š t . 8 1 1 - 2 0 1 6
?
Skriti kotički Kopra: Zubenaga 2. del
R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r
Foto reportaža: dobrodelni koncert za Tjašo Slamo
Intervju: Laurylin Kako se odzivamo na stisko sočloveka? Zaposljivost mladih
Naredi sam: veternica CMK foto utrinki
2 Vsebina
__________________________________________
Kazalo • Napovednik dogodkov
4
• Skriti kotički Kopra: Zubenaga (2. del)
• Foto zgodba: Dobrodelni koncert za Tjašo Slamo
8
• Iz naše premične zbirke
• Recept: Msemmen - maroške palačinke CMK Magazin številka 8 november 2016 Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz Sodelavci te številke: Vid Avdič Batista, Sara Fabjan, Erika Gregorič, Katerina Kljun, Peter Kastelic, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Kristina Radovčič, Marija Rožanc, Tisa Primc, Špela Škrinjar.
• Zaposljivost mladih • Bodimo aktivni: Slap Kozjak • Kako se odzivamo na stisko sočloveka? • Naredi sam: veternica • Novička iz Kopra
12 14 17 22 25 30
6 10
• Kdo pa mlade kaj vpraša?
13 16
• Mesečna čačkarija: Tisa Primc • Intervju: Laurylin • Literarni kaos VIII.: poezija • CMK foto utrinki • Strip: Piflar (Reika Gregoretti)
18 24 26 31
Fotografija na naslovnici: Laurylin Fotografije: CMK, PRIMSS, KŠOK Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670
CMK Magazin
Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.
___________________________________________________________________________
Uvodne besede 3
__________________________________________
Na pravi frekvenci! Ola! November smo preživeli s potopisi, kuharskimi delavnicami, koncerti, socialnim eksperimentom itd. December pa prinaša še močnejšo zasedbo, še pestrejšo izbiro, še zanimivejši program. CMK je totalno zaseden, s težavo najdemo kakšen prosti termin. Sledite nam, dogodke bomo dodajali počasi in postopoma. Izdamo lahko, da nas tako kot lani, čaka glasbeno-kulturni cikel dogodkov Kultivator. Danes in naslednje dni, pa kar prelistajte magazin, mogoče se celo najdete na kakšni fotki ali v kakšnem opisu. ;) Imejte se lepo, pridite kej mimo, ker pri nas je vedno kej. Uredništvo
Fotka meseca
Foto: Patrik Holz ___________________________________________________________________________
4 Napovednik
__________________________________________
IZPOSTA
TOREK 29. 11.
Potovanje po Maroku (potopis) 19.30 - 21.30
ČETRTEK 1. 12.
C-M-Komix #07 - stand up: > Jernej Celec > Rok Škrlep > Beno Stare > Andrej Kokošar 20.30 - 22.00
SOBOTA 3. 12.
Decembrski SWAP (izmenjevalcnica oblek in modnih dodatkov) 18.00 - 21.00
PONEDELJEK 5. 12. Potovanje po Indoneziji (potopis) 18.00 - 20.00 Karaoke night! 20.00 - 22.00
PETEK 9. 12.
Samopoškodbeno vedenje (seminar) 10.00 - 16.00 Kultivator I. (koncert) 20.00 - 24.00
SREDA 14. 12.
Dogodek v mestu Gogi (gledališka predstava) 17.30 - 19.00
ČETRTEK 15. 12.
C-M-Komix #08 - stand up: > Aleš Novak > Nejc Šmit 20.30 - 22.00
PETEK 16. 12. Kultivator II. (koncert) 20.00 - 24.00
SOBOTA 17. 12. Izmenjava oblek 10.00 - 18.00 Metal monsters (koncert) 20.00 - 24.00
PONEDELJEK 19. 12. Elektro poezija (glasbeno-kulturni punkt) 20.00 - 22.00
REDNI DOGODKI
Delavnica retorike in javnega nstopanja: ponedeljki in torki 18.30 - 21.30
Šola namiznega nogometa: sreda 19.00 - 21.00
ČETRTEK 22. 12.
Obalne rime #18 > Veronika Dintinjana > Zlatko Kraljić 20.00 - 22.00
PETEK 23. 12. Kultivator III. (koncert) 20.00 - 24.00
Brezplačna svetovanja za mlade: torek 14.00 - 16.00
Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa! ___________________________________________________________________________
Napovednik 5
VLJAMO
__________________________________________
Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.
Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’.
Igranje namiznega nogometa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra. ___________________________________________________________________________
6
Skriti kotički Kopra
__________________________________________
P i Tim š Mavrič e
Zubenaga (drugi del)
Evo nas spet v akciji, draga mladina! Zadnjič smo za prav prešetali okoli Tomosovega bloka in zdaj se selimo naprej v nadaljevanje stare koprske mestne četrti z imenom Zubenaga.
M
islim, da sem vam že razložil, da je to rion (mestna četrt) od Kidričeve ulice proti severu do mestnega obzidja. Čaki, obzidja? Če se izpred Tomosovega bloka odpravimo naprej po Nazorjevem trgu in po par stopničkah navzdol pridemo na eno široko ulico z enostranskim drevoredom, ki ji danes pravimo Belveder. Ta ulica je dejansko kar nov izum, saj je nastala v 19. stoletju in je dobila ime po trdnjavi v obzidju (Baluardo Terrapienato Belvedere), do katere je vodila. Kot ste najbrž že pogruntali, so ob gradnji te ulice poslali v tri krasne večino ostankov srednjeveškega obzidja. Kljub temu so se določeni delčki še rešili in jih danes lahko vidite na zunanjem robu pločnika na drugi strani ulice, ker so jih arheologi odkrili kakih deset let nazaj in jih lepo obnovili.
Terrapienato Tiepolo) o katerem danes ni več ne duha ne sluha in za katerega tudi nimamo pojma, kako je zgledal. Na zgornji strani se je obzidje tudi nadaljevalo in približno tam, kjer se začnejo stopnice proti piceriji Marina, je stala v obzidju še ena cerkvica posvečena sv. Nikolaju. No, to je bila prvotna cerkvica, kamor so hodili mornarji molit, preden so si zgradili novo ob Kidričevi, kot smo tudi že pisali. Od cerkvice naprej pa je obzidje doseglo Belveder ... razgledno ploščad: plac ki je bil enkrat za topove, je danes za zaljubljence. Ljubezen pač vedno zmaga! :D
mreža zidov in zidkov, okoli 160 grobov s skeleti in dve cisterni polni vode.
No, ampak dejmo it lepo po vrsti. To, kar gledamo, je dejansko lokacija najstarejšega koprskega samostana, ki so ga patri Dominikanci ustanovili v 13. stoletju. Tu so zgradili veliko cerkev, ki je bila med najlepšimi v Kopru in ležala je čisto na koncu, tam, kjer je danes parkirišče med barom Museum in pošto. Tako je tudi trg pred Muzejem nekoč bil bistveno manjši. Med cerkvijo in cesto je stala stavba samostana, ki je bila kvadratne oblike in z notranjim dvoriščem ter Zdaj pa gremo mi stopit neki kora- križnim hodnikom, še bolj severno kov nazaj in nasproti naše nekdan- do obzidja pa so se raztezali samoje cerkvice poglejmo naravnost in stanski vrtovi. Levo in desno od videli bomo ... žbunjo. Čudna st- samostana sta šli ulici, ki sta danes var, do muzeja pelje makadamska prekinjeni nekje na sredini. cesta in na desno od nje so neke Če boste stali na tem pločniku in luknje, od koder rastejo grmovje gledali te kamne po tleh, se vam bo in drevesa. No, to je kao Muzejski To je bil samostan, ki je med zdelo, kot da je bil to en kratek zid, »trg«, oziroma tisto, kar je od njega meščani dejansko užival velik ki se kar nekje začne in kar nekje ostalo. V letu 2009 so tukaj poteka- ugled. Imel je ogromno knjižnico, konča. No, ni bilo čisto tako. Na la velika arheološka izkopavanja, patri pa so dejansko v njem imespodnji strani se je obzidje nadal- ki so razkopala celo območje in ko li šolo, kjer je svoje otroke vozijevalo in tam nekje med kroštolo so arheologi delo končali, se pač ni la šolati mestna gospoda. Kako je in pekarno oblikovalo še eno trd- zgodilo več nič. In narava je zače- zadeva izgledala, je danes povsem njavo, imenovano Castel Musella la delat svoje. No, kaj so arheolo- neznano. Samostan je bil ukinjen ali Muželski grad (tudi Baluardo gi odkrili. Ogromno zadev: velika skupaj še s številnimi drugimi v ___________________________________________________________________________
