Issuu

ĹĄ t . 7 1 0 - 2 0 1 6

Skriti kotiÄ?ki Kopra: Zubenaga Mini intervju 2: Stoner boner

R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r

Mini intervju 1: Invasion from the East

Intervju: Yan Baray Malo naokoli: Park Turia v Valenciji

CMK foto utrinki

2 Vsebina

Uvodne besede 3

__________________________________________

Halloween!

o l a z Ka • Mini intervju 1: Invasion from the East

4 8

• Recept: kolački za čokoholike

• Malo naokoli: Park Turia v Valenciji

14 18

• Napovednik dogodkov

CMK Magazin številka 7 oktober 2016 Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz Sodelavci te številke: Vid Avdič Batista, Sara Fabjan, Sandi Kruh, Erika Gregorič, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Kristina Radovčič, Marija Rožanc, Jasmina Pištan, Vesna Šare Fotografija na naslovnici: Yan Baray Fotografije: CMK, Samo Mrak, KŠOK

• Intervju: Yan Baray

• Literarni kaos VII.: poezija

• Mesečna čačkarija: Jasmina Pištan

• Skriti kotički Kopra: Zubenaga (1. del) • Iz naše premične zbirke • Kdo pa mlade kaj vpraša?

Ej, ej! Noč čarovnic je danes! Buče, maškare iiiiin ... nova številka CMK magazina. ;) Jesen je že močno med nami in tako kot ta letni čas tudi program Centra mladih Koper prinaša raznobarvne dogodke in prireditve. Novembrski potopisi, kuharske delavnice, zanimiva predavanja in seveda kar nekaj koncertov, med njimi tudi Halloween from hell. Noč čarovnic bomo torej preživeli ta petek 4. 11. Danes pa kar pogumno v svetlo noč - maske nadenite nase in gremo!

6 10

• Bodimo aktivni: Tolminska korita

13 17

• Mini intervju 2: Stoner boner

• Strip (Reika Gregoretti)

• CMK foto utrinki

Uredništvo

Fotka meseca

Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

CMK Magazin Foto: Grga

___________________________________________________________________________

4 Napovednik

Napovednik 5

__________________________________________

IZPOSTAVLJAMO

PETEK 4. 11.

Halloween from hell: 1. Laurylin 2. Cowboys from hell (koncert) 21.00 - 24.00

SOBOTA 5. 11. Izmenjava oblek 10.00 - 18.00

PONEDELJEK 7. 11. Osvobodi svoj potencial (predavanje) 18.00 - 20.00 Karaoke night! 20.00 - 22.00

TOREK 8. 11.

Mednarodni večer 19.00 - 22.00

SREDA 9. 11.

Kako se odzivamo na stisko sočloveka? + gost Zlatko (socialni eksperiment) 18.00 - 21.00

ČETRTEK 10. 11.

Kakšna je moč uma in kakšna moč zavesti? (predavanje) 18.00 - 20.00 Moč misli (predstavitev knjige) 19.30 - 21.30

PETEK 18. 11.

REDNI DOGODKI Pilates: ponedeljek in sreda 20.00 - 21.00

Osnove psihofizologije (delavnica) 16.00 - 18.00 C-M-Komix #06 20.00 - 22.00

Šola namiznega nogometa: sreda 19.00 - 21.00

SREDA 23. 11.

Brezplačna svetovanja za mlade: torek 14.00 - 16.00

Zbiranje in ločevanje odpadkov 10.00 - 12.00

ČETRTEK 24. 11. Obalne rime #17 + Andrej Blatnik 20.00 - 22.00

SOBOTA 26. 11. 1. Deathstorm 2. Teleport 3. Hellsword 20.00 - 24.00

__________________________________________

Potopisi: torek 18.00 - 19.00 Kuharske delavnice: četrtek (10.11. in 17.11.) 18.00 - 19.00

Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’.

Igranje namiznega nogometa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa! ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Skriti kotički Kopra __________________________________________

P i Tim š Mavrič e

Zubenaga (prvi del)

Dragi fantiči in pupe, danes se bomo spet malo sprehajali po Kopru, in sicer po območju Zubenage. »Wtf?« boste rekli. Vem, da najbrž to ime prvič čujeste, in to me niti ne preseneča. Ni dosti folka okoli, ki se zaveda, da so posamezni deli mestnega jedra nekoč imeli svoja posebna ločena imena. Ti deli so se imenovali »rioni«, in do zdaj smo z našimi sprehodi predvsem bredli po rionu z imenom »Porto« (pristanišče po slovensko). Zdaj pa se selimo v nov rion.

