Issuu

š t . 4 0 6 \ 0 7 - 2 0 1 6

Skriti kotički: Stara porodnišnica

Hakuna matata potopis Zanzibarja!

Naj te med izpiti ne stresa stres!

R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r

CMK foto utrinki Surferski pozdrav iz Portugalske

Strip: Krajšnica

Intervju: Teenagers Fotokolaž: Burja je preoblekla CMK, Mladina se štima

Naredi svoj samozalivalni lonček

2 Vsebina

__________________________________________

Kazalo • Fotokolaž 1: Burja je preoblekla CMK

• Skriti kotički Kopra: Stara Porodnišnica

• Iz naše premične zbirke

8 11

• Recept: Mojito z bezgovim sokom

• Surferski pozdrav iz Portugalske

• Foto kolaž 2: Mladina se štima (oba polfinalna večera)

• Bodimo aktivni: Spodmoli - ušesa Istre

• Hakuna matata in Zanzibar (potopis)

• Zakaj so Obalne rime nujne?

• Naredi sam: samozalivalni lonček

• Poleti z nami KŠOK-ov napovednik dogodkov

• Kdo pa mlade kaj vpraša? • Naj te med izpiti ne stresa stres!

• Literarni kaos IV.: kratka zgodba

20 23

• Intervju: Teenagers

CMK Magazin številka 4 junij in julij 2016

• Mesečna čačkarija: Jasmina Pištan

Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz

• CMK foto utrinki

• Strip: Krajšnica (Reika Gregoretti)

Sodelavci te številke: Vid Avdič Batista, Sara Fabjan, Emilija Kastelic, Sandi Kruh, Erika Gregorič, Barbara Pandev, Jasmina Pištan, Marija Rožanc, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Iztok Južnič Zonta. Fotografija na naslovnici: Teenagers Fotografije: CMK, KŠOK, ŠOUP, Sara Podreka, Sara Naraglav, Emilija Kastelic, Barbara Pandev in Marija Rožanc. Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670

CMK Magazin

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Burja je preoblekla Center mladih Koper! V zadnjem tednu junija je CMK popolnoma spremenjen in neučakano čaka na prve obiskovalce in vaše odzive. S festivalom Burja ozaveščamo o urbani kulturi. Med drugim smo iz odpadnega materiala (plastenke, škatle, palete, katodne televizije, časopisi, sodi za nafto) napravili nekaj uporabnega in lepega - urbani vrt, umetniške inštalacije, sedišča ... Na naslednji strani si premierno poglejte fotografije priprav in delovne akcije ter seveda čas je za akcijo! Zato prelistajte bogate vsebine nove številke magazina, nekaj člankov je povezanih s poletjem - surfanje in potopis iz Zanzibarja. Za osvežitev pa si lahko pripravite mojito z bezgovim sokom po našem receptu. In še in še! Se vidimo v naslednjih dneh, uredništvo CMK

Fotka meseca

Foto: Patrik Holz

___________________________________________________________________________

Burja je preoblekla CMK 5

__________________________________________

Skriti kotički Kopra

__________________________________________

P i Tim š Mavrič e

Stara porodnišnica

ragi mladi in mlade danes se gremo potepat dalje. Zadnjič smo po dolgem in po čez obdelali Carpacciov trg, danes pa gremo še malo naprej. Za trgom, tam, kjer je nek res huge portal in kjer je zraven Garnata Bistro se navzgor vzpenja ena ulica, mislim da Kolaričeva. V glavnem, če gremo gor po tej ulici, je najprej en par starih hiš levo in desno, potem pa pridemo pred eno veliko stavbo s svetlo rumenkasto fasado. Stavba je v bistvu ful velika. Največja v starem mestu po površini, če ne upoštevamo Hotela Koper. Izgleda tudi precej grdo – vsa okna v pritličju so zazidana, določeni deli razpadajo, zadeva je tudi precej grdo pografitirana. Če stopimo na tistih par stopnic pred glavnim vhodom, bomo tudi videli, da je ne glavnih vratih luknja, skozi katero lahko pokukamo. No tistim, ki boste to naredili, boste videli, da je noter res fuul veliko. Videli boste pogled v dolg hodnik in ob strani celo stebre in loke (temu se reče arkadni hodnik uradno). Če greste zadaj (da se ne izgubiste – na Kettejevo ulico), boste tudi ugotovili, da ima zadeva precej velik vrt. Torej kaj za vraga je ta zadeva? Stavba je med Koprčani vseh generacij najbolj znana kot »stara porodnišnica«, o razlogih za to pa malo kasneje. Gre v bistvu za staro stavbo, v kateri se je nekoč nahajal samostan, kar razloži, zakaj je not arkadni hodnik. Taki arkadni hodniki ali križni hodniki so v bistvu najbolj tipični prav

za samostane in vsak samostan ima vsaj enega, res veliki pa tudi več. In ti hodniki po navadi oklepajo notranje dvorišče, kjer je včasih tudi kak vrt ali pa celo kašen vodnjak. Če hočeste videt, kako zgleda en tak križni hodnik lepo očuvan in obnovljen, moreste it se zapeljat z busom do Pirana, kjer imajo v frančiškanskem samostanu (tam zraven Piranske gimnazije) tudi en tak križni hodnik. Je vedno odprto, tako da se lahko gre pogledat brez problemov. Ta rumeni samostan v Kopru ni bil edini, v mestu jih je v toku zgodovine delovalo, kar 8. Ta, pred katerim stojimo zdaj, je pripadal meniškemu redu Servitov (latinsko Ordo Servorum Mariae, torej Marijini služabniki). To so bili posebni patri, ki so imeli dolge črne obleke, »men in black srednjega veka«, bi lahko rekli. Znani so bili še največ po tem, da so se posvečevali poučevan-

ju in torej imeli v samostanu šolo, ki so jo pa obiskovali samo otroci bogatih. V Kopru so se naselili že v 14. stoletju (po letu 1300), svoj samostan pa so tukaj ustanovili šele leta 1453, ko so prevzeli starejši in precej bolj mičken benediktinski samostan s cerkvico sv. Martina, ki je stal na istem mestu kot današnji samostan. Kar moreste nujno vedet, je to, da so v srednjem veku samostani bili ne zgolj neke skupnosti menihov, ampak so delovali prav kot firme – imeli so ful zemlje in od tega dobivali tudi precej keša in bili precej bogati. Ti naši Serviti so postopoma dobili očitno toliko keša, da so si bistveno uspeli razširiti samostan, saj je danes en največjih v mestu, kot smo že rekli. Stavbo so nadgradili tako, da so najprej naredili eno notranje dvorišče in z arkadami, to je tisto, kar se vidi skozi luknjico v vratih. Potem so začeli zidati svojo novo veliko cerkev, ki je stala tam, kjer je danes otroško igrišče in parkec ob stavbi. Na koncu pa so še povezali to cerkev s samostanom, tako da je nastalo še eno notranje dvorišče, ki pa je brez arkad in se ga od zunaj ne vidi. Ta cerkev je bila (če gledaste na to, koliko je danes ta parkec velik), tudi ful velika. Ne vemo točno, kaj je vse bilo notri, vemo pa sigurno za

___________________________________________________________________________

Skriti kotički Kopra

__________________________________________

Tukaj je porodnišnica delovala še do leta 1996. Potem se je dokončno preselila v Izolo in vsi tisti rojeni po tem letu, imaste na svojih osebnih karticah napisano, da ste Izolani.

