ĹĄ t . 5 0 8 - 2 0 1 6
R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r
?
Skriti kotiÄ?ki Kopra: skrito obzidje
Strip: Ena sama ''Presupaj'' slovensko obalo!
Prvi CMoKfest!
Active Koper
Intervju: Halcyon era Bodimo aktivni: Napoleonika
Naredi sam: vodna raketa
2 Vsebina
__________________________________________
o l a z Ka • Napovednik prvega CMoKfest-a • Iz naše premične zbirke
CMK Magazin številka 5 avgust 2016 Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz Sodelavci te številke: Vid Avdič Batista, Sara Fabjan, Emilija Kastelic, Sandi Kruh, Erika Gregorič, Barbara Pandev, Jasmina Pištan, Marija Rožanc, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Iztok Južnič Zonta. Fotografija na naslovnici: Ivo Gregorič
• Kdo pa mlade kaj vpraša? • Bodimo aktivni: Napoleonika • Literarni kaos V.: kratka zgodba • Mesečna čačkarija: Luna Apollonio • CMK foto utrinki
4 8 11 14 18 21 24
• ''Presupaj'' slovensko obalo
6
• Recept: Gratinirane bučke
10
• Skriti kotički Kopra: Notranje mestno obzidje
12
• Intervju: Halcyon era
15
• Naredi sam: vodna raketa
20
• Active Koper!
22
• Strip: Ena sama (Reika Gregoretti)
26
Fotografije: CMK, Emilija Kastelic, Barbara Pandev. Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.
CMK Magazin
___________________________________________________________________________
Uvodne besede 3
__________________________________________
CMoKfest in bar! Ne, ne! Nismo počivali. Delali smo na polno v pisarni, na vrtu, v dvorani, v dnevni sobi, ma vse povsod. Rezultati so vidni že danes. ;) Program za naslednje leto se počasi sestavlja, za prav bomo začeli s 16. 9., ko že nestrpno pričakujemo najslajšo modno prireditev letošnje jeseni Sweet fashion. Pozornost smo namenili mladim oblikovalcem iz vse Slovenije. Nato pa šopamo dalje s koncerti, delavnicami itd. Na naslednji strani si lahko premierno preberete program našega festivala CMoKfest-a, ki pomeni prvo obletnico delovanja prenovljenega mladinskega centra. Že zdaj pa je jasno, da bo nova sezona v CMK-ju še bolj pestra od lanske. En CMoK vsem, Patrik Holz P. S. Aja, seveda. Skoraj bi pozabil! Bar. B-a-r! Baaaaaaaaaaaaaaaar! Jp, jp. Prav tak bar s kavomatom in z vsem, kar pride zraven. Še ena stvar, ki bo totalno spremenila ozračje v CMK-ju!
Fotka meseca
Foto: Patrik Holz
___________________________________________________________________________
4 Napovednik
__________________________________________
CMoKfest 16.- 24. september
VSAK dan dogajanje od 16.00 dalje! delavnica ponovne uporabe vhs kaset delavnica sitotiska delavnica masaže delavnica pisanja kreativnega življenjepisa delavnica make up-a mozaik seansa Gledališke predstave the swing freaks
n shio a f et SWe
otvoritev razstave rimart
+ PHOTO ROOM!
___________________________________________________________________________
Napovednik 5
__________________________________________
1 6 . 9 . ob 2 0 .00
SWEET FASH ION modna revij a ml
adih oblikov alcev v DVORAN i SV. FRANČI ŠK a
1 7 . 9 . ob 2 1 .00
HELLSWORD WOli WO K ONCERT
20. 9.
ob
2 1 . 0 0.
garažna m ontaža #01 kratk i film i lokalnih a vtorj 21. 9.
ev
2 1 . 0 0.
ob
Obalne rim e #1 5 literarn i in gledališki v 22. 9.
ečer
ob
2 1 . 0 0.
MArko ŽERJ AL Gašper BER GANT STAND UP ve čer črnega hu 24. 9.
morja
ob
21.00
STINO KONCERT
Vstop pros t! CENTER M LADIH KO CENTRO PER GIOVANI DI CAPOD ISTRIA ___________________________________________________________________________
6 Športanje
__________________________________________
P i Iztok š Južnič Zonta e
Č
''Presupaj'' slovensko obalo!