Zubenaga obsega celotno območje zavijemo desno gor, prvo po enih je nekoč stal Glagoljaški samostan, od Kidričeve ulice proti severu do okroglih stopnicah potem pa še ki je bil po velikosti najmanjši in linije mestnega obzidja, ki je po- po enih stopnicah, ki vodijo pod tudi najrevnejši od osmih koprskih tekalo ob ulici, ki jo danes imenu- enim voltom navzgor proti blo- samostanov. To je bla precej enosjemo Belveder. Zadeva je nekoč kom. Takoj ko pridemo na vrh tavna pravokotna stavba z notranzgledala precej drugače kot danes. stopnic in gremo skozi podhod, se jim obokanim dvoriščem, manjšo Kot boste videli, Zubenaga je danes bomo znašli v nekem notranjem cerkvijo, polkrožnim portalom predvsem naselje modernističnih dvorišču med bloki. Na levi strani (baje je to ta isti, preko katerega je blokov, ki je nastalo po po načrtih imamo tukaj en blok bele barve, možno priti danes na dvorišče za arhitekta Eda Mihevca proti kon- ki zgleda še najbolj minimalistič- muzejskim lapidarijem – tako so cu 50-ih let. Zgodovina območja no od vseh, to pa predvsem zato, ga pač reciklirali v Muzeju). Ob je dejansko precej zanimiva. Long ker ga ni načrtoval Mihevc. On je samostan je bla prilepljena tudi story short: na tem hribčku ležala namreč zelo rad imel barve, kam- cerkev sv. Gregorja z manjšim dva samostana obkrožena z vrtovi: nite obloge, bele okenske okvir- zvonikom. Samostan je zanimiv en malo večji (dominikanski) in je, stopničke ipd. (Moji Ištrijani, predvsem zato, ker so v njem živeli en malo manjši (glagoljaški). Po vas na kaj to spominja?) Blok pa patri frančiškani tretjeredniki, ki vojni so oba porušili in zgradili ve- je namreč oblikoval arhitekt Niko so bili doma v veliki večini iz Dallik kompleks blokov, osnovno šolo Bežek, ki je imel rajši čiste mod- macije. To pomeni, da so govorili in pošto. Za daljšo zgodbo, pa pot ernistične forme. Desno pa je med dalmatinska narečja hrvaščine in pod noge. Mihevčevimi prizidki še en starejši da so tako bili edini samostan v Iz Carpacciota do Zubenage lahko del (precej lepše se ga vidi, če v ob- mestu, kjer je prevladoval slovanspridemo najlažje po dveh poteh. močje pridete s Kidričeve), ki ga je ki jezik (velika večina mestnega Lahko se šetamo malo navzgor načrtoval neki neznani italijanski prebivalstva je itak bilo italijanspo Kidričevi in pred cerkvijo sv. arhitekt, ki se je pisal Trombetta. kega). Samostan je nastal v prvi Nikolaja imamo podhod pod Od leta 1957 je ta dva prva stara polovici 16. stoletja in se kar dolgo enim voltom, malo naprej pa še bloka obzidal Mihevc s svojimi do- obdržal, dokler ni prišel spet stric ena mrežasta vrata, ki so ves čas datki. Če se sprehodimo nekoliko Napoleon, ki pač ni imel rad samoodprta, in potem še nekaj stopničk naprej še skozi en podhod, pride- stanov. Skupaj še z drugimi so ga med vrtički. Tako pridemo lahko mo na Nazorjev trg, ki je v celoti Francozi ukinili leta 1806, kasneje do Zubenage. Drugi način je, da Mihevčevo delo, vključno z zlo- pa se je v njem naselila vojska in nekje od leta 1830 naprej, ko se je gremo malo naprej od Carpaccio- glasnim Tomosovim blokom. ta proti Kroštoli in pred pekarno Točno tam, kjer danes stoji ta blok, v bližnjem dominikanskem samos___________________________________________________________________________

tanu ustanovil zapor, so ta manjši samostan spremenili v zaporniško pralnico. Vem, malo klavrno, ampak kaj čmo. Še po vojni so se nekateri slovenski strokovnjaki zanj zanimali, saj je notri bilo še shranjenih nekaj knjig, napisanih v glagolici - čisto posebni pisavi, ki so jo v srednjem veku uporabljali na Balkanu za cerkvene potrebe (Bingo! Zato tudi glagoljaški samostan). Kljub vsemu je bla ihta po gradnji novih stanovanj po vojni res zelo velika in potem, ko so se odločili, da porušijo stari zapor, so pač porušli zraven še pralnico. En, dva, tri ... in samostana ni bilo več. Kot sem že omenjal so v drugi polovici petdesetih, začeli po načrtih strica Mihevca, gradit tu gor novo stanovanjsko naselje »Ob Belvederju«. Točno tam, kjer je stal samostan, je Mihevc

