednih fiksnih mesečnih stroškov (ne glede na to, ali smo imeli promet/prihodke vsak mesec ali nismo), bolniška odsotnost (če zbolimo, ni druge osebe, ki bi opravila delo namesto nas. To lahko, ob daljši odsotnosti, vodi k izgubi stranke in posledično prihodka), najem poslovnega prostora ali nujne opreme itd. Skratka, preden se podamo na pot podjetništva, moramo dobro vedeti čemu hodimo naproti. V ta namen skupaj preverimo katere oblike s.p.ja obstajajo in njihove značilnosti.

Normirani ali navadni s.p.? V čemu se razlikujeta?

Glavna razlika med normirancem in navadnim s. p. je predvsem v ugotavljanju davčne osnove. Davčna osnova je, kot sama beseda nakazuje, osnova po kateri se bo obračunal davek, ki ga bom moral plačati FURSu. Navadni s.p. (po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih) in normirani s.p. (po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih) sta obdavčena z davkom od dohodka iz dejavnosti. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo normirani odhodki. Pri navadnem s. p. pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi dejanski davčno priznani stroški. Poleg tega pa lahko davčno osnovo znižuje z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo.

Torej, kako izbrati vrsto s.p. ja? Odločitev glede izbora načina obdavčitve temelji na treh ključnih vprašanjih: • Koliko bodo znašali prihodki na letni ravni? • Kolikšen delež predstavljajo dejanski odhodki (stroški)? • Katere olajšave bi lahko uveljavljali in kaj je z dohodnino?

Koliko bodo znašali prihodki na letni ravni? Dobro je, da podjetnik, ki začenja s poslom, oceni svoje prihodke vsaj za prvo leto poslovanja. To lahko pripomore k izbiri načina obdavčitve, saj je ta odvisna tudi od višine prometa. Če je bila pri podjetniku v davčnem letu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas (podjetnik sam ali zaposlena oseba), neprekinjeno najmanj devet mesecev, kar v nadaljevanju poimenujemo „polni s. p.“, se osnova za davek od dohodka iz dejavnosti izračuna po lestvici: • do 50.000 EUR prihodkov odšteje 80% nor miranih stroškov,

• nad 50.000 EUR in do 100.000 EUR prihodkov odšteje 40% normiranih stroškov, • nad 100.000 EUR ne odšteje nič normiranih stroškov. Če ta pogoj ni bil izpolnjen (v nadaljevanju pišemo o „normiranem s. p.“), se osnova za davek od dohodka izračuna po lestvici: • do 12.500 EUR prihodkov odšteje 80%, • nad 12.500 EUR in do 50.000 EUR prihodkov odšteje 40% normiranih stroškov, • nad 50.000 EUR ne odšteje nič normiranih stroškov. Če podjetnik navedene zneske preseže, mora začeti poslovati po dejanskih stroških (normirani s.p. preide v navadni s.p.).

dohodnine, normirani pa ne. Navadni s.p. je obdavčen z dohodnino po dohodninski lestvici. V osnovo, od katere se na letni ravni obračuna dohodnina, se štejejo tudi morebitni drugi dohodki (npr. avtorske pogodbe …). Navadni s. p. lahko upošteva tudi olajšave, ki mu znižujejo osnovo, od katere se obračuna dohodnina. Pri olajšavah je v prednosti navadni s. p., saj jih normirani ne more uveljavljati.