7 Napovednik __________________________________________ letu 1806 in v njem so začasno naselili vojaško bolnico. Leta 1822 pa so bili Avstrijci še posebej delovni: celo severno polovico stavbe so podrli in na njenem mestu zgradili ogromen zapor, ki je od takrat naprej postal največja stavba v mestu. Stavba je imela glavno fasado proti ulici Belveder, ki je v tem času že obstajala, in še dva kraka proti jugu ob obeh ulicah, ki sem ju prej omenjal. Na sredini se je sprostil plac za veliko notranje dvorišče med novo zgrajeno stavbo in ostanki nekdanjega samostana. Tu so skopali ogromno cisterno za vodo in vanjo po kanalih napeljali deževnico. Stara samostanska cerkev pa je postala kapela za zapornike, kasneje v 20. stoletju pa so v njej dobili mesto celo grški pravoslavci. Avstrijci so zapor s pridom uporabljali kot glavni zapor za celo širše območje in ga leta 1850 še dodatno razširili proti glagoljaškemu samostanu, kjer so uredili (kot smo že zadnjič rekli) zaporniško pralnico. Po propadu Avstrije so ga začeli uporabljati Italijani, potem ko so prišli na oblast fašisti pa so se notri znašli tudi številni partizani in slovenski politični zaporniki. Po vojni je torej stavba starega zapora simbolizirala vse kar je lahko bilo slabega in predvsem je ljudi spominjala na zločine fašističnega režima. Leta 1948 so se odločili, da zadevo podrejo do tal. In na žalost je skupaj z zaporom šlo v prah tudi tisto, kar je še ostalo od dominikanskega samo-
‘‘
stana in dominikanske cerkve. V času do leta 1954, ko meja z Italijo še ni i točno določena, so se odnosi med Italijani in Slovenci v Kopru skušali počasi popravljati in v znak sprave se je mestna oblast odločila, da skuša tukaj zgraditi nekaj, kar bi oba naroda povezovalo – dvojezično šolo. Projekt je naredil tržaški Slovenec Ervinijo Velušček in je predvideval eno krilo stavbe v smeri sever-jug ob novem Muzejskem trgu in še eno v smeri vzhod-zahod ob ulici Belveder. Na koncu so projekt izvedli samo na pol in zgradili samo prvi del, kamor se je umestila kasneje slovenska osnovna šola, ki so jo v šestdesetih poimenovali po narodnem
heroju Janku Premrlu-Vojku. V severno steno šole so postavili spominske plošče v spomin na žrtve umrle v starem porušenem zaporu. V petdesetih letih je zrasla na drugi strani Muzejskega trga tudi stavba glavne pošte in tako je bila nova Zubenaga – modernistična socialistična soseska – tudi dokončana. Šola je pa stala do leta 2008, ko so jo porušili in celo območje prepustili arheologom. Fotografije: Tim Mavrič; Neža Čebron Lipovec, Arhitekturni pomniki izgradnje Kopra po drugi svetovni vojni, Annales ser. hist. et soc., 2012; Slobodan Simić Sime - Koper na robovih stoletij (2002)
‘‘
Tu so zgradili veliko cerkev, ki je bila med najlepšimi v Kopru in ležala je čisto na koncu, tam, kjer je danes parkirišče med barom Museum in pošto.