‘‘

Točno tam, kjer je stal samostan, je Mihevc postavil najvišji blok, ki je služil kot blok za samske delavce podjetja Tomos. Čeprav zadeva ven iz mestne vedute malo čudno »štrli«, če pogledamo od blizu tudi ta blok ni toliko grozen.

postavil najvišji blok, ki je služil kot blok za samske delavce podjetja Tomos. Čeprav zadeva ven iz mestne vedute malo čudno »štrli«, če pogledamo od blizu tudi ta blok ni toliko grozen. Mihevc, ki je bil Plečnikov učenec, je znal pač paziti na detajle. Npr. vhod je v celoti oblečen v lepe črne mozaične kockice, stopnišče je pa je od zunaj oblečeno v bel kamen, ki nakazuje povezavo s Krasom. Potem imamo rdečo barvo fasade, ki namiguje na rdečo barvo kraške zemlje. Tako kot na Krasu in v Istri je dal okoli oken bele okvirje. Na južni strani imate balkončke, in vsak od njih ima – kako cute – plac za posaditi rožico. Malo ljudi opazi, da je na severni strani na belem kamnu na vrhu bloka tudi ura (pač pokvarjena). Tako kot zvoniki z urami po navadi vladajo nad mediteranskimi mestnimi trgi, tako je želel tudi Mihevc svoj trg zaznamovat s svojim posebnim tipom stolpa z uro. Tudi trg je on porihtal in spet je delal z mediteranskimi elementi – klopce, pergola, vodna pipa, stopnišče. Skratka Nazorjev trg je primer, kako v modernistično arhitekturo povleči vzore iz mediteranskega stavbarstva in urbanizma. No, tako. Da, ne bomo samo hejtali tega bloka. Z Zubenago pa nadaljujemo naslednjič. Pa pa.

Fotografije: Tim Mavrič

___________________________________________________________________________

Mini intervju 1 9

8 Bodimo aktivni! 1 Mini intervju __________________________________________ ___________________________

__________________________________________

Invasion from the East Pogovor s kitaristom Iztokom Bajcem (From Ashes) Bi nam zaupal, kako ste s skupino From Ashes ''pristali'' pod beograjsko založbo Miner? Priporočal nas je Branko, pevec skupine Bad Blood, tako da smo založbo dobili čez noč. Z obojimi sodelujemo odlično, odnosi so super. Kakšno je ozadje glede dogodkov Invasion from the east? Kaj želite doseči? Skupna želja je bila predstaviti turnejo Invasion from the east v Sloveniji. V Kopru se lahko pohvalimo, da je stvar odlično uspela. Planiramo iti dalje in predstavit delo Miner Recordings tudi po drugih regijah ... reklame ni nikoli dovolj. Interes benda je pa seveda ta, da bi s pomočjo založbe dobili čim več priložnosti po odrih nekdanje skupne države. In upamo, da bomo izdali še kak album v prihodnosti seveda. Kako si se počutil v vlogi organizatorja/koordinatorja koncerta ter glasbenika/kitarista? Moja izkušnja je bila odlična, predvsem zato, ker ste se v CMK-ju

zelo izkazali, pomagali, svetovali itd. Bendi so bili nad prostorom navdušeni, tako kot tudi šef Miner Recordings, Milan Von Stone. Po vsem nazdravljanju je bilo it na oder kar zahtevna naloga ... hehe. S prenovljenim mladinskim centrom je Koper in celotna obala pridobila novo in veliko klubsko prizorišče. Je takih placov na obali dovolj? Okoli tega ne bi kaj dosti pametoval, glede na velikost obale najverjetneje ja. Sploh, ker je Izola končno spet na radarju z Argom. :-) Fotografije: Samo Mrak