Kolikšen delež bodo predstavljali dejanski odhodki? Višina odhodkov bistveno vpliva na odločitev, kakšen način obdavčitve izbrati. Normirani s.p. se praviloma splača, če podjetnik ustvari (pre)malo odhodkov, povezanih s poslovanjem. Kot odhodki se upoštevajo: • stroški materiala, • stroški storitev (računovodstvo, najemnine, elektrika, internet, telefon …) • stroški dela (prispevki, plače, povračila …) • amortizacija osnovnih sredstev, • drugi stroški. V razmislek: Če se podjetnik ukvarja pretežno s storitveno dejavnostjo, opravlja delo od doma, nima pogostih službenih poti, je normirani s. p. zelo verjetno boljša izbira. Redni s. p. od svojih prihodkov odšteje dejanske odhodke in tako dobi davčno osnovo. Pri normiranem s.p. se samodejno priznajo normirani odhodki (upoštevajoč lestvico na strani 5) in tako izračuna davčna osnova.

Katere olajšave bi lahko uveljavljali in kaj je z dohodnino? Podjetnik je pri navadnem in normiranem s.p.ju obdavčen z davkom od dohodka iz dejavnosti. Obstaja pa temeljna razlika. Navadni s. p. bo svoje prihodke našel na letnem obračunu 10

Navadni s.p. lahko upošteva naslednje olajšave: • splošna olajšava in olajšava za vzdrževane družinske člane • vlaganja v raziskave in razvoj, investiranje ter donacije • zaposlovanje invalidov • izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju • prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Normirani s. p. ni obdavčen po dohodninski lestvici, ampak s fiksno stopnjo 20 %. Ta dohodnina se šteje za končni davek in ne bo prikazana na letnem obračunu dohodnine. Normirani s. p. pri dohodnini ne more upoštevati olajšav.

Prispevki Samozaposleni (zasebniki) si plače ne izplačujejo, dolžni pa so obračunati in plačati prispevke, ne glede na to, ali so v preteklem mesecu kaj zaslužili ali ne. To so prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti. V prvem letu podjetnik navadno plača minimalne prispevke, kasneje pa se obračunajo glede na uspešnost poslovanja preteklega leta. Plačuje se jih do 20. v mesecu, za pretekli mesec. Podjetniku ob prvem vpisu v register samostojnih podjetnikov pripada delna oprostitev plačila prispevkov, ki za prvo leto znaša 50 %, v drugem pa 30 %.

Akontacija dohodnine Akontacijo dohodnine mora plačevati vsak podjetnik, ki posluje z dobičkom. Višina akontacije se določi na podlagi davčnega obračuna oziroma razlike med prihodki in odhodki iz preteklega obdobja. Podjetnik, ki šele odpira svoje podjetje, bo svoje prihodke oziroma dobiček ocenil, in na podlagi tega plačeval akontacijo. Če med letom podjetnik plača več akontacije, kot je bila na koncu izračunana dejanska dohodnina, bo podjetnik dobil razliko povrnjeno. To velja tako za navadni kot normirani s.p. Akontacijo dohodnine se plačuje mesečno, nakazati pa jo je treba do 20. v mesecu, za pretekli mesec.

Torej…kdaj izbrati s.p.??? • Nizki začetni stroški Ustanovitev je brezplačna, prav tako ni potrebno zagotoviti osnovnega kapitala. • Manjša poslovna tveganja Če dejavnost ne nosi večjih poslovnih tveganj (npr. svetovanje, spletna prodaja, storitve), je s.p. pogosto zadostna rešitev. • Enostavnejše poslovanje Manj administracije, vodenje poenostavljene evidence, manj zapleteno računovodstvo (zlasti če poslujete kot “normirani s.p.”), možnost samostojnega upravljanja poslovnih knjig. • Davčne ugodnosti pri normiranih s.p. Do 60.000 € letnega prometa (oziroma 30.000 € pri t. i. popoldanskem s.p.) je možno poslovati kot normiranec, kar omogoča nižjo in preprostejšo davčno obremenitev.

• Primerno za samostojno delovanje Če ste edina oseba v podjetju in ne potrebujete drugih lastnikov, je ta oblika lahko najbolj smiselna.