___________________________________________________________________________
8 Bodimo aktivni! Foto zgodba __________________________________________ ___________________________
Dobrodelni koncert za Tjašo Slamo V soboto, 19. 11. 2016, smo Center mladih Koper, Lions club Izola – Isola, Zavod Fontico in Dobrodelni klub Leo Koper združili moči za Tjašo Slamo iz Izole. Punco, ki jo je v življenju zaznamovala tragična zgodba. Že pri rosnih 7 letih je zaradi raka izgubila mamo, po 20 letih pa še sestro. Kljub temu da se je Tjaša trudila izogniti bolezni z zdravim načinom življenja, je bolezen pred 6 meseci prišla tudi k njej. Tjaša je zbolela za rakom na levi dojki. Na dogodku nas je najprej v svet kabareta popeljala Teja Pribac s kratko monokabare predstavo "Lola Show", po njej je naša ušesa pobožal angelski glas Marine Martensson, za konec pa nas je v akustičnih ritmih zazibal še Žiga Rustja. Hvala vsakemu posamezniku, ki si je vzel čas in prišel podpret Tjašin boj - s prostovoljnimi prispevki smo zbrali 966 €. Hvala tudi Baru Tranzistor, ki je doniral dobiček večera v znesku 200 €. Hvala Tjaši Likar, punci, za katero smo februarja organizirali dobrodelni dogodek Tjašina zgodba (http://www.lions-izola.si/ tag/tjasina-zgodba/), ki nam je na dogodku pripravila pravi catering prigrizkov in sladic. In seveda hvala vsem nastopajočim, ki so prišli v duhu dobrodelnosti podpreti Tjašin boj. Fotografije: Marko Stropnik
Foto zgodba 9
__________________________________________
___________________________________________________________________________
10 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e
Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje
Janja Vidmar: ŠUTERJI (mladinski roman)
S
edemnajstletnik Torkar, po prometni nesreči priklenjen na invalidski voziček, se zateče v popolno osamo. Ustvari svoj paralelni svet, v katerem živi polnokrvno življenje, divje in razuzdano. Njegov edini stvarni stik z resničnostjo je sestrična Smajli, ki zna z usti oponašati glasbila. Na fizioterapiji spozna druge paraplegike, šuterje, ki počnejo veliko zabavnih reči – najraje pa šutajo: se zaletavajo z vozički kakor z avtomobilčki v lunaparku in mečejo na koš. Ga bodo, skupaj s Smajli, zmogli potegniti iz obupa in virtualnih svetov v svoj živi krog? ___________________________________________________________________________
Iz naše premične zbirke
11
__________________________________________
Patti Breitman: KAKO REČI NE BREZ OBČUTKA KRIVDE (priročnik)
P
riročnik nam zelo nazorno svetuje, kako reči ne, ne, da bi se pri tem slabo počutili. Svoje utemeljevanje avtorica popestri s primeri, ki bi se lahko ali se dogajajo tudi nam. Ne je treba reči na mnogih področjih. Skratka knjiga, ki nam pride prav v vseh življenjskih obdobjih.
Larry Gonick, Alice Outwater: OKOLJE V STRIPU (strip)
O
kolje v stripu na zabaven in poučen način predstavi ekologijo kot znanost in z njo pojasnjuje, s kakšnimi okoljskimi problemi se soočamo, kako so nastali in kako bi jih lahko rešili. Avtorja knjigo v stripu začenjata z zgodbo prebivalcev Velikonočnega otoka, ki so skozi čas s sečnjo gozdov počasi uničili ekosistem otoka in s tem tudi svojo civilizacijo. Ta primer je nato še večkrat omenjen kot nekakšno svarilo in poziv k spremembi naših navad.
___________________________________________________________________________
12 Iz naše premične zbirke __________________________________________ Federico Fellini: UN REGISTA A CINECITTA (kronika - spomini)
I
lustrirana knjiga o daljnih spominih na kinomatografijo Fulgor iz Riminija, prvi koraki v Quadraro stabiliment, kronike Ekberga in Mastroiannija, bivšega boksarja Bevilacqua, Nina Rota in Giulietta e Angelino Rizzolija … Talentirani pripovedovalec Federico Fellini vas bo zagotovo navdušil. Knjiga je v italijanskem jeziku.
Andrej Klemenc, Marjan Kokot: DROGE NA TEHTNICI (priročnik)
T
ematska izdaja Časopisa za kritiko znanosti o drogah v kateri strokovnjaki obravnavajo različne vidike uporabe drog, politiko do drog, trgovanje z drogami in druge še danes aktualne teme povezane z drogami in njihovo uporabo.
Msemmen - maroške palačinke Sestavine za 10 palačink: 2 kozarčka moke, 1 kozarček belega pšeničnega zdroba, 3⁄4 kozarčka olja, 3 jedilne žlice masla, 1 jedilna žlica soli, 1 jedilna žlica sladkorja, 1 čajna žlička suhega kvasa, 1 - 2 kozarčka tople vode (odvisno od absorpcije moke)
Koraki za testo: Zmešajte vse suhe sestavine skupaj (moka, zdrob, sol, sladkor, kvas). Počasi dodajajte vodo, z energičnimi in hitrimi gib gnetite, dokler testo ne bo postalo bolj elastično. Gnetite približno 15 minut. Iz testa napravite kroglice v velikosti golf žogice in jih postavite na pladenj. Pladenj prekrijte z alu folijo in jih pustite 20 minut na miru. Koraki za zvijanje Msemmena: Zmešajte stopljeno maslo z oljem in to mešanico namažite na ravno in čisto površino. Vsako kroglico posebej nežno in z občutkom sploščite, dokler ne dobite tankega kroga iz testa. Robove kroga pregibajte tako, da ustvarite kvadrat. Vsak zgib potresite z zdrobom, da se testo ne zlepi skupaj. Vse kvadratke postavite nazaj na pladenj in jih pustite pri miru 20 minut. Nato vsak kvadratek nežno razvlecite v tanek (cca. 3x večji) kvadratek. V ponvi specite na nizki temperaturi vsako stran približno 5 minut. Postrezite z medom, marmelado, nutelo ali topljenim sirčkom. Dober tek.