eprav se 42 km obale bere malo, je v zaveslajih kar nekaj dni, če ne tednov dela. Je pa res, v pičlih 3 urah, se lahko v močni burji (downwind oziroma z vetrom) prečka Koprski zaliv iz Ankarana v Piran. A to je prepuščeno samo profesionalcem, ki vedo, kaj delajo in že imajo izkušnjo supanja valov. V močni burji se namreč naredijo močni valovi (tudi do 3 m), ki potujejo proti Piranu in Savudriji. Te valove je z vetrom v hrbet potreb-
no posurfati, kar nam vsakič tudi skrajša pot. Zanimivo, a nevarno, saj nas sredi zaliva in visokih valov težko, kdo opazi in smo prepuščeni sami sebi in milosti razdivjane narave. Če gremo lepo počasi, v mirnem dnevu, ko ni vetra, lahko uživamo na precej drugačen način. Že od Seče naprej se sprehajamo med solinami in v zavetju kanalov se umirjeno prepustimo blagemu toku, ki nam pomaga pri veslanju. Lucija in Portorož sta že sama
po sebi razgibana, tako da drsenje mimo njiju hitro mine. Ostalih superjev je tukaj največ in hitro se zgodi spontana debata sredi morja. Posrečen izlet je tudi odhod iz Bernardina pa vse do Piranske punte, naprej do piranskega obzidja. Čudovito je namreč pogledati to staro slovensko mesto iz morja in dobiti drugo perspektivo. Pri Halo Supu se ne moremo opreti privezu na pomolček na punti, kjer spijemo zaslužen kafe ali pivo. Eden od najlepših izletov nas zagotovo čaka, ko se iz Strunjana mimo školjčišča odpravimo proti Mesečevemu zalivu. Mimo tisočerih barčic se pripeljemo do placa pod Belveder. Ta del obale je še čisto neokrnjen. Obalni del je zaščiten z zelenim pasom, sicer pa je večji del poti klifast, tako da je vstop v morje otežen, ob plimi pa dostopen le z barčico ali supom.
Izola je ravno tako zelo razgibana. _____________________________
Športanje 7
__________________________________________
Če se mimo San Simona odpravimo proti marini in naprej od starega mandrača do svetilnika, jo presupamo v dobrih 20-ih minutah. Pot od ex-ladjedelnice do Žusterne je malo manj zanimiva, a zato toliko bolj naporna in dolga. Je odlična za jutranji trening, ko je voda še mirna in ozračje še sveže.
tudi za vsakodnevni potep na kafe na eno ali drugo stran. Ni zahteven, je pa zelo zanimiv, saj ti daje občutek, kot da imaš vse na dlani.
Tukaj nas čaka še en zelo lep in razgiban izlet. Plovba okoli Debelega rtiča. Po navadi ga pustimo za večer, ko sonce zaide in vse obarva v rdečo. V prvi vrsti, v vodi je poMimo luke Koper na Sv. Katarino gled na sončni zahod nekaj posebse sme samo s posebnim dovol- nega. Še ena zaslužena piva nas jenjem kapitanije. A če te mika 4 čaka na meji z Lazaretom. km podvig, se nam pridruži. Vsako leto ga organiziramo v zadnIz Žusterne do Kopra nas loči par jem tednu v avgustu. Imamo tudi Bravo presupal si celo Slovensko sto metrov. Tale prehod je odličen spremstvo, tako da je vse varno. obalo!
INFO Če te zanima in bi se nam priključil na kakšnem od izletu, si več preberi na www.halosup.si ali nas pokliči na 030/31-31-34.
8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e
Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje
DAVID GIBBINS: ATLANTIDA (roman)
D
avid Gibbins je pisatelj in izkušen arheolog. Znan je predvsem po svojih podvodnih arheoloških ekspedicijah na področju iskanja ostankov antičnega Rima. Kot romanopisec je zaslovel s svojimi arheološkimi romani oziroma trilerji. Prejel je več priznanj s strani London Sunday Timesa in New York Timesa. Mit Atlantide vznemirja že stoletja. Človek še vedno išče legendarni otok, najrazvitejši kraj, katerega ljudstvo je živelo v harmoniji in bogastvu. Roman Atlantida je branje, katerega ne boste mogli odložiti. Gre za spreten pisateljski podvig, ki osvetljuje zgodbo, ki je še vedno zavita v skrivnost. Glavnemu junaku arheologu Jacku Howardu se nasmehne sreča, saj odkrije nekaj, kar bi bilo lahko ključ do izgubljenega mesta …
___________________________________________________________________________
Iz naše premične zbirke
__________________________________________
DAN BROWN: DA VINCIJEVA ŠIFRA (roman)
S
D
DANIEL PENNAC: DEKLICA S KNJIGAMI (roman)
aniel Pennac je francoski pisatelj, ki je svetovno znan po po svojih komičnih kriminalnih romanih o družini Malaussène (La Saga Malaussène), ki se dogaja v revnem in krimogenem pariškem okrožju Belleville, kjer je večina prebivalcev priseljencev iz različnih držav. Skupno je do leta 1999 objavil sedem romanov sage. Deklica s knjigami je tretji roman iz serije kriminalk o Benjaminu Malaussènu. Benjamin Malaussèn je komentator našega sveta – sen človeštva, ki ga zares skrbi le sreča svojega najbližjega soseda. Ko lepa in neuničljiva Julie Correncon protestno odkoraka iz Malaussènovega življenja, se začne svet okoli njega podirati. Kako naj s tako veliko luknjo v srcu skrbi za svoje brate in sestre. Deklica s knjigami je roman, ki vam bo pognal kri po telesu, vam segel do srca in tam tudi ostal.
ara Gruen je v Kanadi rojena pisateljica, velika ljubiteljica živali in podpornica številnih organizacij za varstvo živali in divjine. V svojih romanih se v glavnem posveča živalim. Za roman Voda za slone je bila večkrat nagrajena in po njem so posneli tudi film (Water for Elephants). Glavna vloga v romanu pripada mlademu študentu Jacobu, ki zaradi smrti staršev čez noč postane brezdomec. Zato opusti študij veterine in skoči na prvi vlak, ki se pripelje mimo – cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini. Roman bralcu razkriva delček zgodovine ameriškega cirkusa, jo preplete z ljubezensko zgodbo in se še posebej dotakne ljubiteljev živali.