‘‘

dve stvari. Prva je en lesen kip sv. Marije, ki ga danes lahko vidimo v glavni cerkvi na Titovem trgu, in to na desni strani od škofovega prestola, čisto zraven tiste Carpacciove slike, ki sem vam jo opisoval zadnjič. Druga stvar pa je prav tista turška zastava, ki jo je šinjor Del Tacco ukradel Turkom v bitki pri Lepantu in o kateri sem vam tudi zadnjič pisal. Kam je ta zastava šla danes končat, to bi moral biti cilj neke posebne raziskave. Zanimivo je tudi, kaj se je dogajalo s samostanom potem, ko so menihi šli stran. Leta 1722 so Benečani ukinili samostan, čeprav so pustili menihom, da bivajo notri še do njenega propada. Potem ko je prišel Napoleon, se je v njem namestila vojska, v času Avstrije (leta 1810) pa se je v stavbi naselila mestna bolnica Sv. Nazarija skoraj do danes, cerkev zraven pa je bila spremenjena v skladišče. Cerkev je sredi okoli 1880 postala celo vinska klet, po drugi svetovni vojni pa jo je uničil požar in so jo potem porušili in

_____________________________

zgradili ta parkec z igrali. Po drugi svetovni vojni, ko še ni bilo bolnice v Izoli (začeli so jo graditi šele od leta 1975 naprej), so bili različni oddelki in bolnice razkropljeni po celi obali – malo v Ankaranu, malo v Izoli, malo v Piranu, v stavbi v centru Kopra pa so večinoma delovali ginekološki, porodniški in pediatrični oddelek (bolnica za otroke). Zato se je stavbe torej prijelo ime »stara porodnišnica«, ker je v celem povojnem času tukaj pač res bila glavna porodnišnica za celo obalo in južno primorsko. Tukaj sem se rodil tudi jaz in z mano cele generacije Koprčanov, vaših tatijev, mam in bratov ali sester. Skratka, dosti se nas je rodilo v tem starem samostanu, ki danes propada. Tukaj je porodnišnica delovala še do leta 1996. Potem se je dokončno preselila v Izolo in vsi tisti rojeni po tem letu, imaste na svojih osebnih karticah napisano,

da ste Izolani. Do leta 2006 je not delovala še metadonska ambulanta (metadon je zdravilo, s katerim provajo zdravit drogeraše od odvisnosti), tako da so not en čas bivali celo drogeraši in đankiji. Potem ko se je še ta ambulanta odselila, pa je cela zadeva res ostala totalno prazna in ker so đankiji še vedno hodili not (in ponoči tudi kurili ogenj), so se odločili, da bojo večino vhodov razen glavnega zazidali, tako da ne bi še kdo kdaj zakuril kak požar. Danes je lastnik Univerza na Primorskem, ki bi rada stavbo obnovila in not naredila knjižnico in kak faks, ampak očitno je zadeva res ful draga, saj rabi totalno prenovo in pošteno arheološko in stavbno raziskavo. Živi bili pa videli, pravijo eni. Se čitamo torej naslednjič, ko se gremo šetat po kaki ulici kam naprej. Čau! Fotografije: Jaka Jeraša, Tim Mavrič

8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

HENNING MANKELL - SKRIVNOST OGNJA (roman)

enning Mankell je dramatik, režiser in svetovno znani pisatelj romanov, tako za odrasle kot mlade bralce. Roman pripoveduje o deklici Sofiji, ki živi na vzhodni obali Afrike, v Mozambiku, ki je zaradi 20 let trajajoče državljanske vojne postal eden izmed najrevnejših dežel na svetu.

___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke

__________________________________________

SARA GRUEN VODA ZA SLONE (roman)

S CHRISTNINA BROWN JOGA

zčrpen temeljni vodnik za vadbo te starodavne veščine, s pomočjo katere najdete duševno in telesno ravnovesje. V vodniku so opisi, primerni tako za začetnike kot tudi za prave izvedence. Prikazanih je več kot 170 jogijskih položajev vseh glavnih šol joge.

ara Gruen je v Kanadi rojena pisateljica, velika ljubiteljica živali in podpornica številnih organizacij za varstvo živali in divjine. V svojih romanih se v glavnem posveča živalim. Za roman Voda za slone je bila večkrat nagrajena in po njem so posneli tudi film (Water for Elephants). Glavna vloga v romanu pripada mlademu študentu Jacobu, ki zaradi smrti staršev čez noč postane brezdomec. Zato opusti študij veterine in skoči na prvi vlak, ki se pripelje mimo – cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini. Roman bralcu razkriva delček zgodovine ameriškega cirkusa, jo preplete z ljubezensko zgodbo in se še posebej dotakne ljubiteljev živali.

___________________________________________________________________________

10 Iz naše premične zbirke __________________________________________ RUDI PODRŽAJ - ANGELCI PADAJO GOR (roman)

udi Podržaj je doslej izdal roman Begave melodije dnevov, piše kratko prozo in gledališke igre. Je dobitnik nagrade Mohorjeve družbe Moj čopič, katero je prejel za svojo zgodbo Strune časa. Angelci padajo gor je napeta pripoved o skromnem in poštenem Slovencu, ki je prepričan, da ga imajo ljudje za naivneža. Vse dokler se ne zaplete v sumljive posle …

ZANE GREY - ŽELEZNA CESTA (roman)

meriški pisatelj Zane Grey je eden glavnih pisec zgodb o Divjem zahodu. Njegove pripovedi se odvijajo na brezmejnih prerijah Divjega zahoda. Njegovo opisovanje je dramatično in polno dogajanja, v celoti usmerjeno v napeto pripovedovanje. Združene države Amerike so bile v drugi polovici preteklega stoletja še težko prehodna in proti zahodu vse bolj redko poseljena in divja dežela. Osvajalci so v želji, da bi zvezo med vzhodom in zahodom dežele izboljšali in utrdili, začeli graditi železnico. Knjiga pripoveduje zgodbo o graditeljih te železnice.