___________________________________________________________________________
Kdo pa mlade kaj vpraša?
Rubrika
__________________________________________
Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________
13
Zaposljivost mladih Visoka brezposelnost in prekarnost skupaj s kreditnim krčem in visokimi cenami nepremičnin so celo generacijo mladih ustavili ali vsaj upočasnili na poti v avtonomne odrasle, jim preprečili osamosvojitev od staršev, ustvarjanje lastne družine ter začetek enakovrednega in odgovornega delovanja v družbi.
Z
aposlovanje je tako za mladega človeka izredno velikega pomena, dostop do zaposlitve pa eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posameznice/-ka iz mladostništva v odraslost, saj mladim omogoča avtonomijo in uresničevanje življenjskih ciljev. Za mlade v Sloveniji so danes po eni strani značilni pomanjkanje delovnih izkušenj, pogosti prehodi med zaposlitvami, tudi brezposelnost, po drugi pa imajo mladi sveže znanje teorije ter številne socialne in tehnične veščine. Poleg tega se soočamo s strukturnim neskladjem med ponudbo kadrov, ki prihajajo iz izobraževalne sfere, in povpraševanjem na trgu dela. Ena izmed težav, ki jih večkrat opažamo, je, da ukrepi na področju mladine niso med seboj povezani in da so tako manj učinkoviti, kot če bi delovali sinergično, kar pripisujemo dejstvu, da področje mladine ne obstaja kot sektorska politika, ampak je razdeljeno na različne dele, od
________________________________
izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske problematike do sociale. Mladini so tako namenjeni različni ukrepi, ki naslavljajo problematike, s katerimi se mladi danes soočajo. Ukrepi na področju zaposlovanja mladih se pričnejo s celotnim procesom predhodnih aktivnosti, ki ustvarjajo primerne pogoje za učinkovito
Članek 15
__________________________________________
zaposlovanje mladih. Na območju obalnih občin se tako izvajajo programi kariernih orientacij, načrtovanja in svetovanja na področju zaposlovanja mladih. Za programe skrbijo različne institucije s svojimi programi, npr. Ljudska univerza Koper, Regionalni razvojni center Koper, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna služba Koper, Urad za delo Izola, Urad za delo Piran, Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP) ter Kulturno izobraževalno društvo PiNA. PiNA že vrsto let deluje na področju aktivne participacije, izobraževanja, kulture in mladine; pri izvajanju svojih programov in projektov pa smo v stalnem stiku z mladimi. Implementiramo
programe, ki mladim omogočajo pridobivati izkušnje doma in po svetu, izvajamo poglobljena izobraževanja, ki prispevajo k zaposljivosti, informiramo, organiziramo dogodke. Pri svojem delu smo vpleteni v lokalno okolje in se redno srečujemo s ključnimi akterji na tem področju, s predstavnicami/-ki občine, različnih državnih zavodov in agencij, šol, fakultet, nevladnih organizacij (NVO), itd. PiNA poleg tega podpira, povezuje, krepi vlogo nevladnih organizacij in drugih deležnikov v regiji z zagotavljanjem podpornih storitev, svetovanja in izobraževalnih dejavnosti ter podporo pri razvoju idej in informiranju o možnostih, ki se jih tisti na poti ustanovitve socialnega podjetja lahko poslužijo. Tekoči projekti, ki jih PiNA izvaja na področju zaposlovanja mladih: ___________________________________________
- EVROPSKI HUB MODEL ZA DRUŽBENO ODGOVORNE MLADE PODJETNICE/-KE, katerega cilj je ustvariti »start-up zbirališča« in podporna okolja za ustanavljanje novih socialnih podjetij s strani mladih, ter ponuditi brezplačna izobraževanja o ustanovitvi (socialnega) podjetja, pridobivanju sredstev in testiranju podjetniških idej, itd. - E3: IZOBRAŽEVANJE O PODJETNIŠTVU ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH, s katerim želimo mlade brezposelne usposobiti za socialno podjetništvo, projekt pa vključuje tudi mednarodne izobraževalne obiske, izdelavo Priročnika za izobraževanje o podjetništvu za bodoče socialne podjetnice/-ke, mednarodni natečaj za mlade podjetnice/-ke, itd. - GREENTREPRENEURSHIP, namenjen razvoju veščin, znanj in kompetenc mladih za izboljšanje njihove produktivnosti in zaposljivosti na področju zelenega podjetništva. Mladi bodo pod mentorstvom mladinskih delavcev tako pridobivali potrebna znanja in spretnosti za načrtovanje zelenih poslovnih idej oz. za aktivno udeležbo na (zelenem) trgu dela - PiNA TERMINAL, ki vključuje različne programe mednarodne učne mobilnosti (Evropska prostovoljna služba, mednarodne mladinske izmenjave in usposabljanja, mednarodni izobraževalni obiski), preko katerih udeleženke/-ci pridobijo znanja, spretnosti, izkušnje in kompetence, ki prinašajo dodano vrednost pri njihovem izobraževanju ali zaposlitvi.