___________________________________________________________________________
9
10 Iz naše premične zbirke __________________________________________ RINO FALAPPI: PSI (priročnik)
G
re za izčrpen vodnik in priročnik za spoznavanje najbolj razširjenih pasem psov. V njem je opisanih več kot 300 pasem: splošni opis, zgodovina, značaj, življenjski prostor, potrebe in nega. V vodniku je dodanih 400 nazornih fotografij, ki vam bodo omogočile, da boste zlahka prepoznali pasmo psa, ki ga imate doma.
MARCUS SEDGWICK: SLUTENJE (roman)
M
arcus Sedgwick je britanski pisatelj, ilustrator in glasbenik. Pisateljje za Slutenje zapisal, da gre za izmišljeno zgodbo, ki zato, da bi bila resničnejša, njen velik del temelji na resničnih dogodkih in se dogaja v krajih, ki obstajajo. Delo je bilo ob svojem izidu nominirano za CilipCarnegieMedal za leto 2005, ki je ena izmed najprestižnejših nagrad za mladinsko literaturo. Alexandra Fox ima nenavaden dar: vidi v prihodnost. Tak dar pri sedemnajstih letih na pragu prve svetovne vojne ni blagoslov, prej prekletstvo. Sasha živi v urejeni angleški družini, ob očetu zdravniku, materi gospodinji in dveh starejših bratih, a odnosi med družinskimi člani so skrhani in odtujeni. Starejši brat Edgar ponosno odide na fronto, mlajši Tom bi raje življenja reševal kot jemal, Sasha pa sanja o tem, da bi postala bolničarka. Občasna videnja prihodnosti in slutnje smrti jo obremenjujejo in navdajajo z občutki tesnobe in nemoči. Dokler ne zasluti smrti svojih bratov. Kljub grozotam in bedi bojišč se odpravi naproti svoji usodi, da jo spremeni.
Gratinirane bučke s češnjevci in sirom Sestavine za 1 osebo: - 2 bučki - 6 do 8 češnjevcev - 50g gavde ali podobnega sira - 1 žlica drobtin - 1 žlica olja - sol, beli poper v zrnu - 1 strok česna - vejice bazilike
B
rez skrbi. Ni tako zahtevno, kot se zdi. :) Pečico segrejemo na 200°C. Pekač premažemo z oljem. Česen olupimo, drobno sesekljamo in zmešamo z oljem. Bučke očistimo in podolžno razpolovimo. Meso s semeni izdolbemo in stresemo v pekač. Izdolbene bučke namažemo z mešanico olja in česna ter jih zložimo v pekač. Nadenemo jih s češnjevci, potresemo z drobtinami in pekač za 30 minut postavimo v pečico. Sir narežemo na kockice. Nato pekač vzamemo iz pečice, bučke pa nadenemo z nakockanim sirom. Začinimo. Pečemo še za 10 minut, da se sir stopi. Za piko na i serviramo z bazilikinimi lističi.
___________________________________________________________________________
Kdo pa mlade kaj vpraša?
Rubrika
__________________________________________
Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________
11
12
Skriti kotički Kopra
__________________________________________
P i Tim š Mavrič e
Notranje mestno obzidje
D
ragi fanti in pupe to rundo bomo po Kopru naredili en malo večji giro. Šli bomo malo pogledat tiste skrite kantone in vogale, kjer se lahko še vidijo ostanki enega izmed dveh koprskih obzidij. Ja, ja, ste čuli prav: dveh koprskih obzidij. Vsi veste, da je Koper imel zunanje obzidje, ki je mesto obkrožalo po robu otoka. Malo kdo pa ve, da je bilo še eno starejše obzidje, ki je bilo ožje in je obkrožalo mesto, ko se še ni razraslo po celem otoku. To obzidje je precej skrito in zamaskirano not med stare hiše, in včasih pravijo, da tisto, kar je očem skrito, je še zanimivejše in skrivnostnejše. Če nas tako matra firbec, gremo hitro začet našo šetnjo.
