Issuu

š t . 1 0 3 - 2 0 1 6

Napovednik dogodkov Kdo pa mlade kaj vpraša?

Intervju Literarni kaos Literarni kaos

R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r

Bodimo aktivni! Zgodovina mesta Koper

Sixtynine CMK foto utrinki

Vsebina __________________________________________

CMK Magazin

CMK Magazin številka 1 28. 3. 2016

Kazalo

Odgovorni urednik: Patrik Holz Sodelavci te številke: Sara Fabjan, Sandi Kruh, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Marija Rožanc, Tomaž Tomše, Mojca Vojska. Fotografija na naslovnici: Valentin Casarsa Fotografije prostorov CMK-ja: Jaka Ivančič Fotografije: CMK, KID Pina, KŠOK, ŠOUP, Vid Gladovič. Grafično oblikovanje: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si Tisk: Klub študentov občine Koper Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

• Izpostavljamo: napovednik dogodkov

• Iz naše premične zbirke

• Recept

• Intervju: Sixtynine

• Literarni kaos I.: kratka zgodba

• Bodimo aktivni!

• Mesečna čačkarija

• Kdo pa mlade kaj vpraša?

• CMK foto utrinki

• Skrivni kotički Kopra: zgodovina mesta

• Naredi sam • Kolumna

___________________________________________________________________________

Uvodne besede __________________________________________

Piši, predlagaj, sodeluj Alo folk! This is it! Izšel je prvi CMK magazin, prva številka naše mladinske revije, s katero bomo približali vsebine mladinskega centra tebi - bralec in bralka. Aha, že vas slišim, tisto moteče čokolanje v ozadju, šum besed se že izrisuje v jasen in glasen: ‘’Fak, pa saj ta revija sploh nima naslova!’’ Jp, jp, res je. Stoposto si mislite, da nismo našli primernega naslova ali pa, da so bili vsi predlogi grobo prečrtani. Wroooong! Naša borša je polna idej, da kreativnost kar curlja čez njen rob. ‘’Ma ja, dej ne nabijaj! Zakaj je pol vprašaj na naslovnici?!’’ Resnica je preprosta in drzna. Ti! Točno ti, ki to bereš, sam predlagaj naslov! Želim, da si bistveni del publikacije že od njenega samega začetka, želim, da sodeluješ, jo oblikuješ in soorganiziraš z nami. Vanjo daš svoj input in storiš nekaj koristnega. In kako boljše začeti kot tako, da sam predlagaš naslov reviji? Potem pa še nadaljuješ in se preizkusiš v pisanju rubrik, potopisov, foto reportaž itd. ‘’Hm ... in kaj imam jaz od tega, ha?’’ Vse to in še več: - razvil boš svojo ustvarjalnost in se izboljšal v pisanju; - spoznal boš nastopajoče v našem mladinskem centru od glasbenikov, stand up komikov do uveljavljenih literatov in se z njimi pogovarjal, celo intervjuval za revijo; - aktivno se boš vključil v lokalno skupnost in spoznal ogromno novih ljudi. Veš, tisti tip/tipica, ki ga/jo srečuješ večkrat na ulici, pa ne upaš napraviti prvega koraka? Verjemi, z nami ga boš! Zato: piši, predlagaj, sodeluj!

Odgovorni urednik,

Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Veronika Macarol

___________________________________________________________________________

4 _____________________________________________________________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ IzobraĹževalne vsebine

CMK foto

Kuharska delavnica s chefom Andreo Odogaso (22. 2. 2016) _______________________________________________________________________________________

Gong terapija - antisresna delavnica (22. 3. 2016)

_______________________________________________________________________________________ Predavanje in mednarodni veÄ?er (reden program)

____________________________________________________________________________

utrinki

_____________________________________________________________________________________________________________________________

CMK foto utrinki __________________________________________ Kulturne vsebine

GledaliĹĄki predstavi __________________________________________________________________

Stand up (Martina IpĹĄa)

Literarni veÄ?eri Obalne rime (redno)