Slabosti s.p.: • Polna osebna odgovornost Kot s.p. odgovarjate z vsem svojim osebnim premoženjem. V primeru dolgov lahko to resno vpliva na vaše osebne finance. • Manj primeren za investicije Samostojni podjetniki težje pridobivajo zunanje investitorje. Prav tako je prenos ali prodaja poslovanja bolj zapletena kot pri d.o.o. • Višja obdavčitev pri večjih prihod Ko prihodki podjetja narastejo, lahko davčna obremenitev s.p. postane manj ugodna v primerjavi z d.o.o.

Se ga čujemo naslednjič! Stay tuned! Avtor: Darjan Jurinčič

Vir: • https://tmenat.si/clanki/kdaj-odpreti-doo-in-kdaj-sp/ • https://spot.gov.si/sl/teme/primerjava-med-navadnim-in-normiranim-s-p • https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/ustanovitev-s-p 11

Mladi, pogumni in glasni: CMK Studio Live 2025 V Centru mladih Koper smo tudi letos, že šesto leto zapored, dali priložnost mladim, neuveljavljenim glasbenikom, da naredijo korak naprej v svoji glasbeni poti. Z natečajem CMK Studio Live želimo mladim ustvarjalcem ponuditi prostor, kjer lahko razvijajo svoj zvok, pridobivajo izkušnje na odru in posnamejo svoje avtorske skladbe v profesionalnem okolju. Tudi letošnja izvedba je pokazala, da v Sloveniji ne manjka glasbenega talenta. V treh kvalifikacijskih večerih so se predstavili številni izvajalci različnih slogov, občinstvo pa je s svojim glasovanjem pomagalo izbrati najboljše. Glas obiskovalcev je predstavljal polovico končne ocene, kar je dogodku dodalo še večjo povezanost med nastopajočimi in publiko. Manjkalo pa ni 12

niti profesionalnosti, saj je drugo polovico ocene dodelila naša strokovna komisija. V finalu so se predstavili Market Garden, Enginetail in Amy's Escape, ki so s svojo energijo in izvirnostjo navdušili občinstvo in komisijo. Vsi trije izvajalci so si prislužili snemanje avtorskega materiala v glasbenem studiu CMK pod vodstvom producenta Andrea F., kjer bodo svoje ideje lahko nadgradili v profesionalne posnetke. V nadaljevanju se vam predstavljajo finalisti letošnjega natečaja, ki so osvojili srca publike in dokazali, da prihodnost glasbe ostaja svetla.

Market Garden

Market Garden je akustična sinteza surovega grungea in folkovskega pripovedništva. Bitka z impulzivnimi odločitvami, otopelimi odnosi, stanovanjsko krizo in nespečnostjo je privedla do nastanka konceptualnega projekta kot pobeg pred lastno realnostjo. Ime, navdihnjeno po neuspeli operaciji iz druge svetovne vojne, simbolizira napetost med nadzorom in kaosom ter ustvarja okvir za introspektivno in eksistencialno naravo glasbe. Projekt se je sprva začel kot kantavtorski podvig, kasneje pa se je razširil v duo zasedbo. Leta 2023 sem izdal prvi EP "Pieces of Sanity", kmalu zatem pa se je projektu pridružila multiinštrumentalistka Lia Lović, s katero sva se premierno predstavila v oddaji Afterparty na Radiu Študent. Trenutno skupaj pripravljava novi EP, ki bo uradno zaznamoval najino skupno ustvarjalno sodelovanje. Mark Godina (kitara, vokal), Lia Lović (tolkala, back-vokal).

Amy's Escape 14

Kepica alternative, kepica punka – to smo Amy's Escape. Naša glasba se sprehaja od težkih balad s pomenljivim besedilom, pa do hitrih in udarnih ritmov s pridihom frustracije. Različne glasbene vplive združujemo v harmonično celoto, a vsi naši zveni imajo na koncu skupno noto, ki jo potenciramo na odru.Jernej Ježovnik (kitara, vokal), Žan Žuraj (vokal, kitara), Niko Bogdan (bas), Janez Tisel (bobni).