Z
adnjič smo končali pri stari porodnišnici. Če gremo od njenega vhoda malo naprej in potem zavijemo levo po ulici navzgor, pridemo do enega malega trgca, ki ima prehod naprej po Župančičevi ulici skozi en lep kamnit obok. Nad tem obokom pa je stavba v kar dveh štukih. No, če pogledate ta obok in dve okni nad njim, vam sporočam, da gledate dejansko stari mestni stolp z vrati, ki so ga skozi stoletja inkorporirali v sosednje hiše. To so še edina v celoti ohranjena vrata tega obzidja in prva točka, ki jo na naši poti lahko prepoznamo. Vrata so se imenovala Brazzolska, ker se je okoliška mestna četrt tudi klicala Brazzolo. Potem je obzidje potekalo nekako vzporedno z Župančičevo dol do križišča s Čevljarsko (kje točno pač ne vemo – to treba še pogruntat), kjer so bla še ena mestna vrata, ki jih danes več ni. Najbrž so stala tam v tistem ozkem placu na stopničkah med Speedijem in trgovino od Solin. Nekje tam v giru (najbrž tam čisto desni strani spodnjih stopničk) je stala še cerkev sv. Klemna in zdaj naprej bomo vidli, da so vsaka vra-
ta imela svojo cerkvico. Ta vrata bi lahko imenovali Stara Velika vrata, ker so vrata v spodnjem obzidju se imenovala »Porta Maggiore«, o njih pa več, ko bomo govorili o zunanjem obzidju. Zakaj so bila ta »velika«, ni čudno sklepat, gre pač za iztek osrednje mestne ulice. Zdaj pa iz Župančičeve pri Istrski kantini Slavček zavijemo levo navzgor po Dimnikarski ulici. Obzidje je potekalo po levi strani ulice in še ena vrata (najbrž imenovana po bližnji cerkvici Sv. Petra in Pavla) so stala pri tistem oboku, ki stoji nad knjigarno na Mudi, na vrhu vzpona po Dapontejevi rebri. Uličica (tisti, ki hodite od šole na telovadbo na stadion, jo najbrž dobro poznate) nas naprej pripelje do klanca na Ulici talcev. Točno na tem klancu so nekoč stala še ena vrata, in sicer vrata sv. Marjete z istoimenskim stolpom, v samem stolpu pa je tudi bila kapelica posvečena tej svetnici. Ob črti obzidja nas naprej pelje Sabinijeva ulica in v zidu na njeni desni strani lahko ponekod še vidimo dejanske ostanke obrambnega zidu, drugje pa je ta že vgrajen v sosednje hiše. Na sredi Sabinijeve ulice je na desni strani en prehod s stopnicami, po
___________________________________________________________________________
Skriti kotički Kopra
__________________________________________
‘‘
Skozi stoletja so stari mestni stolp z vrati inkorporirali v sosednje hiše. To so še edina v celoti ohranjena vrata tega obzidja in prva točka, ki jo na naši poti lahko prepoznamo.
‘‘
katerih se spustimo do Rampina. Tu je stal še en stolp v obzidju z vrati, ki je po drugi vojni še stal inkorporiran v hišo. Danes pa je zadeva že porušena in je tam samo nek vrtiček, ampak ostajajo nam seveda še fotke. Sabinijeva ulica nas na koncu pripelje za CMK in k telovadnici italijanske gimnazije. Tukaj je stal še en stolp in kasneje tudi cerkvica Sv. Marije Nove. Za sledit obzidju moremo naredit giro okoli velike stavbe italijanske gimnazije na Marušičevo ulico. Tam, kjer se začne ta ulica spuščat po klančku navzdol proti videoteki in pralnici, stojita dve hiši s slepo visoko fasado, ki stojita ful blizu. Tukaj so bila še ena vrata v obzidju, ki so se imenovala Pretorska ali vrata vseh svetih (ker je bila vsem svetim posvečena kapelica v stolpu vrat). Mi laufamo naprej v ulico levo tik ob teh hišah, ki pa nosi pomenljivo ime za naš sprehod – obzidna ulica. So že vedli, zakaj so ji dali tako ime. Ta ulica nas pripelje do ohranjene kapelice sv. Tomaža, ki je stala ob istoimenskih vratih in spodaj nižje (kjer je zdaj Zavod za zaposlovanje), je stala še ena večja cerkev posvečena sv. Tomažu. Od tu naprej nas pelje
Kmečka ulica, kjer pa bomo vidli bolj malo ostankov obzidja, saj je bilo tu spodaj skoraj vse podrto in zgrajeno na novo v sedemdesetih in osemdesetih letih. Po Kmečki ulici pridemo do bivšega Simpson puba (kaj je zdaj tam not se mi ne sanja), kjer so tudi vse stavbe okoli že nove. Prav na vrhu klančka, ki se spušča proti Vojkovemu nabrežju, je stal še en stolp z vrati, v njem pa kapelica sv. Petra. Ravno zaradi tega je bla cela okolica starim prebivalcem Kopra znana kot »Sanpieri«. Obzidje je naprej potekalo ob Gasilski ulici, potem pa nam je njegov potek manj znan. Spet se pojavi v zidu hiš na zgornji strani Ribiškega trga, kjer so ob izteku Bazoviške ulice na ta trg sigurno stala še ena vrata s stolpom in prav daleč tudi ni mogla bit cerkvica sv. Andreja, svetnika, po katerem se je nekoč trg tudi imenoval. Od tukaj naprej notranje in zunanje obzidje sovpadata in potekata po severnem strmem robu koprskega otoka, vse tam do Belvederja in do Tomosovega nebotičnika. Približno v tem območju je obzidje spet zavilo v notranjost otoka in potekalo nekje vzporedno z današnjo stavbo glavne pošte in na koncu sekalo Kidričevo v tisti ožini med
hišami takoj pod muzejem. Tam so stala še ena mestna vrata, ki so peljala do glavnega mestnega pristanišča in imenovala so se Zubenaška. Zubenaga je bilo nameč ime mestne četrti, kjer sta danes Muzejski trg in Tomosov blok. Od tu naprej pa je nekje med hišami obzidje spet potekalo do stare porodnišnice, kjer smo našo pot tudi začeli. No, to je bil naš današnji kar velik giret po Kopru. Upam, da vas nisem namučil preveč. Ko boste hodili okoli in gledali stvari, ki smo jih tu opisali, dejte držat v mislih to, da je to obzidje še precej skrivnostno in neraziskano, skrito v zidovih posameznih hiš in mestoma tudi že uničeno. Iskanje ostankov pa je primerljivo z detektivskim delom. Zato vse, kar smo danes opisali, je še tako malo na oko. Zato upam, da se bo vsaj še kdo lotil raziskovanja in nekega dan pomagal razkrit, ali so še kje ohranjeni kaki koščki obzidja. Evo, zdej smo konc in lahko gremo na plažo vsi skup, se vidimo na naslednji šetnji čez kašen mesec dni. Čao! Shema: Darko Likar Fotografiji: Tim Mavrič
___________________________________________________________________________
13
14 Bodimo aktivni! __________________________________________
Bodimo aktivni!