Mojito z bezgovim sokom Sestavine za 1 osebo: - radenska 0,5 dcl, - bezgov sirup po občutku, - voda 2dcl, - nekaj lističev sveže mete, - 1 žlička trsnega sladkorja - 2-3 krhlji limete - 3-4 kocke leda.

eto dobro operemo in osušimo. Z vejic potrgamo listke (en vršiček prihranimo za dekoracijo). Limeto operemo in narežemo na krhlje. V kozarec stresemo limetine krhlje in lističe mete, čez njih pa nasujemo sladkor. Zmečkamo s kijem ali ročajem kuhalnice, toliko, da lahko lističi mete in limetini krhlji spustijo sok. Prilijemo nekaj bezgovega sirupa, radensko in vodo ter dodamo kocke ledu in vse skupaj dobro premešamo. Okrasimo s prihranjenim metinim vršičkom in rezino limete. Postrežemo ohlajeno.

___________________________________________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Rubrika

__________________________________________

Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________

12 Športanje

__________________________________________

Surferski pozdrav iz Portugalske

P i Iztok š Južnič Zonta e

beta se nam še eno dolgo in vroče poletje. Vroče zaradi temperatur, ampak tudi, ker je v zraku nova dogodivščina, ki je pred nami. Odpravljamo se namreč v svet surfanja na valovih. Ja prav na valovih, brez pomoči vetra in jadra. Samo deska val in surfer. Za ta šport smo se odločili, ker je

nekaj neobičajnega, eksotičnega in privlačnega. Pa ne samo zaradi velikih valov, ki jih žal pri nas ni (če izključimo redke mrzle zimske dni, ko burja navija 150 km na uro in se majhni valčki lomijo na Piranski punti - prav nič sexy), ampak tudi zaradi spremljevalnega vzdušja, ki se med surferji (čeprav začetniki)

naredi na takih počitnicah. Kampiranje ob oceanu, celodnevno surfanje in učenje na dolgih peščenih plažah Portugalske je stalna podlaga za dobro vzdušje, ki se hočeš nočeš naredi med vsemi nami. Ko te valovi prvič zmeljejo in voda spere, se hitro spoprijateljiš z vsemi, ki se ravno tako borijo, da bi se čim prej naučili tega športa, ki te je že zasvojil. Kar ne moreš odnehati in bolj, ko si govoriš samo še tega odfuram in grem iz vode, bolj si lažeš in čeprav izmučen, nadaljuješ. Ko končno prideš ven, so vsi okoli tebe najboljši prijatelji. Saj veš, kako je, ko daš vse od sebe, se počutiš kot heroj, in prav ta energija se čuti. Predstavljaj si šele, kako zgleda večerja in rehidracijsko pivce. Pač najboljša družba zahteva svoje debate, in ko ob svežem oceanskem zraku končno prideš k sebi od dol_____________________________

INFO Če se hočeš, osvežiti med valovi in se naučiti suranja na valovih, se nam pridruži v Tribu surf Kampih.

gega dne užitkov, se še odpravimo ven in zažuramo do jutra. To je prvi dan, kaj pa zdaj? Počitnice surfanja na valovih res niso kar tako. Dva taka dneva in zagotovo potrebujemo počitek. Izlet v Lizbono bo prišel kot naročen. Ogled znamenitosti in sprehod po centru nas bo za dan odmaknil od valov. Tukaj v Lizboni na Fado večerji in caipirinhi Barra Alta (žurerska četrt Lizbone) spet zaživijo surferske debate. Morje kliče k sebi. Spet smo nazaj na oceanu, na naši plaži in večernem žarčku. Da stvar še malo začinimo, so na

surfanju na valovih pri Tribuju spremljevalni programi, ki se odvijajo poleg suranja, neobvezni, a zelo zanimivi. Zjutraj se zbujamo s tečajem joge, na plaži ne pozabimo na turnirček beach volleyja. Slackline je napeljan, tako da dodatno vadimo ravnotežje. Obstaja pa en velik minus. In to je, da se po tednu surfanja nočeš, vrniti domov. Kompas se pokvari, od zdaj naprej bo meril samo v smeri, kjer so valovi. Surferski pozdrav in Aloha iz Portugalske!

14 Svetovalnica

__________________________________________

Naj te med izpiti ne stresa stres!

čenje, izpiti, oddaja zadnjih izdelkov … in posledično stres. Kako ga premagovati? Kako se mu izogniti? Svetovalke iz UPAMsi svetovalnice so nam zaupale nekaj nasvetov in napotkov, kako premagati stresno obdobje izpitov, ki zagotovo pesti kar nekaj študentov. IZPITI kot svojevrsten stresor.

memb, ki imajo pozitivne ali negativne posledice na človekovo življenje. Pozitivni odzivi se kažejo kot: pospešeno dihanje in delovanje srca, povečan krvni tlak in mišična prekrvavitev, povečana budnost, previdnost in pozornost, zmanjšanje občutka za bolečino in apetit. Te spremembe omogočijo, da se čim bolje pripravimo na obrambo (boj ali beg) pred »nevarnostjo«.