_______________________________________________________________________________________ Plesne in gibalne delavnice (redno)

Delavnice

Igranje igralne konzole Wii (Just dance)

___________________________________________________________________________

6 _____________________________________________________________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ Zabava

Igranje biljarda (redno) in Državno prvenstvo v namiznem nogometu (20. 2. 2016)

_______________________________________________________________________________________

Stand up: Komična drama Lezba (Martina Ipša, 18. 2. 2016)

_______________________________________________________________________________________ Izmenjava oblek, prihod Božička in Games night (reden program)

____________________________________________________________________________

Penitenziagite, Nuclear Aggressor (21. 11. 2015) in zvoÄ?na umetnost ZVO.ÄŒI.TI (22. 3. 2016)

Bowie tribute night (26. 3. 2016)

_____________________________________

_______________________________________________________

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________________________________________________

Koncerti

CMK foto utrinki __________________________________________

Izpostavljamo

Napovednik - izpostavljamo __________________________________________

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

U.S.I. (gledališko-filmska delavnica) 16.30 - 18.00

Igranje konzole Wii: • Just dance • Sports • Mario kart 13.00 - 16.00

Igranje biljarda 19.00 - 21.00

Kontaktna improvizacija 18.15 - 19.30 Ponedeljek aerobika in pilates 20.00 - 21.00

S sabo lahko prinesete tudi svoje igre in se soočite z ostalimi obiskovalci CMK-ja. Drugi torek v mesecu izmenjava knjig 13.15 - 18.00

Šola namiznega nogometa 18.00 - 20.00 Aktualna državna prvaka delita svoje znanje. Aerobika in pilates 20.00 - 21.00

Delavnice zdravja 18.00 - 20.00 Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.

ČETRTEK Polyglot cafe 18.00 - 20.00 Javna gledališka vaja prvi četrtek v mesecu 19.30 - 22.00 Obalne rime zadnji četrtek v mesecu. 20.00 - 22.00

PETEK Igranje biljarda 18.00 - 20.00 Swing preplesavanje 18.15 - 20.00

Vsi zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’. Igranje namiznega nogometa je BREZPLAČNO vsak delavnik 13.00 - 20.00.

___________________________________________________________________________

Napovednik - izpostavljamo __________________________________________

TOREK 29. 3.

StreSnitve stres na delovnem mestu 18.00 - 20.00 Svet brez meja: Enotnost v raznolikosti z Marjo Kovanda 18.00 - 20.00

ČETRTEK 31. 3.

Obalne rime 08 (Dejan Koban in gledališka predstava) 20.00 - 22.00

SOBOTA 2. 4.

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa!

Izmenjava oblek 10.00 - 18.00

PONEDELJEK 4. 4.

Delavnica recikliranja: Od uporabnih stvaritev do socialnega podjetništva 17.00 - 19.00

SOBOTA 16. 4.

D - beat lüdnica #2: • Hellcrawler • Shiv • Skrun (koncerti) 20.30 - 24.00

TOREK 19. 4.

Zemlja pleše dan vse slovenske Biodanze 20.00 - 22.00

PETEK 22. 4

• Na dan Zemlje (gledališka predstava); • Tinkara Kovač (koncert) 18.00 - 24.00

___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ P i Tim š Mavrič e

Ali poznate zgodovino mesta Koper?

Mladi in mlade začenjamo z rubriko o skrivnih kotičkih Kopra. Vemo, da se marsikomu izmed vas mogoče zdi naše mesto brezvezno in nezanimivo, tudi tu pa tam precej dosadno. Ampak, če se malo spustimo v njegove skrivne kotičke, tako v časovnem kot v prostorskem smislu, odkrijemo kako zadevo, ki je ne poznamo in ki je lahko še kar zanimiva. Naše mesto ima namreč dolgo zgodovino, in glejte, ni vraga, da se v vsem tem času ne najde, kaj zanimivega za razložit in pokazat, sploh glede na to, da večina Koprčanov o zgodovini svojega mesta ne zna povedati prav dosti. Zato bi rad najprej položil neko osnovno podlago (kontekst bi rekli nekateri), preden se sploh lotimo raziskovanja o tem, kaj je v tem in onem kantonu, kaj je v tej pa tej ulici in za tistim pa tistim vogalom. Zato bi to prvo rubriko namenil neki zadevi, ki bi ji rekel »Zgodovina Kopra za telebane«, rad bi vam razložil zgodovino našega mesta na najbolj preprost in kratek možen način.