Besedilo in fotografije: PiNA Več na www.pina.si.
16 Mesečna čačkarija ___________________________
RIMArt Tisa Primc - Škarje in platno Po pesmi Špele Škrinjar.
Špela Škrinjar ŠKARJE IN LEPILO Odrežem vse Lase, nitke, vrvice Slike, vse odvečne besede Urežem vse In zraven sebe Ranim še tebe (Nehote) Priročne, ostre Škarje odrežejo vse Najine fotografije Naju na polovice Tvoj obraz v smeti ne gre Svojega mi zmečkati uspe Nekaj še ostane Zraven sebe Prilepim tebe Obkrožim naju v srce Lepilo reši vse. ____________________________________________________________________________
Bodimo aktivni
__________________________________________ 17
Bodimo aktivni!
Slap Kozjak
Izhodišče: Zapeljemo se v Kobarid, v smeri Drežnice. Nadaljujemo preko mostu čez reko Sočo in takoj za mostom zavijemo levo in nato parkiramo na parkirišču ob cesti. Opis: Slap Veliki Kozjak je eden najlepših v Sloveniji. Z vseh strani ga obdajajo strma ostenja, ki dajo slapu poseben čar. Fotografije: Mojca Vojska
18
P i š e
Intervju
__________________________________________
Patrik Holz
LAURYLIN
Petčlanska godalno rockerska senzacija je v Centru mladih Koper nastopila 4. 12. v sklopu Halloween from hell skupaj z obalnimi nažigači Cowboys from hell. Po koncertu smo malo pokramljali z Amando Vidic (Laurlyin).
Intervju 19
__________________________________________
Predstavite se ...
interpretacijo (lahko bi se definirali kot bend z bipolarno motnjo). Gre za izpeljanko, po prvi Smo alternativna glasbena zasedba, v bistvu definiciji ime izvira iz pravljičnega, vilinskega gre za godalni kvartet z bobni, ki ga sestavl- Tolkienovega sveta, po drugi strani pa je iztrjamo Amanda in Linda Vidic na violini, Ina gano iz kemijske realnosti. Lorbek na violi, Apolonia Vidic na violončelu in Gaj Bostič na bobnih. Preigravanje klasike Trenutno ste najbolj znani po tem, da preinam je na glasbenih poteh veliko dalo, izgradi- gravate rock/metal priredbe. Si želite lo in obogatilo, vendar pa je v nas nastala po- ustvarjati tudi lastno avtorsko glasbo? treba po odkrivanju in ustvarjanju drugačnih glasbenih sfer. Ves čas krmilimo med dvema V bistvu smo se zbrali z namenom, da bi preisvetovoma, klasiko in metalom, ker pa smo gravali in posneli moje (op. u. Amanda Vidic) odprti do mnogoterih žanrov, puščajo močne skladbe in iskali nove alternativne poti, tako pečate na nas tudi druge glasbene zvrsti. poustvarjanja klasične glasbe kot ustvarjanja lastnega sloga. Aprila je tako ugledal luč Za začetek kar takoj o vašem imenu - Lau- naš prvenec z naslovom “Eau de Toluen,” ki rylin. Od kod in zakaj? ga je sproduciral Jan Baruca, pri projektu pa so sodelovali še Igor Švarc, Borut Praper, Jan Oh, ja, to pa je najbolj pogosto vprašanje. V Bogatič in Mitja Cerkvenik. Poslužujemo pa bistvu gre tudi pri imenu kot pri vsem, kar se seveda tudi coverjev, ker je publiki vedno počnemo, za neko dvojnost oziroma za dvojno imenitno slišati nekaj, kar pozna, nam pa tudi
___________________________________________________________________________
20
Intervju
__________________________________________
paše zaigrati kakšen komad nam ljubega benda. Od vsakega člana me zanima njegov največji vzornik/najljubša skupina ... Dovolim si trditi, da je naš skupni imenovalec Apocalyptica, kajti, ko ne veš, kako bi s svojim inštrumentom izvajal najljubši žanr in ti štirje Finci rešijo uganko, ne moreš mimo tega, da jih obožuješ. Jaz bi izpostavila šopek najljubših, ki so Čajkovski, Rahmaninov, Šostakovič, Piazzolla, Pink Floyd, Metallica, Anathema, Katatonia, Opeth, Nevermore, Dream Theater in Portishead. Apolonin vzornik je Perttu Kivilaakso. Linda prisega na glasbo naslednjih: Satyricon, Orphaned land, Swallow the sun, Lamb of god, Hypocrisy in Gojira. Naša violistka Ina obožuje TOTO. Gaja so za bobne navdušili Lordi in Pink Floydi. S temi bandi se je vpeljal v rock in metal. Velika inspiracija sta mu bila Mike Portnoy (Dream The-