___________________________________________________________________________

10 Rubrika __________________________________________

Iz naše premične zbirke

__________________________________________

P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

MARY ANN SHAFFER, ANNIE BARROWS: GUERNSEYSKO DRUŠTVO ZA KNJIŽEVNOST IN PITO IZ KROMPIRJEVIH OLUPKOV (roman)

ANDREI MAKINE: FRANCOSKI TESTAMENT (roman)

ndreï Makine se je rodil leta 1957 v Krasnojarsku v Sibiriji. Knjiga Francoski testament je avtobiografska in je pravzaprav literarni spomenik njegovi babici. Govori o odraščajočem dečku, ki mu babica Charlotte, po rodu Francozinja, pripoveduje o Franciji in ga s svojimi spomini očara za vedno. Dečkovo življenje zaznamuje ruski vsakdanjik, še bolj pa babičin odnos do življenja. Babica zaradi gulagov, trpljenja, nasilja, pomanjkanja in smrti ni jezna ali obupana, vse jemlje s prizanesljivostjo in velikim mirom. Njeno edino bogastvo in obenem dragocen družinski zaklad so porumeneli papirji in nekaj starih knjig v francoščini. Vse to hrani v starem kovčku, ki ga je ob začetku druge svetovne vojne po pomoti vzela s seboj, namesto kovčka s hrano. Ko pisatelj pripoveduje o babičinem življenju, nam zgodovino Rusije prikaže tako, da lahko živo občutimo vso težo totalitarizma 20. stoletja.

___________________________________________________________________________

RIBE RAKI IN MEHKUŽCI (priročnik) 130 različnih receptov okusne morske hrane. Postrv v avokadovi omaki. Orada z belim vinom. Škampi s porom. Mečarica s česnom. Gratinirane ribe v školjkinih lupinah. Mhm, mhm. Pripravi si morske specialitete po receptu iz te modre knjižice.

godba se odvija v času tik po drugi svetovni vojni, v Londonu in na otoku Guernsey, ki spada v skupino Kanalskih otokov. Mlada pisateljica Juliet Ashton, ki je med vojno razveseljevala bralce s humornimi kolumnami, je v iskanju zgodbe za svojo novo knjigo. Preseneti jo pismo Dawseyja Adamsa iz Guernseyja, ki je po naključju dobil v roke knjigo, ki je bila nekoč bila njena last. Dawsey v pismu Juliet zaprosi za naslov kakšne londonske knjigarne, kjer bi naročil knjigo Charlsa Lamba. V pismu Juliet omeni tudi, da je član Guernseyjskega društva za književnost in pito iz krompirjevih olupkov, kar prebudi njeno radovednost. Juliet si kmalu dopisuje še z drugimi člani bralnega društva, ki ji razkrijejo, kako jim je knjižni klub med nemško okupacijo rešil življenje. Ko se Juliet v imenu raziskave za novo knjigo odpravi na Guernsey, se iz korespondence razvije ljubezensko razmerje.

___________________________________________________________________________

12 Iz naše premične zbirke __________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Rubrika

__________________________________________

ELISABETH HAICH: POSVETITEV (roman)

vtorica opisuje v mistično biografskem romanu veliko staroegipčansko posvetitev in podaja izbor naukov visokega svečenika Ptahhotepa, ki osvetljujejo skrivne zakonitosti univerzuma, človekove duše in usode. Bralec najde v knjigi presenetljivo bogastvo misli, doživetij in izkušenj, ki zajemajo vsa področja mistike in pojasnjujejo zakone karme in reinkarnacije. Elisabeth Haich je uspelo v tej knjigi, v kateri se prepletajo biografija, roman in mistični nauki, podati zanimivo, pisano paleto misterijev posvetitve, katerih globoke skrivnosti od nekdaj spodbujajo človekovo domišljijo.

ŽIVLJENJE BREZ ALERGIJ (priročnik)

ako ustvarimo dom za zdravo življenje brez alergij. Uvodna poglavja predstavljajo najpogostejša bolezenska stanja, alergene, izvore onesnaževalcev in njihove učinke na alergične ljudi. Poudarek v knjigi pa je predvsem na izčrpnih navodilih za ureditev doma od opremljanja do nasvetov o čiščenju in vzdrževanju.