rvo vprašanje, ki nam lahko pade na pamet je: kdaj je bil Koper ustanovljen? Če sem brutalno iskren, vam morem povedati, da nimam pojma. Zgodovinarji se o tem dejansko kregajo. Prvo naselje, ki naj bi nekje tu okoli stalo, se je imenovalo Aegida, šlo pa naj bi za starogrško trgovsko postojanko (stari Grki so imeli namreč cel mediteran naštudiran s takimi ali drugačnimi postojankami in kolonijami).

Sermin ali Koper? Danes se dejansko prepiramo o tem, ali je postojanka stala na koprskem otoku, ali na Serminu, ki je bil tudi takrat otok. Sam sem med tistimi, ki se jim, kot lokacija te famozne Aegide zdi bolj verjetna serminska varianta, saj vemo, da so pri gradnji prvih naftnih cistern na Serminu delavci zmetali ven baje ogromne količine nekega starega kamenja. Pustimo te dileme zgodovinarjem, zagotovo vemo to, da je bil koprski otok naseljen v rimskih časih. Ko so Rimljani tu okoli osvajali še v časih rimske republike (Istro osvojijo leta 177 pr. kr.), je bilo naše mesto dejansko redko poseljen skalnat otoček, s kakimi enostavnimi lesenimi bivališči staroselcev (Histrov ali Ilirov) in pokrit s

pašniki, kjer so ti staroselci pasli koze. Rimljani so, zato otok priročno poimenovali Capris (najbrž veste, da capra pomeni koza).

Capris Ime se je kar močno prijelo, pa ne zaradi tega, ker imamo danes radio z istim imenom, ampak zaradi tega, kar so kasneje Slovani svoje ime za mesto in otok pridobili ravno od tu: Capris – Capr – Koper. Ko se je rimska republika razcvetela v cesarstvo okoli začetka našega štetja, so tudi pomembni Rimljani prepoznali kakovost našega otočka, kjer so našli mir in odmaknjenost

od civilizacijskega kaosa. Ti so namreč na otoku začeli graditi velike patricijske vile, ki so jih uporabljali za poletni oddih (za tiste, ki ste spali pri zgodovini, patriciji = plemiški sloj). Vemo, da se ena izmed vil nahaja pod staro porodnišnico, bila naj bi tudi polna mozaikov in fresk. Mozaične kocke pa so našli tudi v bližini gimnazije, mogoče je tam stala še ena vila. Zagotovo pa so bile umeščene v komplekse vrtov, imele pa so tudi najbrž kake kmetijske nasade, gospodarska poslopja in seveda svoja pristanišča ob obalah otoka. Lahko si predstavljate nek severno-jadranski Capri.

___________________________________________________________________________

Skrivni kotički Kopra __________________________________________ Začetki na Titovem trgu Ta antična idila je trajala, dokler ni začelo rimsko cesarstvo ‘’hoditi po slabem’’ nekje v 4. in 5. stoletju. Rimske meje so začele postajati čedalje bolj transparentne in cesarstvo so preplavile množice nekih čudnih ljudstev iz vsepovsod, prevladovali pa so Germani s svojimi raznimi plemeni. Stari prebivalci so pred temi napadalci skušali zbežati in bežali so pogosto na težko dostopna mesta ob obali (Germani pač niso imeli ladij) in seveda na otoke. Ker je bilo na območju današnje Slovenije, Furlanije in Benečije kar precej nekih velikih rimskih mest (med njimi tudi Oglej - Aquliea, ki je bil za tiste cajte velemesto) je bilo teh ljudi veliko. Na tak način so nastala ob obali številna nova mesta, med njimi tudi Benetke in seveda tudi Koper. Na koprskem otoku so se stari rimski prebivalci predvsem naselili na najvišji točki, kjer stoji danes Titov trg in tam začeli graditi prve stavbe, ki so bile po sili razmer lesene, s pridom pa so tudi uporabljali ruševine starih vil. Kmalu po letu 476, ko je bilo zahodno rimsko cesarstvo tudi uradno razglašeno za mrtvo, so se na njegov račun razširili njegovi vzhodni bratje – Bizantinci. Koper je tako v času, ko je mesto prvič začelo nastajati in se širiti, prišel pod oblast Bizantincev, to je bilo nekje v 6. stoletju.