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim ter zunanjim pritiskom – stresorjem. Stresor pa je dogodek, situacija, odnos, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element, rezultat tega pa je ravno stres. Izpiti so zagotovo svojevrsten stresor, ki lahko zamajejo ravnovesje študenta, zato je pomembno, da poznamo samega sebe, lastno zmožnost za Stres torej ni nujno sovražnik – vsak od nas ga potreštudij in načine študija, ki smo ga uspešno uporabljali buje določeno mero, da lahko svoje življenje doživlja v preteklosti. kot izpolnjeno in smiselno – koristi torej pri osebni rasti in pomaga, da ne obtičimo, temveč se osebnosSTRES je naraven del nas samih in v nas je tudi tno spreminjamo v zrelo osebo, ki izpolnjuje zadane moč, da mehanizme stresa učinkovito obvladuje- cilje. mo sebi v prid. Da bi se izognili negativnim odzivom oz. simptomom na stresorje (težke izpite), kot s o pretirana napetost, Stresa se ne moremo povsem znebiti, lahko pa se učimo in naučimo uravnavati stopnjo strahu, ki spremlja opravljanje izpitov.Dobro je vedeti, da se na stres zelo različno (lažje ali težje) odzivamo, kar je odvisno od naše osebnosti, izkušenj in okoliščin. Pri tem pa je najvažnejša naša življenjska naravnanost – naša prepričanja, trdnost in nenazadnje kakovost medosebnih odnosov s pomembnimi osebami v našem življenju. Ti lahko naredijo razliko med tem, da je določen dogodek za nekoga stresor, za drugega pa »dobrodošla« spodbuda v življenju. Določena količina stresa je nujno potrebna za uravnoteženo in k napredku usmerjeno življenje, saj ga kot mehanizem preživetja, že tisočletja prenašamo iz roda v rod, kar nam omogoča, da se ustrezno in učinkovito prilagajamo na spremembe v okolju. Preprosto povedano je stres naraven del nas samih in v nas je tudi moč, da mehanizme stresa učinkovito obvladujemo sebi v prid. USPEH ni toliko odvisen od moči vetra, kot od tega, kako nastavimo jadra. Naše telo se na stresorje odziva s tako imenovano alarmno reakcijo oz. reakcijo »boj ali beg« - v telesu pride do čustvenih, kemičnih in fizioloških spre___________________________________________________________________________

Svetovalnica 15

__________________________________________ razdražljivost, spremembe razpoloženja, občutek negotovosti in strahu, ki se kot telesni odzivi kažejo v glavobolu, bolečinah v vratu ali hrbtu, motnjah spanja, bolečinah v želodcu, slabi odpornosti, razbijanju srca, utrujenosti, prebavnih motnjah, težavam s koncentracijo, pozabljivostjo, je dobro vedeti, da uspeh ni toliko odvisen od moči vetra, kot od tega, kako nastavimo jadra.

ti je v veselje, - dovolj spanja, saj se med spanjem v naših možganih dogaja mešanje dejstev, domišljije, občutkov, na način da nove veščine preoblikujemo v razumevanje, - izogibaj se prevelikih količin nikotina, alkohola in kofeina, saj na daljši rok pri študiju škodujejo, - trenutno razmišljanje o izpitu kot »preveliki oviri« je brezpredmetno ukvarjanje s prihodnostjo in zamujanje časa in energije, ki jo je bolje usmerjati v učenje, - sprijazni se z okoliščinami, ki jih ne moreš spremeniti (»tečen« in (pre)zahteven profesor, preveč in pretežka snov...) in se raje posveti študiju, saj na pridobivanje znanja lahko vplivaš le ti, - vprašaj se, kaj je najslabše, kar se ti pri opravljanju izpita lahko zgodi; bodi pripravljen sprejeti tudi najslabše, tako boš kasneje lažje iskal rešitve, - kadar ne gre, kot si si zamislil, bodi zmožen reči »ne zmorem« in prosi za pomoč – npr. pogovor s kolegi, ki so izpit že opravili in ti lahko posredujejo relevantne informacije, - ohrani odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta, - vaje za sprostitev, ki jih delaš pred in po učenju (npr.: meditacija, avtogeni trening), - uravnoteži študij in zabavo/sprostitev.

Zato pri študiju za izpite poskrbi za: - organiziran pristop k učenju oz. časovno dinamiko učenja, pri čemur so ti lahko v veliko pomoč informacije starejših kolegov (naredi si dnevni/tedenski/ mesečni učni načrt in mu sledi), - pri študiju si pomagaj z (barvnim) podčrtovanjem, izpisovanjem pomembnejših delov besedila, miselnimi vzorci, veščino hitrega branja in drugimi tehnikami učenja, ki pomagajo pri pomnjenju in povezovanju pridobljenega znanja, - zdravo in uravnoteženo prehrano, kar pomeni tudi dnevno dovolj zaužitih obrokov, - stalen prostor za študij in odmori med učenjem, so opora možganom pri boljšem pomnjenju, - pred izpitom je priporočena beljakovinska hrana, saj omogoča, da dlje vzdržujemo višjo raven koncentracije, - redno (dnevno) telesno dejavnost in izberi tisto, ki Nova spoznanja o delovanju človeka nam omogočajo, da lahko danes vplivamo na ohranjanje sposobnosti pri upravljanju s stresom pred izpiti ali drugimi težUPAMsi svetovalnica, jimi izzivi v življenju in s tem na uspešnejše odzivanje deluje v okviru Primorskena nenehne spremembe v okolju. Pomembno je, da ga svetovalnega središča, si pri izpitih kot v življenju postavljamo prioritete in Koper (PRIMSS) in Štuz zanesljivimi koraki, sledimo našim ciljem. Ko se dentske organizacije zazremo nazaj v življenje, velikokrat vidimo, da so se nekatere največje težave na koncu izkazale za najbolUniverze na Primorskem jše priložnosti v našem življenju. (ŠOUP). Pod eno streho

nudi študentom pravno, socialno in psihološko svetovanje. Več na www. primss.si ali www.soup.si

Črka U je le v abecedi pred V, v resnici Uspeh vedno pride za Vztrajnostjo in trdim delom. Srečno!

___________________________________________________________________________

Foto kolaž 2

___________________________

Glasbeni natečaj

Mladina se štima

Oba polfinalna večera

a prvem polfinalnem večeru Mladina se štima v organizaciji Šole rokenrola so se predstavili trije mladi bendi Imperij, Rock Angeless in Nina ter kantavtorica Sandra Erpe. Strokovno komisijo so sestavljali Manica Smrdelj – profesorica petja, Martin Makovini - profesor klavirja in Mitja Stropnik (bobnar). Ocenjevali so glasbo, besedilo, aranžma, tehnično izvedbo in odrski nastop ter splošno mnenje. V finalni večer (2. 7. ) so se uvrstili naslednji trije: SANDRA ERPE

sicer pa skupina obstaja leto dni. V svoje kraje bi radi vrniNjena ljubezen je glasba, a ko li rock kulturo, ker so mnenja, se ta sreča s poezijo nastanejo da je povsod veliko komerciale, avtorske skladbe, ki govorijo o vse kar počnejo, počnejo iz osizkušnjah, čustvih in še čem. ebnega navdiha. Najbolj uživa, ko se poslušalci poistovetijo z njo in njenimi NINA besedili. Na odru se želi popolnoma prepustiti magični sferi Zasedbo sestavljajo trije člani glasbe – in tako je bilo tudi v – Simon, Dean in pa Tadej. CMK-ju. So domačini. Predstavili so se s tremi avtorskimi skladbami, ROCK ANGELESS njihov navdih pa je strto srce in strla ga je - kdo drug kot – Urban, Benjamin, Gal in Samo Nina. Nastop v naših prostorih prihajajo iz Ribnice. V tej za- je bil šele njihov drugi, skupaj sedbi so skupaj dober mesec, pa so eno leto.