Enginetail

Enginetail smo petčlanska melodic metalcore zasedba, izhajamo s Krasa. Svoj slog bi opisali kot skupek klasičnih melodeath in metalcore rifov, počasnih breakdownov s pridihom djenta kar pa kombiniramo s čistim melodičnim vokalom in občasnim rjovenjem. Tako ustvarjamo glasbo, ki hkrati v metal privabi novo občinstvo in zadovolji že dolgotrajne poslušalce. Svojo pot smo začeli že leta 2022, vendar se do novembra 2023 nismo velikokrat srečali. Zdajšnjo podobo pa je skupina navzela avgusta 2025 z novim frontmanom. Leta 2024 smo odigrali več kot 20 koncertov, nekaj od njih na večjih odrih goriške. Marca 2025 smo izdali prvi single Decaying Fields in trenutno snemamo svoj prvi album. V pesmih raziskujemo teme vojne in njenih posledic, eksistencializma ter namena življenja. Živa Kocelj (glavni vokal), Benjamin Biščak (kitara, vokal), Kian Korečič Cernatič (bobni), Jaka Vižintin (sint, ambient) ter Danijel Irenej Bandel (bas, vokal).

In kdo je tisti, ki je požel največji aplavz in si prislužil snemanja treh skladb, mix za te skladbe in še snemanje videospota (in intervju v naslednjem CMK magazinu)?

Druuumrooo 15

oooooooool... The winner

Market Garden Ponosni smo, da CMK Studio Live ostaja prostor, kjer se rojevajo nove glasbene zgodbe in kjer mladi ustvarjalci dobijo priložnost, da svojo glasbo poneso med poslušalce. Iskrena hvala vsem glasbenikom, ki so s svojo energijo napolnili naš oder, občinstvu za podporo in glasove ter strokovni komisiji, ki je s svojim znanjem in ušesi pomagala izbrati najboljše.

KNJIŽNA POLICA

Otok pogrešanih dreves Elif Shafak

Včasih pride mimo knjiga, ki je nikakor ne moreš pozabiti. In zdaj, ko nas narava spet zavija v mraz, ko so drevesa že izgubila liste in dnevi postajajo krajši, popoldne včasih sedim na kavču in skozi okno opazujem golo, premraženo figo. Takrat se znova in znova spomnim na knjigo, ob kateri sem potočila marsikatero solzo in ki je zaradi svoje topline nikakor nisem mogla odložiti. Otok pogrešanih dreves avtorice Elif Shafak je čarobna pripoved, v kateri se prepletajo zgodovina, ljubezen in izguba, vse zavito v barvito paleto medčloveških odnosov.

Zgodba je postavljena na Ciper – otok, ki ga zaznamujejo rane preteklosti in razdeljenost med ljudmi – ter bralca popelje na ganljivo potovanje skozi čas in spomin. V središču pripovedi sta Kostas, Grk, in Defne, Turkinja, zaljubljenca, ki se kljub sovraštvu okoli sebe borita za ljubezen. Njuna zgodba je nežna in hkrati boleča – zrcalo zapletenosti njune domovine. V središču dogajanja, kot povezava med sedanjostjo in preteklostjo, raste figovo drevo, ki pripoveduje o življenju, minevanju in vztrajnosti narave. Osrednja zgodba govori o spominu in moči pripovedovanja, ki zdravi rane preteklosti. Ko Kostas in Defne raziskujeta svoji življenji, se soočata z zapuščino svojih prednikov in kolektivno bolečino, ki se je globoko zažrla v otok. Shafakova spretno prepleta glasove preteklosti in sedanjosti ter briše meje med mitom in resničnostjo. Slog romana je poetičen in prežet s toplino. V avtoričinih opisih se čuti vonj zemlje in sol morja, prav tako pa tudi kri prelita v vojni. Roman ni le ljubezenska zgodba – je tudi pripoved o identiteti, izgubi, spominu in o tem, kako se preteklost vedno znova vrača v sedanjost. Shafakova bralcu pokaže, da se zgodovina ne konča s preteklimi vojnami – živi naprej v ljudeh, v naravi, v jeziku in celo v drevesih. Brala: Tia Valand