Bizantinci in Franki V tem času so ga Bizantinci naredili za pomemben center: naselje je dobilo status mesta, dobilo je škofijski sedež in škofa (to je za tiste cajte pomembna reč) in dobilo tudi novo ime. Cesar Justin ga je poimenoval po sebi – Justinopolis. Mesto v tem času še zagotovo ni segalo čez cel otok, ampak je obsegalo le osrednji del današnjega mestnega jedra. Moč Bizantincev so kmalu začeli izzivat eni izmed tistih Germanov, ki jim je uspelo ustanoviti svojo močno državo – Franki. Pod Karlom Velikim so se ti razširili čez pol Evrope in tako tudi trčili ob Bizantince prav v naših krajih. Oboji so se bojevali v nekaj vojnah, dokler niso Istro dokončno osvojili Franki leta 812. Istra je tako postala del najprej Frakovskega cesarstva, nato pa Rimskonemškega cesarstva.

To je bila zanimiva zadeva Po Karlovi smrti je država razpadla na tri kose, vzhodni nemški del v katerem so obstali naši kraji, pa se je kmalu spremenil v neko državo, ki je bila država samo po imenu. Znotraj nje se je kmalu oblikoval cel kup nekih kneževin, vojvodin, grofij, škofij in samostojnih mest in vsaka izmed teh enot je praktično funkcionirala kot neka mala samostojna država ali

državica. S Koprom se je zgodilo podobno. Postopoma je mesto pridobivalo vedno več pravic: leta 1053 mu je cesar Konrad podelil mestne pravice, znova pa jih je potrdil cesar Friderik Barbarossa leta 1222. Mesto je sprejelo tako tudi svoj statut (neki osnovni zakon o delovanju mestnih organov in o kaznih za prekrške in zločine) in tako razglasilo svoj »mestni komun«, ki je precej sovpadal z ozemljem današnje občine Koper. To ozemlje je tako funkcioniralo kot neka mini samostojna državica v okrviru rimsko-nemškega cesarstva. Mesto se je vpletlo v številne spore in boje za večji vpliv.

Spori Pogoste so bile vojne med posameznimi mesti (predvsem s Pirančani smo imeli probleme), tudi s Trstom in ostalimi istrskimi mesti je bilo dosti malih sporov. V to godljo so se čez en čas vpletli še Oglejski patriarhi in Goriški grofje. Ko so se vsi med seboj z raznimi spletkami in odprtimi spopadi veselo kregali, je na drugi strani Jadrana nastajala vzhajajoča nova sila – Benetke. Te so postajale čedalje bogatejše in močnejše, in hotele so si zavarovat hrbet pri svojem trgovanju, zaradi česar je bila osvojitev Istre velikega pomena. S pametno diplomacijo in vojaško močjo je uspelo Benetkam v roku nekaj let, zlepa ali zgrda (torej prostovoljno ali na silo) si podrediti večino mest ob Istrski obali. Koprčani so bili kar precej uporniški in so se proti Benečanom nekaj časa bojevali, čez čas pa so vseeno morali popustiti pod premočjo nasprotnika in so tako postali del Beneške republike v letu 1279.