Kolački za čokoholike Sestavine za 2 osebi: 3 jajca, malo več kot pol masla, 2/3 skodelice mletega sladkorja, pol skodelice moke, 200g črne čokolade.

o zelo enostavni in ni nevarnosti, da vam ne uspejo, razen če jih osmodite. ;) Narejeni so v 5 minutah, pečejo pa se nadaljnjih 12 do 20 minut, odvisno od velikosti modelčkov. Običajno pečem v modelčkih za mini mafine, saj dobim ravno dovolj velike grižljaje. :) V ponvi na srednjem ognju stalimo maslo in koščke čokolade. Ko dobimo tekočo zmes, dodamo sladkor in počakamo, da se malo ohladi (da ne skuha jajc) ter nato dodamo še jajca in moko. Z maso previdno napolnimo modelčke do roba in damo v 220 stopinj segreto pečico. Pečemo od 12 do 20 minut. Da so pečeni vemo po tem, da so na vrhu razpokani in imajo skorjico. V sredini so, dokler se ne shladijo, še mehki. Če želimo kolačke s tekočo čokolado, pečemo kakšno minuto manj. ___________________________________________________________________________

Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________

14 Malo naokoli

__________________________________________

P i Marija š Rožanc e

Park Turia v Valenciji Park Turia (oz. Jardín del Turia) je eden izmed največjih mestnih parkov v Španiji.

astal je na mestu nekdanje reke Turie, čigar strugo so preusmerili južno od mesta Valencia po uničujoči poplavi 14. oktobra 1957. V praznino, ki je od zahoda proti vzhodu križala mesto in obrobljala zgodovinsko središče, so urbanisti ter krajinski arhitekti preučili in vanj umestili predele z neštetimi ribniki, potkami in tekaškimi stezami, vodometi, borovimi gozdovi, drevesi pomaranč, palmami, rožami ter dišavnicami, športnimi igrišči, kavarnami, plezalnimi stenami in zen prostori.

Nekdanja rečna struga povezuje še nekatere točke, ki jih ni za izpustiti. Kot na primer Serranos Towers, vrata v staro mesto obzidje, ki je v 14. stoletju obdajalo Valencio in trenutno služi kot razgledna točka na zgodovinsko jedro mesta in park. Vzdolž poti je tudi veliko barov in kavarn s prostranimi terasami, kjer se lahko odpočiješ in osvežiš. Park križa 18 mostov iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. kotički in je na splošno raj za tekače, kolesarje, družine in preostale ljubitelje narave. Poleg tega pa je bil večji del pešcev in kolesarjev preusmerjena iz mesta v park. Park Turia se razteza skozi mesto od parka Cabecera in Bioparka na zahodni strani, pa vse do futurističnega Mesta umetnosti in znanosti blizu rečnega ustja.

Park tako povezuje realistično afriško savano v Bioparku, s podvodnim svetom in ekosistemom v Park so odprli leta 1986 in se v razdalji devetih ki- Oceanografic-u ter slikovitim opernim auditoriulometrov nehribovitih površin, baha s tekaškimi ste- mu v Palau de les Arts, ki so locirane v sklopu Mesta zami, lagodnimi športnimi območji, romantičnimi umetnosti in znanosti (več na 16. strani).

Vmes je še več zanimivih postojank. V pustolovskem Guliverjevem parku lahko otroci plezajo po 70 meterškemu velikanu Lemuelu Gulliverju in se na njem igrajo kot mali Liliputanci. Orjak iz fiberglasa je skonstruiran tako, da so vrvi s katerimi je privezan na tla, namenjene plezanju, njegove obleke pa namenjene toboganom. Proti ustju reke najdemo tudi koncertno-kino dvorano z razstavnimi prostori Palau de la Musica.

Malo naokoli

Bodimo aktivni

__________________________________________ 17

__________________________________________

»Ciudad de las Artes y las Ciencias« je futuristični kompleks narejen leta 1988 po zamislih arhitektov Santiaga Calatrave in Felixa Candele. Lociran je v zaključku urbanega parka Turie. L’Oceanografic je največji oceanografski park v Evropi in je zgrajen v obliki lokvanja. Razdeljen je na več stavb, ki so dostopne od zunaj in vsak izmed njih predstavlja drugo vrsto morskega okolja: Sredozemlje, tropsko morje, Antarktiko, Arktiko, Rdeče morje, močvirja ... Ravno tako naseljuje tudi vrste obvodnih ptic. L'Umbracle je odprta ločna struktura, ki omogoča urban sprehod med avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Odprta galerija kipov obdana z narFotografije: Marija Rožanc

avo razstavlja izdelke sodobnih umetnikov. Objekt je bil zgrajen nad vkopano parkirno hišo, do katere se dostopa nadstropje nižje. El Palau de les Arts Reina Sofia je posvečena glasbi in uprizoritvenim umetnostim. Vsebuje štiri velike prostore: glavno ter mojstrsko dvorano, avditorij in gledališče. L'Agora (2009) je pokrito koncertno in športno prizorišče. L’Hemisferic (IMAX kinodvorana, planetarij, laserska dvorana) sliči na velikansko oko in je bil prvdokončan objekt v sklopu kompleksa. El Museu de les Ciències Principe Felipe je interaktivni muzej znanosti, ki sliči na okostje kita.