Napoleonova pot – Napoleonica/ Napoleonika Potek poti: Obelisk pri Opčinah – krožna pot Izhodišče: Od obeliska pri Opčinah (izhodiščna točka – parkirišča so v bližini) se lahko odpravimo po različnih poteh glede na čas in želje. Predlagamo, da se od obeliska (držite se zgornje označene poti) odpravite proti Monte Grisa, kjer najdete cerkev – spomenik Maria Madre e Regina. Od tam se odpravite 50 m po glavni cesti proti Miramaru in na svoji levi bodite pozorni na malce slabše označeno pot, ki vas popelje skozi manj znan del in vas pripelje na spodnjo, glavno sprehajalno pot, po kateri nadaljujete nazaj do obeliska. Razgledi čudoviti in naj vas ne presenetijo plezalci, saj je to priljubljeno plezališče, posebej začetnikov. Predlog: upoštevajte označbe, ne se vedno zanašati na table. Zahtevnost: lahka označena pot. Trajanje: približno 3h Besedilo in fotografije: Barbara Pandev in Emilija Kastelic
P i š e
Patrik Holz
Halcyon era
Halcyon Era (melodic metal) deluje na obali od jeseni 2015. Petčlanska zasedba preigrava in piše skladbe, v katerih se svetla glasova in spevne vokalne linije prepletajo s hitrimi kitarskimi riffi in globokimi growli. Skupina se je prvič predstavila na natečaju za neuveljavljene bende v organizaciji Šole rokenrola in Centra mladih Koper letošnjega julija. ___________________________________________________________________________
Intervju
__________________________________________
Mogoče za začetek kar takoj nekaj o vašem imenu - Halcyon Era. Od kod in zakaj? Ime izhaja iz grškega mita o Alkioni, Eolovi hčeri, ki se je ob izgubi moža od žalosti skušala ubiti, a so se ju bogovi usmilili in ju spremenili v vodomca. »Alkionini dnevi« so mirni zimski dnevi brezvetrja, ko vodomci gnezdijo ob morju, v angleščini pa izraz halcyon days pomeni tudi obdobje miru in sreče. Nam ime prikliče predvsem občutek melanholije, ko se ozremo k neobremenjenim dnevom preteklosti, in izraža željo po trenutku zatišja. Mislite, da tuji jezik boljše deluje, je bolj frajerski in moden kot slovenski jezik? Ne gre za to, da bi bil en jezik bolj kul, bolj izrazen ali bolj speven od drugega. Verjetno je bolj povezano s tem, da v glasbi, ki jo poslušamo, prevladuje raba angleščine in
zato tudi, ko sami ustvarjamo, čisto podzavestno prevzemamo določene vzorce izražanja. Nikoli pa si nismo tega zadali kot pravilo – ko se nam utrne zamisel v slovenščini, nastane besedilo v slovenščini, pomembno je, da se nam zdi besedilo dobro, da podaja zgodbo in se lepo zlije z melodijo in aranžmajem. Letošnjega julija ste osvojili prvo mesto na natečaju Mladina se štima v organizaciji Šole rokenrola. Kaj vam ta naziv pomeni? Ste ga pričakovali? Na natečaj smo se prijavili zato, da nehamo vaditi brez konkretnega cilja in se prisilimo dokončati komade, ki so se z vaje na vajo spreminjali in nikoli dobili tiste prave oblike. Že na predizboru nas je presenetil zelo pozitiven odziv občinstva in komisije, potem pa smo takoj začeli ugotavljati, kaj lahko izboljšamo s samo nekaj vajami pred finalnim
v CMK‘‘ Nastop ju je bil za nas
dober preizkus, ker smo prvič zares videli, kako se skupaj znajdemo na odru.