Pod Benečani S tem se je začelo zgodovinsko obdobje, ki je mesto tudi najbolj zaznamovalo – obdobje beneške nadvlade. Koprčani so sicer vstopili v zvezo z Benetkami kot izjemno ponosno in samostojno mesto, ki se seveda ni dalo kar tako. Benečani so Kopru pustili neko določeno stopnjo avtonomije, vendar so se kmalu po priključitvi Koprčani začeli Benetkam upirati. Največji upor je bil leta 1348, ko so Koprčani spet skušali dobiti svojo

___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________

samostojnost, vendar jim seveda ni uspelo. Benečani so se jim maščevali tako, da so jim odvzeli avtonomijo, saj so mestnega podestata začeli imenovat oni (»podestat« je bil neke vrste takratni župan). Benečani so za kazen Kopru tudi porušili del obzidja. Koper je imel to šfigo, da je ravno v tem času, ko je bil del obzidja porušen, trajala vojna med Benečani in Genovežani in so ti lahko veselo prišli ropat v Jadran. Leta 1380 so oropali tudi Koper in tako naredili kar velik kažin.

Capodistria raztura! To nemirno obdobje je trajalo, dokler ni začela cveteti renesansa nekje v 15. stoletju. Takrat so se Benetke dokončno utrdile in postale pomorska velesila v Sredozemlju ter glavni evropski trgovski posrednik z vzhodom. Koprčani so se v tem času že precej umirili in postali zvesti zavezniki Benetk, za kar so bili tudi nagrajeni. Koper je postal glavno mesto beneške Istre, tu so dobile mesto glavne institucije za celo Istro (sodišče, davčna uprava). Ravno za

to se uveljavi v tem času ime mesta, ki ga ima v italijanščini še danes – Capodistria oz. glava Istre. To je bil tudi čas, ko je začelo mesto totalno razturat.

Vittore Carpaccio Začela so se številna gradbena dela, obnove obzidja, mestnih palač in cerkva. Koprski plemiči začnejo postajati pomembni tudi v Benetkah in tako so uspeli nekatere pomembne umetnike tistega časa pritegniti v Koper. Najbolj znan med njimi je bil Vittore Carpaccio, pomembni renesančni slikar, ki je v mestu naredil veliko slik. Mesto je začelo cveteti tudi gospodarsko, saj je postalo trgovska postojanka in glavna točka, od koder so kmetijski pridelki iz Istre odhajali v Benetke. Usoda in uspeh našega mesta je bila takrat tesno povezana z Benetkami.

Zaton Benetk V času baroka (17. stoletje), je bilo mesto še uspešno in je imelo uveljavljen visok status med

beneškimi mesti. Mesto Koper je bilo glavno mesto ene izmed morskih provinc (terre da mare) in je imelo podoben status kot glavna mesta kopnih provinc (terraferma), kot so Padova, Verona, Vicenza, Treviso in druga mesta. V 18. stoletju se je čedalje bolj kazal zaton mesta, ki je bil povezan z zatonom Benetk, saj so te izgubile pomemben trgovski položaj, zaradi novih odkritij in čezoceanskih potovanj. Še en žebelj v krsto pa je bil vzpon Trsta, ki so ga Habsburžani ravno v tem času oklicali za svoje osrednje pristanišče. Benetke so počasi hirale, leta 1797 pa je Beneško Republiko tudi formalno ukinil striček Napoleon.

V senci Trsta Koper je tako kmalu pristal v okviru Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske, ki je pobasala vsa bivša beneška ozemlja. Postal je neko zaspano provincialno središče v senci velikega in razvijajočega se Trsta. Medtem ko se drugod po Evropi začne razraščati industrija in se mesta hitro začnejo širiti, je Koper ostalo pretežno kmetijsko, ribiško in solinarsko obmorsko mestece

___________________________________________________________________________

Skrivni kotički Kopra __________________________________________

brez industrije in omejeno na svoj otok. To se je kazalo tudi v stavbah, ki so začele počasi propadati in nekatere so Avstrijci že začeli rušiti in nadomeščati.