Mladina se ĹĄtima: polfinale 1. veÄ?er

__________________________________________

___________________________________________________________________________

Foto kolaž 2

___________________________

a drugem polfinalnem večeru Mladina se štima sta strokovno komisijo v sestavi Martin Makovini in Denis Scher najbolj prepričali skupini Halycon Era in Sniz. SNIZ Je punk-rock bend iz okolice Kopra, ki je nastal leta 2014. Zasedba treh punc v družbi enega fanta je stara od 15 do 18 let. Matija pravi, da so se prijavili na natečaj, ker so si želeli biti bend. Zina pravi, da so se prijavili, ker zgledajo kot bend. Rebeka, pravi, da so na polfinalnem večeru zato, ker so bend. Lana pravi, da so prijavili izključno zato, ker si je ona želela pozornost.

HALYCON ERA Po letih priložnostnega skupnega muziciranja v različnih sestavih in preizkušanja različnih žanrov smo Jerneja, Jessica, Ivan in Janoš prilezli iz domačih kleti/vadnic, si rekli »mi bi to za prav« in odkrili zvok, ki združuje naše, včasih popolnoma nasprotne, glasbene izraze. Od jeseni 2015 preigravamo in pišemo skladbe, v katerih se spevne vokalne linije prepletajo s hitrimi, melodičnimi kitarskimi riffi in globokimi growli. Februarja 2016 se nam je po dolgem iskanju pridružil bobnar David »The Missing Link« Nik, ki je že na prvi vaji pokazal, kaj da skupini pravi zagon.

Mladina se ĹĄtima: polfinale 2. veÄ?er

__________________________________________

___________________________________________________________________________

20 Rubrika __________________________________________ P i š e t a

Sara Fabjan in Patrik Holz

Lahko nocoj molčiva?

Literarni kaos IV. Naslovno vprašanje je vzeto iz besedila Marine Arko, ki smo ga lahko brali v prvem letniku literarne revije Novi zvon, danes pa si ga lahko preberete tudi vi. Štirje odstavki in ravno toliko odstavkov našega komentarja ter veliko možnosti za razmislek o zgodbi, pri kateri nismo popolnoma prepričani o čem govori, niti ne vemo, če želimo biti.

Marina Arko Superjunaki in melanholija (Novi Zvon letnik 1, številka 7)

Fotografija: dianarasmussen.com

En teden že nisem zapustila stanovanja. Ko sem se v torek zvečer začela skrivati pred mačkom, ker se mi je zdelo, da me obsoja, sem se ne pretirano pretreseno zavedla, da moram nekaj storiti, ali pa si bom kmalu v tušu prerezala žile, čisto zato, ker bi to bilo edino smiselno nadaljevanje situacije. Iz gore perila sem izkopala svež par nogavic in samo zmerno smrdeč pulover in se pognala skozi okno. Nočni zrak je bil sladko svež in človeški obrazi na ulicah, nad katerimi sem letela, so se mi po tolikšnem času osame zdeli neskončno fascinantni in lepi. Okna hiš v njegovi soseski so utripala v pomirjujočih televizijskih barvah in poševna streha, na kateri sem pristala, je dišala po golobjem perju. Potrkala sem na podstrešno okno in se opravičujoče nasmehnila, ko ga je odprl, da sem se spustila noter. V laseh je imel drobce papirja in v očeh ustvarjalno zamaknjenost. »Si v redu?« je vprašal. »Ne,« sem rekla. »Morala sem nekoga videti, da … « Da me spomni, kakšno je življen___________________________________________________________________________

Literarni kaos

__________________________________________

je. Da me prisili, da se iztrgam sama sebi. »Dokončaj, kar počneš. Lahko nocoj molčiva?« Pokimal je. Opazovala sem ga, kako je gradil veliko belo skulpturo iz majcenih papirnatih piramid in njegovi gibi, umirjeni in osredotočeni, so me napolnili s toploto. Zlezla sem v njegovo posteljo in mislila na nič in ko se mi je pridružil, je imel vonj po lepilu in zakopala sem svoje prste v njegove lase in svoj obraz v njegovo ramo in ga pritegnila tako blizu, da sem pozabila dihati in je svet utripal v črnih krogih in to je bilo skoraj, kot da ne bi obstajal, in končno sem lahko čutila sebe, ne bolečine, ki me je oklepala, ampak tisto, kar sem nekoč bila pod njo, in božal je moje lice in potem moj hrbet in moje roke in prepletel najine prste in najine noge in končno nisem zaspala v obupanem krču, ampak v umirjenem rahlem smrčanju kot vsi blago zadovoljni ljudje pred tiho utripajočimi televizorji.