‘‘
16
___________________________________________________________________________
večerom. Z zaključnim nastopom smo bili zadovoljni, ampak daleč od tega, da bi pričakovali zmago. In potem je ob razglasitvi KayKay rekel, da bi z veseljem poslušal cel naš koncert! Zmaga pomeni, da smo na pravi poti. Boljšega začetka si ne bi mogli želeti.
tega prišlo, ker poslušate tovrstno glasbo?
Ne moremo reči, da melodičnega metala manjka. Odkar smo začeli igrati, smo odkrili več bendov iz vse Slovenije, ki se na različne načine lotevajo žanra. Zagotovo pa se nismo za ta stil odločili zato, ker Od kod črpate navdih za svoje ko- bi v tem videli nišo. Začelo se je z made? Jessico in Janošem, ki sta želela igrati tako glasbo, in počasi je ideja Običajno je tako, da Ivan na vajah dobila pravo obliko v trenutni zareče: »Imam nov riff!« In potem sedbi. skupaj ugotavljamo, kakšen bo občutek in karakter komada, v kat- V navezavi na prejšnje vprašanje ero smer ga želimo peljati. Navdih me zanima vaši največji vzorniki/ je lahko karkoli – knjiga, glasba, najljubša skupina ... beseda, tišina, občutje. Nihče od nas ne more določiti Zdi se mi, da gothic metala man- samo enega ali najljubšega. Znojka na slovenski sceni. Ste se za traj žanra nas navdušujejo bendi, ta žanr zavestno odločili ali je do kot so Soilwork, Opeth, Oceans of
Slumber, Delain, Agonist in drugi, sicer pa naši glasbeni interesi in okusi segajo na vse konce. Kje in koliko časa vadite? Vadimo v Izoli, v vadnici, ki jo najemamo s še dvema bendoma. V tej postavi igramo od marca 2016. Kako je bilo nastopati v prostorih Centra mladih Koper? Nastop v CMK-ju je bil za nas dober preizkus, ker smo prvič zares videli, kako se skupaj znajdemo na odru. Celotna izkušnja je bila zelo prijetna tudi zato, ker smo se odlično ujeli z ostalimi bendi, ki so nas podprli v ''backstage-u'' in pod odrom. Fotografije: Ivo Gregorič
18 Rubrika __________________________________________ P i š e t a
Sara Fabjan in Patrik Holz
Ali tudi vi verjamete tujcu?
Literarni kaos V. Tujec. Tujec na ulici. Tujec v službi. Tujec v restavraciji. Tujec na hodniku stanovanjske zgradbe. Camusev Tujec. Ali pa preprosto tujec. Vsak je tujec in za vsakega ima vsak tujec drugačen pomen. Novi Literarni kaos prinaša prvi del kratke zgodbe z naslovom Verjeti tujcu avtorja Domna Babiča. Drugi del bo objavljen v naslednji številki magazina.
Domen Babič Verjeti tujcu
Fotografija: Pixabay
(Novi Zvon letnik 1, številka 4) 1.del Sloka postava, oranžni lasje. To je Gregor. Vsi ga kličejo Gregorček, kar tako. Res je,da je bil vedno bolj tih, mogoče tudi zato. Prav lepo te zna pogledati, s tistimi nedolžnimi očmi. Rad ima živali. Najraje tiste bolj kosmate, da jih lahko čohlja kolikor mu paše in pa ptice, ki mu dajo občutek večne svobode. Do ljudi ima čistodrugačen odnos. Ima jih rad, po drugi strani pa tudi ne. Prečita jih kot vsako dnevne reklamne letake, ki jih dobivajo na dom s pošto. Prečita jih, potem pa zavrže. Vse kar si želi je notranji mir. Da bi ga ljudje, ki samo prihajajo in odhajajo, tako kot reklamni letaki, pustili pri miru. Zadnji dan se je Gregorček znašel na železniški postaji. Bil je zavit v svojo mehko odejico nedolžnosti, tako kot zmeraj. V podhodu se kar naenkrat izza vogala pojavi senca postave. Začne korakati, koraka čedalje hitreje, Gregorčkove oči pa izgubijo nedolžnost. Zenice se v trenutku razširijo in v njih vstopi strah. Postava se bliža in bliža, Gregorček pa se obrne in začne korakati v nasprotno smer. Čedalje hitreje. »Hej, stari, a se me spomniš? Stari, počakaj me no…stari! Ka je zdej?«. Gregorčkove sive celice začnejo za trenutek mehanizirati…: »Am … ne, ne spomnim se te. V bistvu te prvič vidim.« Človek se ustavi in ga malce debelo pogleda. Po trideset sekundnem izpuščanju glasov, za katere bi on sam najbrž dejal, da so mašila, je iz sebe spravil naslednje besede: »Kaj ne … če sem te pa že stokrat videl tukaj. Ej, ej, a maš kej drobiža? Js mam sam še eno pivo … js mam sam še eno pivo …«, začne brskati po ___________________________________________________________________________
Literarni kaos
__________________________________________
19