Svobodno tržaško ozemlje Tako je mesto preživelo 19. stoletje in dočakalo prvo svetovno vojno, ki jo je spremljal tudi okrepljen nacionalizem. Po prvi svetovni vojni je postal Koper del Italije in na našem območju se je začel širiti fašizem. V času druge svetovne vojne mesto ni utrpelo veliko škode, saj ni bilo izpostavljeno velikemu bombardiranju. Po italijanski kapitulaciji v letu 1943 so celotno naše območje zasedli Nemci, ki so imeli tudi v Kopru svoj štab. V zadnjih mesecih vojne, v maju leta 1945 so partizani osvobodili tudi Trst in Koper. Po vojni je celotno območje bilo najprej del Julijske krajine, razdeljene na cono A in cono B. Kasneje, ko sta si na podlagi Pariške mirovne pogodbe Italija in Jugoslavija razdelili Julijsko krajino, se je za zadnje sporno območje ustanovila posebna cona – Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki je funkcionirala kot neka mala žepna državica in je vključevala območje Trsta, Kopra, Izole, Pirana in Umaga. STO je obstajal med leti 1947 in 1954, razdeljen pa je bil spet v Cono A STO (Trst, pod ameriško upravo) in Cono B STO (današnja slovenska obala in hrvaška obala do Novigrada pod jugoslovansko upravo).

Selitev narodov V letu 1954 se je tudi STO razdelil med Jugoslavijo in Italijo. Trst je dokončno pripadel Italiji, Koper pa dokončno Jugoslaviji in s tem Sloveniji. S tem se je sprožila tudi nova »selitev narodov«, saj so se iz Kopra izselili skoraj vsi italijanski prebivalci, ki so prej predstavljali več kot 90 % mestnega prebivalstva. Namesto njih pa so se začeli priseljevati Slovenci in prebivalci drugih republik bivše Juge. Ker je Slovenija z izgubo Trsta ostala tudi brez pristanišča, je bilo odločeno, da se novo pristanišče zgradi v Kopru.

Novi razcvet mesta V letu 1957 se je tako ustanovila Luka Koper in začel se je nov razcvet mesta. Mesto se je dokončno povezalo s kopnim in se tudi začelo širiti iz bivšega otočka na območje novo nastale Bonifike in še dlje na okoliške hribe. Tako so postopoma nastali v 50. in 60. letih Semedela, Markovec, Žusterna, Olmo in Šalara. Koper je tako začel postajati pokrajinsko središče južne Primorske in je danes osrednje mesto na slovenski obali in v slovenski Istri.

Naslednjič No, to je zgodovinska podlaga in bo za prvič čisto dovolj. V naslednji številki revije pa bomo že izpostavili kakšen zanimiv kotiček, vogal ali luknjo mesta Koper.

___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

Kurt Vonnegut - Klavnica pet (roman)

onnegut velja za enega najboljših avtorjev sodobne ameriške književnosti, ostrega kritika ameriške družbe in politike ter prepričanega pacifista. Osrednja tema romana je zavezniško bombardiranje Dresdna konec druge svetovne vojne, ki ga je avtor sam doživel kot vojni ujetnik v mestu. Antologijski stavek ‘’Tako gre to’’ se v romanu pojavi vsakič, ko kdo umre (pojavi se 103-krat. ‘‘Na Zemlji se samo slepimo, da trenutek sledi trenutku kot nanizane kroglice in da je trenutek, ko mine, za vselej minil.’’