Bodimo aktivni!

Tolminska korita

Izhodišče: Parkirišče pri Baru Tolminska korita, do katerega se pripeljemo po cesti iz Tolmina skozi Zatolmin. Označenost poti: Smerokazi na stebričkih, pojasnjevalne table. Fotografije: Mojca Vojska

Intervju

Intervju 19

__________________________________________

Jan, kar nekaj časa si te ni bilo na koncertnih odrih. Kaj si počel v tem vmesnem času? Res je. Čutil sem, da potrebujem neko spremembo zraka, tudi energija med mano in fanti, s katerimi sem igral, ni bila več ista. Mislim, da je vsak od nas potreboval odmor. Dejansko sem potreboval korenito spremembo v življenju in zato sem počasi začel delati v tej smeri … Odklopil sem se od vsega za nekaj časa, dal odpoved v službi in šel po svetu. Zdelo se mi je, da moram na potovanjih najti tisti del sebe, ki se je s časom malo izgubil. In moram priznati, da mi je ta odločitev precej pomagala, da sem danes, kjer sem. Sicer ni čisto res, da me ni bilo prav na nobenem koncertnem odru. Tu pa tam sem vseeno zaigral kje in s kom. Res pa, da ne z lastnim solo projektom. Si glasbenik, producent in tonski mojster. Bi lahko izbral svoje najljubše področje? Zakaj?

YAN BARAY P i š e

Patrik Holz

Njegovo pop rock glasbo odlikujejo melodični zvoki in na trenutke trši kitarski ritmi, besedila sporočajo tudi globlja razmišljanja avtorja in njegove poglede na svet, vse skupaj pa je začinjeno s prizvokom iz preteklih glasbenih desetletij.

Skupni imenovalec vseh teh del je glasba. Dejansko v vseh treh delih neznansko uživam. Nedvomno pa je moje najljubše področje tisto, ki ste ga omenili prvega – torej najbolj me izpolnjuje, da sem glasbenik. Tudi začel sem tako. Tonski mojster in producent sem pravzaprav postal po potrebi, ker sem hotel svoje pesmi sam posneti in producirati. In ko takole razmišljam … v vlogi glasbenika se, po pravici povedano, še vedno počutim najbolj doma. Zelo rad igram in pojem. Glasbenik je zame izvor glasbe. Pa naj gre za posnetek, ustvarjanje v studiu ali na koncertu. In to ustvarjanje in izvajanje glasbe je nekaj zelo posebnega. Skoraj duhovnega. Pa tudi odziv in interakcija ___________________________________________________________________________

Intervju

__________________________________________

poslušalcev med tem procesom sta nekaj izredno lepega. Pa s tem ne mislim, da vlogi tonskega mojstra ali producenta nista pomembni. Ravno obratno. Govorim samo o tem, kaj mi je najljubše … In s kom sedaj nastopaš. Si ponovno združil prejšnjo ekipo? Načeloma smo več ail manj ista ekipa. Razen prvotnega bobnarja, ki se je preselil v tujino so ostali isti. Na bobnih Luka Jeraša, bas - Teo Korenika, klaviature - Martin Bratož in druga kitara Maksim Vergan. Se da pri nas preživeti samo kot glasbeni producent?

‘‘

Hmmm …. (pavza za razmislek) … Na to vprašanje pravzaprav ni mogoče tako enostavno odgovoriti, kot morda zgleda na prvi pogled. Enostaven odgovor bi bil - ja. Pa vendar … Slovenija je majhno tržišče v primerjavi z ostalimi državami. Vemo, da se glasba ne prodaja ravno najboljše. To pomeni, da nimajo vsi ustvarjalci neizmernih budgetov za snemanje vsega in tako, kot bi si mogoče želeli. Še vedno pa nastaja toliko glasbe, da se nekaj ves

Če si kot producent nenehno v pogonu, če imaš posluh za več glasbenih zvrsti in če nisi ozkogled, se bo nekako vedno našlo dovolj dela. Pa tudi prepoznavnost pridobivaš s časom.