Street Art Fest Koper: life-time experience

A Garage That Turned Into a Canvas The Street Art Koper festival was, honestly, an incredible experience. For us, it was the first real chance to dive deep into urban art— not just as spectators, but as participants. It all started in the garage at Bonifika, a place that normally felt like nothing more than a dull transit zone. Suddenly, it became unrecognizable: walls bursting with color, light, and strong messages. One of the murals, for instance, tackled the issue of bullying in a way that was raw but hopeful. What made it even more special was witnessing the artists at work. Standing just a few feet away, you could hear the hiss of the spray cans, see how each layer transformed the wall, and feel the rhythm of creativity unfolding. Two of our fellow volunteers, Bruna 18

and Anaïs, also joined in, and it was inspiring to see how naturally they became part of the process. We weren’t just watching—we were learning, exchanging ideas, and leaving traces of our own.

Between Puppets and Banksy The following days brought a mix of experiences that reminded us how broad and surprising “urban art” can be. There was a puppet show accompanied by live music that caught us off guard with its charm. At one point, someone passed us a glass of a local spirit—something strong, slightly sweet, and completely unfamiliar to us. We laughed because we had no idea what we were drinking, but it somehow fit perfectly with the vibe of the night.

Later, we watched a film about Banksy, which added another layer to everything we’d been seeing. For me, it was the first time I’d really explored graffiti and street art in depth, beyond the quick glan-

ces you get when passing a mural on the street. It made me realize how much history, politics, and playfulness live in those colors.

Music in CMK Music was another constant thread. In CMK, we discovered two up-and-coming bands that left us buzzing with energy. Their sets weren’t just concerts; they were conversations in the language of music. Afterward, we even managed to chat with them. They spoke about what art and music meant to them, and why they kept pushing their projects forward despite the challenges. It was refreshing to hear such honesty—it felt like they weren’t performing for us, but with us.

The Grand Finale: Graffiti by the Sea The highlight of the whole festival was the graffiti competition by the beach. Picture this: the sea on one side, a DJ setting the rhythm, and artists battling it out on massive walls. The atmosphere was electric, ampli-

fied by the Illustration Fair happening nearby in Comper. I remember feeling genuinely excited, almost nervous, to see the final results. And yes—I even got to try my hand at graffiti during one of the workshops. Holding the spray can felt both awkward and liberating at the same time. My first lines were shaky, but that didn’t matter. What mattered was sharing the moment with local young people, laughing together as we compared our messy attempts.

More Than Just a Festival Beyond the official program, what stayed with me were the in-between moments: wandering into neighborhood parties, stumbling across small concerts in the Slovenian countryside, or simply being welcomed by the city as if we belonged there. All of that, while juggling our role as social media creators, gave the experience an extra layer of meaning. In the end, Street Art Fest of Koper wasn’t just about watching art happen. It was about being part of a community, even if just for a while. A week where a garage became a canvas, strangers became friends, and a city opened itself up to us through color, music, and celebration. Author: Sergio Simarro, ESC volunteer