___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke __________________________________________

Dr. Janez Strehovec: Umetnost interneta (strokovna liteatura)

U Nick Drake: Tutankamon - knjiga senc (roman)

oman Tutankamon je poln presenečenj, izkrivljenj in obratov, v katerem napetost ne popusti vse do konca. Zgodovinski roman se odvija v Egiptu leta 1324 pr. n. št. Na zlatem prestolu je znameniti Tutankamon, ki vlada kraljestvu, ki bi naj bilo najmočnejše in najveličastnejše. Toda kralj, star komaj osemnajst let, in njegova prav tako mlada kraljica Ankesenamon morata znova uveljaviti vlogo in moč velike dinastije, zato se nenehno bojujeta s političnimi in osebnimi spletkami dvora. Odkritje v osrčju temnih palačnih prostorov pa vse postavi na kocko ...

metnost interneta predstavlja zajetno in poglobljeno analizo medmrežja. Poleg zgodovinskega orisa nastanka in razvoja interneta poda pronicljivo in zelo berljivo analizo fenomena, ki je v preteklem desetletju popolnoma spremenil način človeške komunikacije in s tem naš vsakdan. Kaj je internet? Kako se z njegovim pojavom in vse bolj širšo uporabo spreminja naša realnost, naše dojemanje sveta? In kako se spreminja naše pojmovanje umetnosti? Kaj je v času interneta sploh še umetnost? Kako deluje literarno delo na internetu? Kdo so avtorji internetne literature?

___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke

__________________________________________

Dr. Patrice Éon: Proč s kompleksi (priročnik)

e slabo počutiš v svoji koži? Se med sošolci ne znajdeš najbolje? Imaš občutek, da te vsi gledajo in se iz tebe norčujejo? Pogumno poprimi za ta priročnik, da se znebiš teh kompleksov, s katerim se spopada toliko mladih. Naj ti več ne grenijo življenje. Poleg izpovedi vrstnikov je v knjigi tudi veliko koristnih napotkov strokovnjakov, kako znova najti zaupanje vase. Čas je za ukrepanje!

Nancy Farmer: Škorpijonova hiša (roman znanstvene fantastike)

korpijonova hiša je futuristična dogodivščina, v kateri nas ob vsakem obratu v življenju glavnega protagonista Mattea Alacrana čaka novo presenečenje, pri katerem nam zastane dih. ‘’Na zabavi, prirejeni v čast njegove polnoletnosti, vpraša Matt El Patronovega telesnega stražarja: “Koliko sem star? (...) Vem, da nimam rojstnega dneva kot ljudje, toda bil sem rojen.’’ ‘’Pridelan si bil,’’ ga spomni Tam Lin. ‘’Devet mesecev si rasel v tisti ubogi kravi, potem pa so te izrezali iz nje.’’

Sestavine za 2 osebi: 400 g kozic, 250 g riževih špagetov, 400 mL belega vina (svetujemo Cuve), 250 g smetane za kuhanje, 1 čebula, 1/4 stroka česna, olivno olje, sol, poper.

Riževi rezanci s kozicami

riprava je enostavna in relativno hitra. Najprej v ponvi na olju popražimo čebulo, česen in neolupljene kozice. Kozice odstranimo, čebulo zalijemo z vinom in smetano ter vse skupaj pokuhamo. Dodamo kozice, posolimo in popopramo ter ob stalnem mešanju dodatno povremo. V slani vroči vodi 5 minut kuhamo riževe špagete, odcedimo, stresemo v omako in postrežemo. K temu okusnemu morskemu kosilu dobro sede belo vino!

___________________________________________________________________________

SIXTYNINE P i Sandi š Kruh e

Intervju s frontmanom skupine Sixtynine Tomažem Klepačem

Tomaž zaupajte nam, zakaj je Kako si ga pa vi razlagate? naslov vašega prvenca You are me? Ta komad je moje avtorsko delo, Album je naslovljen tako, ker je to sam sem ga napisal in vem, za kaj gre tudi naslov našega komada, ki smo in je dejansko ogledalo postavljeno ga naredili - You are me. Je ogledalo celemu svetu, ker je vsak lahko postavljeno celemu svetu. Vsak si you are me, you are me, ti si jaz, lahko album razlaga po svoje, tako jaz sem ti in vsi smo krivi za to, da dobrodošli, ko boste ugotovili kar se dogaja na svetu in istočasno kaj pametnega ali uporabnega, mi smo zaslužni za to, kar se dogaja, lahko pišete na tomaz.klepac@ tako, da je samo stvar ravnotežja gmail.com. in na žalost zdaj prevladuje tisto negativno ravnotežje, upam, da se bo odprlo počasi tudi tisto pozitivno ravnotežje … govorim za cel svet. ___________________________________________________________________________