‘‘
Preigravanje klasike nam je na glasbenih poteh veliko dalo, izgradilo in obogatilo, vendar pa je v nas nastala potreba po odkrivanju in ustvarjanju drugačnih glasbenih sfer.
‘‘
___________________________________________________________________________
ater) ter Daniel Erlandsson, bobnar njegove najljubše metal skupine Arch Enemy. Največji vpliv nanj pa je imel mentor David Morgan, ki ga je vpeljal v jazz ter jazz bobnarji, kot so Art Blakey, Max Roach in Philly Joe Jones. Kje in koliko časa vadite? Vaje imamo redno, 1x tedensko vadimo same, brez bobnov, pri eni od nas, cca. 3 ure, če veliko govorimo (kar se pogosto dogaja) tudi več, poleg tega pa 1x do 2x mesečno še z Gajem, v njegovi vadnici. Kako je bilo nastopiti v Centru mladih Koper? Vsem nam je bilo super doživetje in smo hvaležni Cowboysom za povabilo! Fotografije: Laurylin ___________________________________________________________________________
22
Izsledek socialnega eksperimenta
___________________________
Kako se odzivamo n Primorsko svetovalno središče (PRIMSS) je v CMK-ju predstavil posnetek in izsledke socialnega eksperimenta, s katerim so preverjali odziv posameznika na primer duševne stiske v javnosti. PRIMSS, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze na Primorskem, v osnovi izvaja dejavnost izobraževanja, usposabljanja in svetovanja, področja delovanja pa širi tudi v organizacijo dogodkov, ki osveščajo pereče družbene teme. »Z namenom ozaveščanja javnosti o pomenu duševnega zdravja smo v začetku oktobra, ko prav tako obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, izvedli terenski socialni eksperiment, s katerim smo preverjali kako se na improvizacijo duševne stiske odzivajo mimoidoči,« je pojasnila Nikolina Jeretič, strokovna vodja PRIMSS. Dogodek in eksperiment je vodil psiholog Matic Munc, ki bo na zavodu tudi v prihodnje izvajal psihološka svetovanja. Predstavitvi posnetka je sledil pogovor o eksperimentu in analizi ankete, s katero so preverjali kaj za anketirance pomeni biti duševno
___________________________________________________________________________
Izsledek socialnega eksperimenta 23
__________________________________________
na stisko sočloveka? zdrav in kako pri sebi in drugih prepoznajo duševno stisko. Munc je zbranim obiskovalcem predal sporočilo, da tudi kadar nismo vrhunsko usposobljeni za pomoč sočloveku, lahko vedno ponudimo pogovor, pomiritev in predvsem prepoznamo osebne težave človeka ter mu s tem vrnemo upanje. »Sploh je to pomembno v Sloveniji, ki je po samomorilnosti četrta država v Evropi, saj približno 450 oseb letno dovrši samomor,« opozarja Munc. »V okviru našega eksperimenta je bil najbolj presenetljiv odziv mimoidočih na stisko, ki jo je odigral igralec, kar je odvrglo našo tezo, da bo močnejši odziv izzvala ženska, kakor pa moški. Na vseh treh lokacijah snemanja se nihče ni odzval na stisko dekleta, nasprotno pa so fantu na pomoč priskočili v vseh igranih primerih,« sporoča Jeretičeva in nadaljuje, da »posledično lahko sklepamo, da je v družbi bolj pogosto in posledično bolj sprejemljivo izražanje stiske pri ženskah, kadar pa na javnem mestu stisko doživlja fant, je lahko za mimoidočega to tako nenavadno, da izzove močno reakcijo in pritegne pozornost.« Besedilo in fotografije: PRIMSS
___________________________________________________________________________
24 Literarni kaos __________________________________________ P i š e t a
Sara Fabjan in Patrik Holz
Sandra Erpe
Literarni kaos VIII.