Komentar uredništva

esedilo Superjunaki in malanholija je celostno na veliko načinov. Ničesar ni premalo ali preveč. Je kratko, vendar uspe povedati ravno dovolj, da lahko začutimo dogajanje, in ravno premalo, da bi si podrobneje predstavljali situacijo ali kontekst zgodbe. Močna točka besedila je gotovo izdelan slog in način formiranja stavkov/odstavkov, saj menjavanje dolgih in kratkih stavkov temu proznemu besedilu ustvarja ritem. Začetni odstavek je ravno dovolj dolg, da vzbudi zanimanje. Sestavljen je iz zgolj treh stavkov, kar je mimogrede tudi značilnost zadnjega odstavka. Skozi celotno zgodbo se pojavljajo inovativni motivi, ki se mešajo s podrobnimi opisi dogajanja. Edini očitek pri vsebini zgodbe je drugi odstavek, ki ne doseže ravni drugih treh, saj vpelje motive, kot so utripajoči televizorji, ki so kasneje v besedilu ponovno omenjeni in takrat tudi bolje vpeljani v kontekst. Vrh zgodbe predstavlja dialoškost tretjega odstavka, ki, tako kot je značilno za celotno besedilo, o dogajanju pove veliko, a hkrati ničesar določenega. Skozi celotno zgodbo nikjer jasno ne izvemo, kdo sta osebi, ki se pojavljata v zgodbi in kaj se dogaja; kar deluje mistično. Zanimiv je tudi trenutek v dialogu, kjer je nakazana želja po pogovoru, vendar ta zastane in se prenese v notranji monolog glavnega lika (»Morala sem nekoga videti, da … « Da me spomni, kakšno je življenje … ) in se konča z besedami iz naslova današnje rubrike (»Dokončaj, kar počneš. Lahko nocoj molčiva?«). Naslovni besedi dela Superjunaki in Melanholijasta v zgodbi nakazani prikrito. Besedilo vzbudi melanholično občutje tako s slogom kot tudi z bolj neposrednimi navedbami, na primer že z začetnim stavkom in kasnejšim dialogom. Superherojstvo iz naslova pa je najbolj očitno nakazano z letenjem. Vendar je, z izjemo letenja, celotno besedilo antiherojsko, saj se ne zgodi ničesar »junaškega« ali nenavadnega, prav nasprotno - vse je zelo »vsakdanje« in »normalno«. Mogoče tudi iz tega izhaja melanholija v naslovu dela. Zgodbi pričara vzdušje predvsem zadnji odstavek, ki ima, kot že prej omenjeno, enako število stavkov kot prvi, vendar se ti tu postopoma daljšajo. Besedilo se konča s stavkom, ki se razteza prek osmih vrstic in je spisan kot tok misli; nadaljuje se brez (neposredno) logičnih asociativnih zvez. Začne se z zelo konkretnimi opisi dogajanja in konča kot sarkastičen opis sodobnega sveta (»ampak v umirjenem rahlem smrčanju kot vsi blago zadovoljni ljudje pred tiho utripajočimi televizorji.«). ___________________________________________________________________________

22 Bodimo aktivni! __________________________________________

Bodimo aktivni!

Spodmoli Veli Badin ušesa Istre

Potek poti: cerkvica Sv. Kvirin – spodmoli Veli Badin – cerkvica Sv. Kvirin Izhodišče: od cerkvice Sv. Kvirina (tudi Kvirik) – Sočerga, gremo po markirani planinski poti proti jugo-vzhodu. Sledimo markacijam in hodimo v isti smeri po vrhu grebena. Zložno se spuščamo in po slabe pol ure hoje pridemo na vrh Veli Badin. Hodimo v isti smeri vsaj pol ure, nato nas pot obrne in pripelje do opisne table ob naravnem kamnitem mostu, kjer že opazimo spodmole. Del poti poteka blizu roba prepadne stene, zato previdno! Na izhodišče pri Sv. Kvirinu se vrnemo po isti poti. Zahtevnost: lahka označena pot. Trajanje: približno 2h Besedilo in fotografije: Emilija Kastelic in Barbara Pandev

P i š e

Patrik Holz

Teenagers

Teenagers je mlada obalna rock skupina, ki že dela odmevne korake po slovenski glasbeni sceni. Deluje od leta 2012, v tej zasedbi pa od leta 2014 dalje. Člani skupine so Julija Jogan (vokal), Filip Paladin (bobni), Gabrijel Juriševič (kitare) ter Martin Kandido (bas kitara). Pohvalijo se lahko s tem, da so že po drugih vajah nastopili na 7. glasbenem festivalu v Ljubljani in osvojili 2. mesto. Letos pa so osvojili 2. mesto tud na Špil ligi, a so zmagali na lanskih Rock Vizijah v Novi Gorici. Med drugim so koncertirali na Kongresnem trgu, Kinu Šiška, Snack baru, Taverni, Hangar baru, nastopili pa so tudi že v CMK-ju. Njihov repertoar sestavljajo priredbe znanih rock bandov, kot so Ramones, Pink Floyd, No Doubt, Joan Jett, AC/DC ipd. V zadnjem času ustvarjajo tudi avtorsko glasbo. Njihova najnovejša pesem se imenuje STRAN. Kitarista Gabrijela Juriševiča smo ustavili na naši info točki med rednim obiskom vaj v Šoli Rokenrola. Z veseljem se je odzval vabilu za intervju. ___________________________________________________________________________

Intervju

__________________________________________

Kaj vam je pomenila uvrstitev V katerem jeziku rajši ustvarv finale letošnje Špil lige v Kinu jate - angleškem ali slovenskem? Šiška in osvojeno drugo mesto? Imamo komade v angleščini in Uvrstitve v finale smo bili zelo ve- v slovenščini. Ustvarjanje v anseli. Na takšnem odru, kot je na gleščini nam gre hitreje, seveda Kongresnem trgu, je zmeraj čast pa ne smemo pozabiti na domači igrati. Na splošno je bila izkušn- jezik, naš zadnji avtorski komad ja špil lige zelo koristna, spoznali Stran pa ima slovensko besedilo. smo se tudi z drugimi perspektivnimi slovenskimi bendi in smo Kdo pa piše besedila? se z njimi dobro razumeli. Eden od nas pride na vaje z idejo Glede na to, da ste člani ben- o besedilu, potem pa na vajah vsi da izjemno mladi, me zanima, skupaj sestavimo cel komad. kako uspete ''shandlat'' nastope, vaje s šolskimi obveznostmi? Vaši vzorniki na slovenski sceni? Kaj pa v tujini? Redko kdaj se zgodi, da bi vaje ali nastopi odpadli zaradi šole. Po- Vzorniki so za vsakega glasbenitrudimo se ostati organizirani in ka pomemben element, ker lahko furati oboje naenkrat. določajo smernice ustvarjanja in

‘‘

Vzorniki so za glasbenika pomemben element, ker lahko določajo smernice ustvarjanja in dajejo motivacijo za samostojno ustvarjanje vsakega benda.

‘‘

___________________________________________________________________________

Intervju 25

__________________________________________

dajejo motivacijo za samostojno ustvarjanje vsakega benda. Občudujemo slovenske skupine, kot so Dan D, Siddharta, Šank rock in ostali, radi pa poslušamo tudi bende iz tuje scene npr. Ramones, Toto, Anouk, Pink Floyd ...

Kolikokrat na teden vadite? Po navadi se dobivamo samo ob petkih, med počitnicami pa se zmenimo tudi za več vaj, če imamo čas.