The winner

Kdaj govorimo o zasv kdaj o odvisnosti (in Pri našem delu večkrat uporabljamo dva različna izraza: odvisnost in zasvojenost. Medtem, ko obe besedi nosita konotacijo tega, da ima oseba težave z oz. zaradi uporabe drog, med njima vseeno obstaja pomembna razlika. Vsak, ki sem ter tja skadi kak džojnt ali na žuru vzame ekstazi, seveda ne bo nujno postal ne zasvojen ne odvisen. Predstavljajmo si recimo skupino srednješolcev, ki se prvič ta mesec odpravlja žurat. V petek zvečer se odločijo pred vstopom v klub v parku malo družit in spit kak kozarček. Kdo od nas bi kar takoj pomislil, da so ti mladostniki alkoholiki? Najbrž nihče. Ker najverjetneje seveda niso. Uporaba alkohola in drugih drog se sicer lahko razlikuje glede na vzroke in dinamiko. V grobem lahko govorimo o neproblematični in o rizični (potencialno problematični) uporabi. • Neproblematična uporaba je na primer, ko se ljudje odločijo iti na žur in zraven spijejo kakšno pijačo ali pojejo četrt ekstazija in ob tem upoštevajo smernice zmanjševanja škode (pazijo na svoje prijatelje in osebne stvari, poskrbijo za varen prevoz, med žurom delajo premore, spijejo kaj brezalkoholnega…). Smernice zmanjševanja škode se seveda razlikujejo od substance do substance! • Če pa človek čuti, da se brez pomoči substanc zelo težko zabava, sprosti, pleše ali zgolj prijetno druži s prijatelji_cami, lah22

ko že govorimo o problematični uporabi. Podobno velja tudi za osebo, ki se vsakič napije do te mere, da »dela scene«, bruha vsepovprek, postane nasilen_a ali kaj podobnega. To ni nujno povezano s tem, kako pogosto oseba pije, temveč bolj s tem kako pije in kakšne posledice nosi po tem. Morda nekdo pije samo enkrat na mesec, a se vsakič zaplete v pretepe, izgubi svoje stvari, ima težave s policijo… Tudi to spada pod rizično uporabo.

Pot do zasvojenosti in odvisnosti (in kaje sploh razilka) Odvisnost predstavlja stanje, v katerem smo v dobesednem smislu od nečesa odvisni in to potrebujemo za preživetje. Rečemo lahko, da smo ljudje odvisni tudi od zraka, vode in hrane. O odvisnosti od substanc govorimo takrat, ko naše telo nujno potrebuje substanco, da sploh lahko funkcionira. Nekatere substance povzročajo (fizično) odvisnost (denimo alkohol, GHB, pomirjevala, heroin…), ne pa vse. Zasvojenost označuje stanje, ko se zaradi različnih dejavnikov »vračamo« k uporabi substance – bodisi skadimo džojnt, ko ne moremo zaspati, bodisi na vsakem žuru spijemo par pijač, da se lažje sprostimo. Oseba je lahko zasvojena kemično (s substancami) ali s nekemično (torej ničesar ne vnaša v telo – to so npr. zasvojenost s tehnologijo, pornografijo, igrami na srečo…) Gre za močno

svojenosti in n kaj je razlika) potrebo po nečem, kar nam »pomaga«, da se pomirimo, sprostimo ali kaj podobnega, hkrati pa zaradi tega nosimo negativne posledice. Ta močna potreba patološko spreminja duševno delovanje in vedenje, omejuje svobodo in odgovornost, slabi medosebna razmerja in odnose, zavira človekov razvoj itd.

Telo lahko razvije tudi toleranco do določene snovi. Toleranca je stanje, v katerem substanca povzroči manjši učinek (za enak učinek potrebujemo večjo količino učinkovine). Več in pogosteje kot oseba pije, večje količine alkohola bo potrebovala, da bo lahko še »normalno« funkcionirala.