Fotografija: Pixabay
Prodajam svoje telo (revija Novi Zvon letnik 1, številka 11) Prodajam svoje telo. Morda zato, ker nič nima več smisla in morda zato, ker lahko. Brez denarja in dela brez dela in avta brez avta in doma brez filma in srečea zame je bogastvo zmožnost peljati svoje bitje čez rob, ki so ga ustvarili drugi- in vrniti se, kadar se mi zahoče. Da. Prodajam svoje telo in všeč mi je, kako zavladam tistemu, ki ga vzame. Priznam, prodajam svoje telo in vredno je toliko, kolikor hočem. Priznam, Prostitutka sem. Čemu zavist in sram? Telo brez predajanja užitkubrez cene, ni vredno prav nič! In preziram ljudi ki, nas gledajo z viška in zavistno, ker si sami ne upajo stopiti čez navidezno moralno ograjo in živeti življenje kot jaz - prostitutka.
Komentar uredništva Tema zgornje pesmi je upor proti implicitnim teorijam v naši družbi, za kar avtorica uporabi lik prostitutke, kar je, z vidika rušenja še vedno prisotnih tabujev, dobra izbira. V tekstu je večkrat ponovljen verz: ‘Prodajam svoje telo’ in kot tak seveda nastopa v vlogi refrena. Problem dotičnega refrena pa je v tem, da zveni izrabljeno. Pesem bi veliko pridobila z rahlo spremenjenim refrenom (npr. ponujam svoje telo, kelnarim s svojim telesom), kar bi tekstu dodalo višjo vrednost, upoštevajoč drugo možnost v oklepaju pa celo novo dimenzijo. Sporočilnost pesmi je dobra, vendar se tekst ‘’kvari’’ z motivi, ki so res pričakovani (ker lahko, nič nima smisla, telo brez predajanja užitku, brez cene, ni vredno prav nič). Če bi avtorica uspela obdržati kvaliteto zadnjih treh verzov druge kitice (zmožnost peljati svoje bitje čez rob, ki so ga ustvarili drugi- in vrniti se, kadar se mi zahoče.), bi o pesmi definitivno pisali v superlativih. ___________________________________________________________________________
Rubrika - DIY 25
__________________________________________
___________________________________________________________________________
26 CMK foto utrinki
__________________________________________
CMK foto utrinki 27
__________________________________________
___________________________________________________________________________
28 CMK foto utrinki
__________________________________________
CMK foto utrinki 29
__________________________________________
___________________________________________________________________________
30 Novička iz Kopra
__________________________________________
Odslej po študentske bone na Čevljarsko ulico Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je na mednarodni dan študentov, na Čevljarski ulici 27 otvorila Študentski center Univerze na Primorskem (ŠCUP). Tukaj bo odslej tudi sedež ŠOUP-a.
N
ovo središče bo združevalo številne organizacije, na katere se tako ali drugače veže študentsko življenje, in sicer Univerzitetni inkubator Primorske, Karierni center ter vpisna služba Univerze na Primorskem, Agencija M servis in Adrenalinski center Tribu, prvič od ustanovitve primorske univerze bo svoj prostor dobil tudi Študentski svet Univerze na Primorskem. V njem je še točka subvencionirane študentske prehrane, prireditveni prostor in čitalnica z dostopom do interneta. Vsebine centra pa so še v nastajanju. Več na soup.si
___________________________________________________________________________
Strip __________________________________________
31
32
Strip
__________________________________________