___________________________________________________________________________

čas premika, da se gre nekako naprej z ustvarjanjem. Tako da: če si kot producent nenehno v pogonu, če imaš posluh za več glasbenih zvrsti in če nisi ozkogled, se bo nekako vedno našlo dovolj dela. Pa tudi prepoznavnost pridobivaš s časom. Kar je spet dvorezno - ravno zato je treba biti kar precej vztrajen.

lepo, da se osebje iz centra trudijo organizirati razne prireditve in koncerte. Takih prostorov je v Kopru malo. Zato sem vesel, da se je končno začelo nekaj na Obali premikati. Tokrat sem bil samo v vlogi nastopajočega in moram reči, da smo se s fanti iz benda in tudi z gosti imeli zelo lepo. Organizacija je bila super in upam, da se bom kmalu vrnil in V CMK-ju si že nastopal kot naredil še kakšen koncert tukaj. glasbeni gost skupine Bluesback, večkrat si tudi že opravil Fotografije: Yan Baray in delo tonskega mojstra, tokrat Mojca Vojska pa si pripravil samostojni koncert. Kakšna je bila tale izkušnja v primerjavi z ostalimi? Najprej bi se rad zahvalil CMKju za priložost, da smo lahko naredili koncert. Zdi se mi zelo ___________________________________________________________________________

Mini intervju 23

Mini intervju 1

__________________________________________

___________________________

STONER BONER Torkov stoner boner je bil 7. po vrsti. Že nekaj let dajete možnost glasbenim skupinam, ki šopajo v žanru stoner, psych, doom, da se predstavijo publiki. Kaj vas žene, da še naprej redno organizirate koncerte?

pozornost oziroma kakršenkoli odziv s strani obiskovalcev. Posledično pride do verižne reakcije, ko imamo (upam, da ne) celo generacijo bendov, ki so avtorsko neustvarjalni in v želji po odobravanju preigravajo priredbe.

Žene nas sama ljubezen do glasbe. pa tudi ambicija, da bi skozi proces organiziranja manjših spontanih koncertov tu pa tam »pripeljali« tudi relativno večji band, kot se je to zgodilo v primeru Dopethrone. Trenutno na obzorju ni videti nekega pomladka v organizacijski sferi, torej smo starejši primorani vztrajati. Če v radiusu 100 km ni koncerta po tvojem okusu, si ga moraš sam organizirat. Nič lepšega.

Je na obali dovolj prostorov za takšno zvrst glasbe? Publike namreč ne manjka ...

Misliš, da na obali manjka koncertov s pretežno avtorsko glasbo? Glasbenih dogodkov med vikendi na obali zagotovo ne manjka. Žal pa so ti pozicionirani po »kafičih«, kar osebno ne smatram kot zdravo okolje za nastop glasbene skupine. Skupine igrajo na odrih, ki to niso. Po možnosti zraven vhoda na stranišče, dvajsetim ljudem v hrbet in se pogovarjajo, kako naporno je bilo v službi med tednom. Ker je publika tam primarno zaradi ponudbe gostinskega obrata in ne koncerta, so nastopajoči primorani v igranje priredb, saj sklepajo, da bodo tako lažje pritegnili

Pred leti smo imeli več kot samo en klub, ki je omogočal nastop mladim in tudi starejšim skupinam, ki so preigravale avtorsko glasbo. Prostori o katerih govorim, načeloma niso imeli šanka, torej se je publika tam zbirala specifično zaradi želje po ogledu koncertov underground skupin. Po domače »zaradi scene«. V takih primerih so skupine motivirane v ustvarjanje lastne avtorske glasbe in neke svoje bendovske identitete. Posledično posnamejo album, saj že imajo publiko, ki ji ga lahko ponudijo. V takem »zdravem« okolju se pojavijo tudi mladci, ki niso nujno v bendu, ampak postanejo organizatorji koncertov, fotografi, ustvarjalci fanzinov (časopisov) itd. Prostorov za organizacijo takih dogodkov seveda ni dovolj. Prostori, ki obstajajo pa nudijo možnost tudi drugim organizacijam, torej se zgodi, da težko dobiš želeni termin. Je pa tudi res, da ne smemo nanizati preveč dogodkov enega za drugim, saj s tem prenasitiš publiko in dosežeš obraten učinek od želenega.