svojem nahrbtniku. Medtem se Gregorčkov pogled naostri in izrazi: »Najbrž si me že videl zato, ker ne nazadnje le stojiva na železniški postaji, ki je seveda javni prostor. Drobiža nekako nimam.« Človek medtem najde pločevinko piva in si jo odpre. Pred njim jo spije v enem mahu. »Aaa … si vidu aaa … stari … dej prid mal sm, no … dej prid …« Roko začne stegovati proti Gregorčku. Človek je imel neprijeten vonj, ne po alkoholu, po neprijetnem življenju. Gregorček je to seveda zaznal. V hipu je zaznal tudi: »Nekoč si bil velik matematični potencial. Ko so tvoji vrstniki svoje majhne spolne ude uporabljali za to, da so v peskovnik narisali hiško, si ti kocke s številkami urejal v pravilna zaporedja. Mati te je zato vedno preveč ščitila, ni te pustila družiti se z vrstniki. To se ne bi zgodilo, če bi odraščal z očetom, katerega temperament bi kontroliral tvojo čudno mamo. On ti je dal te balkanske poteze, potem pa odšel nazaj, neznano kam, ko ni bilo več JLA. Ravno zato te je mama še bolj ščitila. Bila je prizadeta, pa ni tebi privoščila istega. Proti koncu osnovne šole si začel mentalno odraščati v drugo smer, napačno smer. Svoboda srednje šole ti je le še bolj škodila. Razočaranjem v šoli je začel slediti alkohol in droge. Zdaj opravljaš višjo šolo iz XY, ki ima podružnico v vasi XYZ…« Človek ga je vedno bolj začudeno gledal in začel zmedeno brskati po svojem nahrbtniku: »Ka? Ka ti ni jasn? Neee, stari, ni krneki, lej, mam indeks…« Gregorček pa je, prvič v življenju, neusmiljeno nadaljeval: »Ženskam nisi nikoli dal miru, si nekakšen izprijenec. Nobena te ne želi takšnega kot si,pa vseeno rineš v njih. In ko se te je že usmilila kakšna princeska z napako, si jo moral do konca in do kraja izkoristiti. Ja, saj te je peljala na morje, ti pa si ji dal merjasca v rit, potem pa zbežal s s cigareti vred. Bližaš se tridesetemu letu … in kje je tvoja družina?!?« Človek začne stopati nazaj, korak za korakom. Vse hitreje. Obrne se in začne v enoosebnem stampedu divjati stran od Gregorčka. Stran od strahu. Za njim se slišijo le še kriki. Gregorček se iz podhoda počasi odpravi na peron, po stopnicah. Nemo hodi in gleda stopnice, vsako posebej, stopnico po stopnico, čisto počasi. Še nikoli poprej ni občutil česa takšnega. Počutil se je napadenega, ogroženega. Zgleda, da mu nedolžnost ni vlila niti najmanjšega zaupanja v ljudi. Prav tako kot v reklamne letake ne. Ko je Gregorček z vlakom zvečer prišel domov, se je zavedal, da ne bo v njegovem življenju nič več tako, kot je bilo. Njegova odejica nedolžnosti, ki ga je varovala vseh štirinajst let, ki jih je prebival na tem svetu, se je začela zategovati. Iz ure v uro ga je čedalje bolj stiskala. Iz ure v uro se je čedalje bolj zavedal, da je prvič v življenju škodil človeku, prav tako pa je prvič v življenju v lastni duši občutil strah. Začel se je rahlo tresti. Mrak. Velika rjava vrata z zlato ključavnico. Si upaš pogledati skozi njo? Poglej, drzni si. Na drugi strani namizna svetilka proizvaja zlati soj luči, ki pada čez polovico sobe. Zraven svetilke stoji tresoči se Gregorček. Z rezilom v roki.
Komentar uredništva Prvi del zgodbe se začne s klasičnim opisom glavnega junaka Gregorja, no natančneje Gregorčka. Začetek je napisan v nekoliko nerodnem otroškem stilu, kot da bi tekst pisal sam Gregorček oziroma nek drug osnovnošolec\srednješolec: »Rad ima živali. Najraje tiste bolj kosmate, da jih lahko čohlja kolikor mu paše in pa ptice, ki mu dajo občutek večne svobode. Do ljudi ima čisto drugačen odnos. Ima jih rad, po drugi strani pa tudi ne«. Ampak ta slogovno preprostejši slog se kmalu razraste v zanimive dialoge, ki so spisani v pogovornem jeziku t.i. slengu. Prvi zaplet zgodbe nastopi med glavnim junakom in nekim pijancem na železniški postaji. Ta stik ga tako zaznamuje, da na koncu celo pomisli na samopoškodovanje, če ne celo na samomor: »Zraven svetilke stoji tresoči se Gregorček. Z rezilom v roki.« ___________________________________________________________________________
20 Rubrika
__________________________________________
Vodna raketa PIŠE IN RIŠE: VID AVDIČ BATISTA
SVEDER
PLUTOVINASTI ZAMAŠEK
VENTIL ZA KOLO
PRAZNA PLASTENKA
POTREBUJEMO:
4. KO BO PRITISK V PLASTENKI DOVOLJ VELIK, BO IZPLJUNILA ZAMAŠEK IN POLETELA. PRI TEM NAS BO CUREK VODE OHLADIL OD POLETNE VROČINE.