Da si malo lažje predstavljamo: marihuana kot substanca ne povzroča fizične odvisnosti, vseeno pa lahko postanemo z njo zasvojeni. Z njo si morda lajšamo stiske, tesnobo, nespečnost, si zapolnimo brezvezne popoldneve… Psihološka zasvojenost je sicer lahko zelo močna in potrebnega je lahko veliko truda, da jo premagamo. Od alkohola lahko postanemo na enak način psihološko zasvojeni, a če bomo redno pili (neko obdobje vsak dan), bomo postali tudi fizično odvisni. Fizična odvisnost je stanje, ko se je telo tako prilagodilo na substanco, da njena odsotnost povzroči odtegnitveni sindrom oziroma abstinenčno krizo. To je skupina znakov in simptomov, ki so posledica prenehanja ali premajhnega jemanja psihoaktivne substance. Telo nam s tem sporoča, da nekaj »ni v redu«, da vanj nismo vnesli vsega, kar »potrebuje«. Podobno kot če ne bi dobili dovolj kisika, hrane ali pijače, če se spomnimo na primerjavo zgoraj.

Kdaj bo oseba postala zasvojena? Kdaj pa odvisna? Na taka vprašanja je težko dati univerzalen odgovor. K razvoju odvisnosti prispeva človek sam, s svojimi biološkimi in psihološkimi značilnostmi, prav tako svoje doda zraven njegovo okolje (družina, prijatelji, delovno mesto, pa tudi kultura, ki je lahko določenim substancam – denimo alkoholu – precej naklonjena) in pa seveda lastnosti same substance. V vsakem primeru pa velja biti pozoren na to, ali kakršnekoli svoje stiske skušamo blažiti s substancami. Včasih lahko oseba začne uporabljat neko substanco zgolj zaradi želje po eksperimentiranju ali preganjanju dolgčasa, sčasoma pa ugotovi, da zapade v t.i. »samozdravljenje« s substanco. To pomeni, da nam droga odgovori na neko potrebo, ki jo imamo – lažje spanje, uravnavanje tesnobe, lažje navezovanje stikov, pozaba vsakdanjih težav… Dobro je, da smo na to pozorni tako sami kot tudi naši bližnji. Lahko se namreč zgodi, da postopoma in skoraj neopazno zdrsnemo v zasvojenost in vsakdanjih stisk ne zmoremo več zdržati in reševati brez substance. V takem primeru je smiselno poiskati strokovno pomoč. Obrneš se lahko na našo svetovalnico. Kako hitro nastopi telesna odvisnost, je odvisno od same substance, doz in pogostosti uporabe. Če pri sebi ali bližnjih opaziš telesno šibkost (npr. slabost, bruhanje, tresavico, mišične krče, vrtoglavico, močna nihanja razpoloženja, nespečnost…), ko prekineš z uporabo substance, ki si jo jemal dalj časa (to je lahko tudi samo en teden), obstaja možnost, da gre za fizično odvisnost. Pri nekaterih substancah je nujno potrebno dozo zmanjševati postopoma, saj je lahko odtegnitveni sindrom tako močan, da vodi tudi v resne zaplete in smrt. V teh primerih je najbolj priporočljivo, da se zmanjševanje doze izvaja 24

pod zdravniškim nadzorom. Tudi glede tega ti lahko na vprašanja pomagamo odgovoriti v naši svetovalnici in poiskati primeren program. vir:https://www.drogart.org/zmanjsanje-tveganj/kdaj-govorimo-o-zasvojenosti-in-kdaj-o-odvisnosti-in-kaj-je-razlika/ Prispevek pripravili: Združenje DrogArt Web: https://www.drogart.org IG: @DrogArtEkipa FB: @DrogArt

odvísnost -i ≥ (i)

stanje, lastnost odvisnega: c) zmanjsati odvisnost od mamil; preprecevanje, zdravijenje odvisnosti od alkohola.

zasvojèn

-êna -0; bolj ~ (è é é) ~a oseba; zasvojen z/s cim ~ z mamili

zasvojenost -i z, pojm. (e)

zasvojênost -i z (é)

stanje, lastnost odvisnega: c) zmanjsati odvisnost od mamil; preprecevanje, zdravijenje odvisnosti od alkohola.

0 4 26

4 04 27

Written and directed by Beatrice Frank, ESC volunteer 28

Photo: Pierfrancesco Dogo

Photo: Beatrice Frank