Za konec še eno malo bolj provokativV Centru mladih Koper ste nastopali že no vprašanje. Zakaj ne vadite v vadnici večkrat, kako je bilo koncertirati v naših CMK-ja? prenovljenih prostorih? Vaje imamo po navadi ali pri kitaristu ali pri bobnarju doma, ker smo prostorov naNastopali smo že dva krat, nazadnje v maju vajeni in se v domačem okolju počutimo kot predskupina Tinkare Kovač, nam pa je bolj sproščeno. In dobimo za jest in za pit. bilo v največjo čast nastopati na otvoritvi Hahaha. Centra mladih Koper lani jeseni. Fotografije: Teenagers in

Patrik Holz

26 Potopis

__________________________________________

Hakuna matata in Zanzibar

P i Marija š Rožanc e

35 km vzhodno od tanzanijske obale leži otok, katerega ime vzbuja podobe dolgih rajskih peščenih plaž s kokosovimi palmami in turkizno modrim morjem. Te podobe so seveda upravičene, vendar otok ponuja veliko več kot samo to.

SPLOŠNI PODATKI Glavno mesto: Stone Town Površina: 2,461 km2 Populacija: 1.303.569 Denar: Tanzanijski šiling Jezik: svahili, angleški, arabski Religija: islam in krščanstvo Časovni pas: UTC+3 Nacionalna klicna koda: ++255 Cepljenja: rumena mrzlica, zaščita pred malarijo

anzibar je tanzanijsko otočje, ki ga tvorita dva otoka: Pemba in istoimenski Zanzibar, na katerem leži glavno mesto obeh otokov. Otoka sta dostopna s trajektom, Zanzibar pa ima celo svoje letališče. V nasprotju z njegovo zgodovino je glavno mesto Stone Town danes mesto z zelo pozitivno energijo. Na glavni, zelo natrpani tržnici se lahko kupijo različne začimbe, ribe vseh velikosti in oblik, oreščki, nam popolnoma tuje sadje, ki pa je veliko bolj okusno kot pri nas doma. Barve in vonji se kar prepletajo med seboj. Človek bi kar ostal in vpijal okolico. Razen v okolici ribje tržnice. Tam skozi se je najbolje zelo na hitro sprehoditi. Na trgu Forodhani se vsako popoldne začnejo prip________________________________

Potovanje 27

__________________________________________

rave na večerno pojedino lokalnih jedi. Izbira je ogromna: od rakov, mestnih nabodalc in hobotnic naprej. Stone Town je mogoče še najbolj poznan kot rojstno mesto pevca Freddia Mercurya (Queen), kjer pa je danes le trgovinica s spominki. Pol ure vožnje s čolnom je mali otok Prison Island, kjer je odlična lokacija za snorklanje, saj je dno prekrito s koralami. Na otoku pa je tudi zatočišče želv velikank (Aldabra), ki so bile v 19. stoletju preseljene s Sejšelov. Med

‘‘

njimi so nekatere, stare tudi več kot 150 let, težke pa tudi do 200 kilogramov. Ena izmed glavnih gospodarskih panog na otoku (poleg turizma, morske trave, ribarjenja) je pridelovanje začimb, kar si tudi lahko ogledate v osrčju otoka, kjer se lahko sprehodite med različnimi rastlinskimi vrstami. Pridelujejo predvsem cimet, muškatni orešček, nageljnove žbice, ogledate si pa lahko tudi druge začimbe kot so: kava, kakavovce, kurkuma itd.

Zanzibar ali Unguja v svahiliju pravzaprav pomeni dežela črncev. Zakaj? V 19. stoletju je bilo v Stone Town-u največje središče trgovanja s črnskimi plemeni v tem delu Afrike, preko katerega je prišlo tudi do 50.000 sužnjev na leto. Te so iz različnih afriških držav pripeljali na otok, od koder so jih prodajali naprej v dežele Bližnjega vzhoda. V spomin na to grozovito zgodovino še danes na istem mestu v opomin stoji cerkev in kip.

‘‘

____________________________

Potopis _________________________

Poleg plantaž začimb je Joseph Forest, kjer domujejo majhne simpatične opice Red Columbus ter mangrovo gozd. Mangrove so drevesa, ki so zmožna rasti v slani ali polslani vodi (somornici). So zanimiva drevesa (in kar malce zastrašujoča) s številnimi iz zemlje štrlečimi koreninami. Močvirja, poraščena z mangrove, z obsežnim koreninskim sistemom izničujejo energijo valov in s tem obalna območja ščitijo pred erozijo in neurji.

kot na zahodu ali severu. So pa te zelo ugodno za gojenje morske trave, saj ta potrebuje plitko, mirno in konstantno toplo morje ter mivkasto dno. S to dejavnostjo se v večini ukvarjajo ženske. Posušeno morsko travo nato izvozijo za uporabo v medicini, kozmetiki in kot konzervans hrane.

Če zaokrožim, je Zanzibar odlična destinacija za vse, ki si želijo poležavati na prelepih peščenih plažah pod palmo in občudovati turkizne barve Na JV delu otoka, v vasicah Paje in morja. Je pa tudi zanimiv za tiste, ki Jambiani, je ob oseki plavanje v mor- si želijo doživeti nekaj novega in malo ju popolnoma onemogočeno, saj se raziskovati. Kot bi nekateri temu rekli: morje dobesedno odmakne od plaže. raj na zemlji! Zato tudi niso tako lepe in turistične Fotografije: Marija Rožanc

___________________________________________________________________________

Mesečna čačkarija

___________________________

Ustvarjalec! Vabim te, da nam pošlješ svoja risarska, slikarska in ostala dela v digitalni obliki. Z veseljem jih bomo objavili! Elektronski naslov: info@mladi-koper.si. Zadeva: ‘‘Mesečna čačkarija’’.