___________________________________________________________________________

24 Rubrika __________________________________________ P i š e t a

Sara Fabjan in Patrik Holz

Literarni kaos 25

__________________________________________

Vampirska ljubezen

Literarni kaos VII. Sedmi Literarni kaos je prepojen z vonjem po povoženih žabah in bambusom iz kokakole ter krvi. Predstavljava vam dve pesmi iz prvega letnika Novega zvona, ki so last ženskih avtoric.

Gaja Jezernik Kos

Ines Potočin

Deci mačje krvi, prosim

Bubica (Novi Zvon letnik 1, številka 5) Ne maram tega turobnega aprilskega vzdušja. Ko imajo pločniki vonj po povoženih žabah in ko smo vsi skriti v kapuce. Želve želvaste na kolesih bežimo domov in iščemo se, čeprav se zavedamo, da se verjetno nikoli ne bomo našli Mali sončni žarek nas napravi evforične in radi bi bosi tekali po toplem asfaltu, pa imamo pretežek korak in tla so še prehladna za lahkotna pohajkovanja zato sem kot bubica skrita pod odejo in greje me misel nate in čeprav se oblaki jezijo na cel svet in nebo joče, ker smo izgubljeni, se nisem izgubila, ker si me našel.

(Novi Zvon letnik 1, številka 2)

Fotografija: Pixabay

Komentar uredništva

Bubica se začne z obetajočimi metaforami (turobno aprilsko vzdušje; pločniki z vonjem po povoženih žabah), a se nato žal prehitro prevesi v kopičenje klišejev. Začenši z ‘zavedanjem, da se ne bomo našli’, pa do konca, ki ni katarzičen ali evforičen, temveč samo klišejski: bubica pod odejo; greje me misel nate; nebo joče; nisem se izgubila, ker si me našel. Pesem Bubica je primer, kako se lahko tekst s potencialom pokvari z manj kvalitetnimi, klišejskimi pesniškimi podobami. ___________________________________________________________________________

Obožujem barve. A ne na sebi. Nisem krščena in ne verjamem v boga. Poslušam glasbo antikrista. Zato sem satanist ... ali pa kar Satan sam. Komentar uredništva Bambus si delam iz kokakole in krvi. Pesem je zgrajena na naštevanju podob in na kratkih, S tetovažami izražam pripadnost udarnih ter neposrednih verzih. Vsebina besedila je kultu. ‘’darkerska’’, vampirska s ščepcem komičnosti in posmeha, kar tvori satirično pozo pesniškega subjekta. Šibkejša A niti s svojim točka te pesmi je morda prevelika črno-belost vsebine na vampirskim čutom ravni naštevanja podob, ki so si nasprotna in nakazujejo razliko med ‘jaz’ in ‘ti.’ Atmosfera, ki nastaja z gradnjo nisem uvidela, verzov, je na trenutke celo preveč stereotipična (Zato sem da lahko črna oblačila satanist … ali pa kar Satan sam.), čeprav so ravno to tisti trenutki, ki naredijo pesem satirično. toliko sporočijo. ___________________________________________________________________________

Strip

Mesečna čačkarija

__________________________________________

___________________________

RIMArt Jasmina Pištan - Morska Po pesmi Vesne Šare.

Vesna Šare - Morska

bokih mehko položen v vodo napolitanke dišijo kot jaz v strunjanu zavihanih hlač z morsko travo med zobmi s čolnom na katerem vzhajajo školjke in s kožo vedno malo prepozno naslikano za morje in sonce z lopatko za pesek ki ga ni s tvojim pogledom proti senci najraje gradim skrivališča na mojem otoku in mirne zalive za morske konjičke na katerem sem vedno današnja jaz in klobase in babice včerajšnjo sem vrgla delfinom da lahko preštevajo barve o jutrišnji bom molčala jutri z vrečkami za besede s kamni na katere ne smeš stopiti ki jih ne vzamem s seboj ker bo tam nekdo drug zbežijo med galebe ob tvojih stopalih in me lahno ovijejo kolenih ko se pogrezne obala stegnih in je v zraku le še strgana japonka ____________________________________________________________________________

28 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 29

__________________________________________

___________________________________________________________________________

30 Naj naj leta

__________________________________________

CMK foto utrinki 31

__________________________________________

___________________________________________________________________________