1. S SVEDROM ZAVRTAMO LUKNJO SKOZI ZAMAŠEK IN VANJO VSTAVIMO VENTIL.
2. PLASTENKO NAPOLNIMO Z VODO DO ENE TRETJINE IN JO ZAMAŠIMO S PLUTOVINASTIM ZAMAŠKOM. NAŠA RAKETA JE TAKO ŽE PRIPRAVLJENA NA IZSTRELITEV.
3. NA VENTIL PRIŠRAUFAMO PUMPO ZA KOLO IN PRIČNEMO PUMPATI.
OPOZORILO: PRI IZSTRELJEVANJU PAZIMO, KAM USMERIMO PLASTENKO, DA PRI TEM NE BI KOGA POŠKODOVALI.
___________________________________________________________________________
Mesečna čačkarija
21
___________________________
RIMArt Luna Apollonio - Zlata jablana Po poeziji Tima Mavriča.
Zlata jablana
Zlate jagode, zlata cipresa. Zlato drevo na gričku kostnih vencev. »Gospod načelnik, primankuje nam zlatih grelcev!«
Zlato sonce, božaj mi oči. Zlata voda, umij mi dušo. Zlata igračka, za slona v luži. Zlati kodri plemenite Berenike. Ko se vrnil bom iz vojne, Zlata ogledala, zlate korenike. bom zavrgel zlato orodje. Zlati so rokavi gospoda v škrlatu. Posejal bom črne saje, Zlati hudiči sledijo mu po blatu. za črne čase, Zlate so besede, ki jih slišijo ušesa. za v črne kraje. 9. Zlati ročaji, za obstanek nevem česa. ____________________________________________________________________________
22 Športanje
__________________________________________
ACTIVE KOPER!
Fotografije in besedilo: Turistična organizacija Koper
R
avno prav toplo in sončno meritvijo glavnih tokov prometa Olimpijske igrev Rio obiskali tudi poletje se bliža koncu. Za at- pomembno razbremenjuje obalno slovenski olimpijci, zaprl pa jih bo raktivno ponudbo v Kopru pa je območje med središčem Kopra, 4. septembra. nedvomno poskrbel park vod- Žusterno in Izolo, so se odpr- Active Koper je letošnje poletje nih športov Active Koper, ki je le nove možnosti razvoja šport- navduševal s svojo pestro ponudpomembno prispeval k obogatitvi no-turistične infrastrukture, ki la- bo aktivnosti, ki jih je bilo mogoče rekreacijsko-turistične ponudbe. hko pomembno poveže in obogati izvajati tako na vodi kot tudi na Obiskovalcem, med katerimi so bili ponudbo tega območja. kopnem. Med temi so bili na volprofesionalni in rekreativni šport- Active Koper je projekt širšega jo supanje, surfanje, vožnje s kaniki, začetniki, mladi, najmlajši in pomena in letošnji začetek pome- jakom in pedalinom, potapljanje, mladi po srcu, je bilo na voljo več ni pomemben korak k uresničitvi ribolov, jadranje, kajtanje in drugi. kot 50 različnih aktivnosti, ki so jih dolgoročnih razvojnih načrtov na Za adrenalinsko doživetje so obisizvajala predvsem lokalna športna področju športa in turizma, ki bo kovalci parka lahko izbirali med društva. zaokrožen z Olimpijskim športnim vožnjo z vodnim skuterjem, vodno Koper se v zadnjih letih intenziv- centrom Koper. Vsebine športnega tubo, podvodnim letenjem s subno razvija v smeri atraktivne in parka se bodo v naslednjih letih gliderjem in vožnjo z vodnim koleaktivne turistične destinacije, ki s nadgrajevale skupaj z razvojem som. Na kopnem ni bilo nič manj svojim zaledjem in geografsko lego dodatne športne infrastrukture, zanimivo, saj so se lahko obiskovpredstavlja velik potencial za ra- ki jo v prihodnje načrtuje Mestna alci udeležili slackline delavnic, zlične profesionalne in rekreativne občina Koper. Letos je park vod- vodenih vadb in masaž ali pa si športne aktivnosti. Z razvojem nih športov odprl svoja vrata 22. privoščili osvežilni koktajl. cestne infrastrukture, ki s preus- julija, ko so ga pred odhodom na ___________________________________________________________________________
Športanje 23
__________________________________________
Prodajna mesta s sladkimi izdelki
Slaščičarske delavnice in šovi
8. MEDNARODNI FESTIVAL SLADIC IN SLADKIH IZDELKOV
17. & 18. 9. 2016 9:00 - 19:00 Sladki natečaji
KOPER
Degustacija sladkih vin, penin, piv in koktajlov
SladkaIstra
Otroški program
Spremljevalni program
www.sladka-istra.si
Visitkoper
24 CMK foto utrinki
CMK foto utrinki 25
__________________________________________
___________________________________________________________________________
26
Strip
__________________________________________
Strip
__________________________________________
27
28 Strip
__________________________________________
Strip 29
__________________________________________
30 Strip
__________________________________________