LET ŽERJAVOV Tehnika: akril na platno z zlatimi lističi. Dimenzije 100x100

___________________________________________________________________________

Jasmina Pištan

30 __________________________________________ Komentar

P i Patricija Dodič š e

Zakaj so Obalne rime nujne? P

zdaj že znana pesnica Katja Perat s ganizacijskih izzivov, se jih sčasoma sončnico v roki, (ki mi jo seveda tudi malce skušam »losati« in biti le tiizroči), rekoč: »Nisem še slišala tako sto, kar sem, pesnica, ustvarjalka. iskrene poezije doslej.« Ni potrebno Včasih si le želim glasno brati, kar preveč blebetati o tem, kako se je tudi počnem, na trenutke zidovom, moja duša takrat počutila. In kako stolom, Tomažu, saj menim, da je še danes hvaležna tistim besedam so moje pesmi napisane za glasno - ker v poeziji še vedno ostajam rav- branje, včasih pa je javni nastop ena no takšna, po letih pisanja in nekaj takšna dobra hrana za dušo, da jo izdanih pesniških zbirkah. In nato pogrešaš, če je dolgo ni. Pa ne zaraizide zborniček Mladih rim z izbra- di nastopa samega, morda bolj zato, no poezijo (ki ga še dandanes, žal, da začutiš poslušalce, da začutiš enčakam), sledijo številne Mlade rime, ergijo, ki se pretaka med podobno katerih se zaradi dobljene službe razmišljujočimi, med podobneži, nisem več mogla udeleževati. In tako če se lahko tako izrazim. Ker kaj je izgubiš stike, prostor, tla, izgubiš eno lepšega, kot slišati brenčati tisti velivesolje, vendar pridobiš druga vesol- ki ontološki nič med poslušajočimi ja. Minejo leta in pojavi se Holz, glavicami, ki pozorno spremljajo Patrik Holz, da se ve. Ki me prijazno vsako postavitev črke, besed, miže povabi k sodelovanju pri Obalnih ali z odprtimi očmi, kakor komu rimah. In pojavijo se stavčki, tipo: paše. In kakorkoli že zveni, pisana »Danes ne morem, nisem jutri fraj, je prepozno, je dolga pot itd …« in še nešteto izgovorov, ki to niso. DokOpazila sem, da na ler se ne zgodi prosta sobota in fesobali primanjkuje tival Obalne rime ravno v petek in kakšno literarno bingo! Radovoljno sem se odzvala društvo, kdorkoin s seboj privlekla polno prikolico li, ki bi mlade in »poetično-prozne robe«, da bi nas bilo več in da bi po dooooolgem starejše literate Prijeten spomin na takratne čase času spet nastopila tam, kjer sem z združeval ... je eden izmed številnih nastopov v javnimi nastopi pravzaprav najbolj Menzi. Oddelam svoj nastop, drugi intenzivno začela, na Mladih rimah. oddelajo svoje, nakar stopi do mene Ker mi služba že tako daje veliko or___________________________________________________________________________

‘‘

red mnogo leti sem skupaj z Dejanom Kobanom, Veroniko Dintinjano, Živo Mestek, Ano Trebežnik in še nekaterimi zagnanci prisostvovala redno in vsakič na Mladih rimah v Ljubljani, v Menzi pri Koritu na Metelkovi. Začetki so bili morda manj obiskani, kot so danes, tudi scena za nastop je bila bolj skromna kot danes, govorila je beseda sama zase, pesmi same zase. Nastopajočih mladih cel regiment, gostovanja bolj znanih imen tudi. Prav vsakokrat se je izkazalo, da so takšni večeri odlična priložnost za druženje, za medsebojno spoznavanje, ne nazadnje za zbiranje poguma pri sebi, ali se boš javno izpostavil tudi naslednjič, ali boš kaj spilil svojo poezijo, glede na slišano ali ne. Ne nazadnje je bil to prostor in kraj, kjer si končno naletel na podobne dušice, take in takšne, ki smo si morali najprej v sebi priznati, da pa smo pesniki. Da pa smo pisci taki in drugačni.

Komentar na dvodnevni festival Obalnih rim

__________________________________________

beseda ima moč, ki je mogoče mladim, komurkoli, ni vedno dano izraziti drugače kot preko sporočilnosti v pesmi, pisani besedi. Pomembno je, da literatura kljub vsemu vleče iz vsakdanjosti, najsi bo dogodke kot osebe, priklenjene na tuzemsko nič kaj rožnato stvarnost. »Moč črke spodnaša hierarhijo sistema in razvozlava pomen, zapisan na telesu stvari in nadomešča z demokratičnim žuborenjem črke«, kot je nekoč rekel Ranciere. Da je ambient v CMK-ju izreden, ni potrebno ponavljati. Da so Patrik &company super aktivneži in organizatorji, tudi ne, da pa je bil festival Obalne rime prepotreben, je nujno ponavljati še in še, saj je v času, kakršnega živimo, ustvarjalnost nujna za preživetje, sploh mladim ljudem, in da ni sama sebi namen, je tudi jasno. Ko sem bila pred leti selektor pri JSKD za seniorsko poezijo, sem opazila, da na obali primanjkuje kakšno literarno društvo, kdorkoli, ki bi mlade/starejše literate združeval … Seveda obstaja Združenje primorskih književnikov, ampak tja, se po mojem mnenju, tisti bolj začetniški ali sramežljivi težko pritaknejo. In ker je svoje karkoli lepo dajati naprej, deliti, predajati dalje, ali pa le biti delček večera, dneva, česarkoli, kar napolnjuje duše in srca, ustvarja dobro počutje in daje voljo za nadaljnje ustvarjanje, najsi bo piscev kot organizatorjev samih, je takšen festival in so takšna srečanja več kot dobrodošla. Z nami so bila imena, kot so Marcello Potocco, Andrej Medved, Ines Cergol in še veliko zelo odličnih mladih pesnikov, piscev, performerjev, na katere usoda čaka, vsaj po mojem mnenju, zelo odprtih rok. Da nikomur ni bilo dolgočasno, so organizatorji poskrbeli tudi z glasbenimi utrinki Domna in Žana, festivalsko vzdušje pa se je zavleklo globoko v ..., da je duša žvrgolela, kot rada kdaj porečem. Patriku Holzu izredna pohvala in uspešno nadaljevanje festivala in mesečnih rim še nadaljnjih sto let. Fotografije: Marija Rožanc

32 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 33

__________________________________________

___________________________________________________________________________

34 Rubrika

__________________________________________

SAMOZALIVALNI LONČEK PIŠE IN RIŠE: VID A. BATISTA

POTREBUJEMO: - PLASTENKA - VRVICA - OLFA NOŽ 1. PLASTENKO PREREŽEMO KOT NA SLIKI.

2. V ZAMAŠKU NAREDIMO LUKNJICO, SKOZI KATERO PRETAKNEMO VRVICO.

3. ZGORNJI DEL PLASTENKE Z ZAMAŠKOM NAVZDOL POLOŽIMO V SPODNJEGA IN VANJ VSADIMO SVOJE RASTLINICE.

KO BOMO RASTLINE ZALIVALI, SE BO ODVEČNA VODA NABIRALA LOČENO OD ZEMLJE IN TAKO PREPREČILA GNITJE. KO SE ZEMLJA IZSUŠI, PA PREK VRVICE VLEČE VLAGO NAZAJ, TAKO DA JE NE BO TREBA VSAK DAN ZALIVATI.

___________________________________________________________________________

Strip

__________________________________________

Strip

__________________________________________

Strip 37

__________________________________________

38 Strip

__________________________________________

Napovednik 39

__________________________________________