okerji Sixtynine so odprli novo koncertno sezono v Centru mladih Koper s predstavitvenim koncertom njihovega prvenca You are me. Raztrgali so zvočne stene v CMK-ju in pripravili fantastičen koncert, ki ga bodo prihodnji glasbeniki res težko presegli. S pevcem Tomažem Klepačem smo se pogovarjali po odigranem ‘’špilu’’ v Družabnem prostoru, ki se med koncerti že, kot po pravilu spremeni v backstage.

Intervju __________________________________________ Kateri so vaši vzorniki?

Snakes, rad poslušam Pink Floyde, rad poslušam vse, vse, hm … Black (Najprej močen smeh) Vzorniki Eyed Pease, Justina Bieberja, ja ... (spet smeh) Dražen Petrović valda … tudi Damjana Murka … ja je moj vzornik … ker je bil ful resno, tudi Fredija Milerja (s prstom dober košarkar, Tomaž Terček pokaže na obrvi in se zasmeje), še je moj vzornik, ker je bil dober malo pa bom mel obrvi iste kot on. spiker (opomba urednika - TV napovedovalec) … se spomnim Kakšni so cilji skupine Sixtynine (smeh), da je imel velika uha kot jaz za naprej? (dvigne lase in pokaže svoja ušesa). Potem kdo je še potem ... aha ... moji Vedno delamo naprej. Vedno noni je bila ful všeč in tudi meni je naprej, če greš nazaj, je vse tako bila všeč Nadia Comăneci (smeh), … nič od nič. Naprej se da hoditi, sam nihče je ne pozna več … pa nazaj hodiš bolj težko, če hodiš to je bila svetovna gimnastičarka, nazaj, lahko hitro padeš, naprej je zbežala iz Romunije v Ameriko tudi vidiš, kaj se dogaja, se lahko in naredila celo štalo, da ajd čao. umakneš oviri. Tako da naš cilj je, Kar se tiče pa glasbe, pri njej pa da naredimo še en dober album je res širok spekter, rad poslušam in predvsem, da čim več igramo, Queene, rad poslušam White ker na odru smo res najmočnejši.

Kako gledate na slovensko glasbeno sceno? Tako (grdo pogleda), včasih pa tudi tako (navdušeno pogleda). Hahaha … ne, zdaj pa resno, pa ful je dobrih bendov in sem ful zadovoljen. Sploh pa moj sin igra v dobrem bendu - Free the mouse. Res so mega bend, mladi dečki, ki delajo res s srcem in dušo in še ne vejo, kaj je ta pokvarjeni svet. Mislijo, da bodo mega svetovne zvezde in želim, da jim uspe, res, ker so špica dobri.

Intervju __________________________________________

V Centru mladih Koper imamo na voljo vadnico za mlade glasbenike in šolo Rokenrola, kaj svetujete mladim glasbenikom na začetku svoje glasbene poti?

mi smo bili predskupina, še čisto mladi bend, smo šele zaključili osnovno šolo (smeh). Imel sem nikakršen šal, oranžno moder, res bil je kar neki in jakno, ki sem jo vzel očetu iz omare. Smo prišli v MKC igrat, staršem pa sem prepovedal, da pridejo na koncert, ampak onadva sta vseeno prišla, ker živimo tukaj spodaj (pokaže z roko) in sta bila skrita tam za stebrom in sta me gledala. Danes po ne vem koliko letih … po sedemindvajsetih letih je mama spet prišla. Je prišla v prvo vrsto, se mi je pokazala in potem zbežala (smeh). Je pač to ful preglasno za njo, ampak dobro, bila je vsaj tukaj po toliko letih in je bilo ful lepo, ker sem zaključil cel cikel. Tako, da pridite v CMK, fenomenalna ekipa, odlično vzdušje, dobro ozvočenje in se vam res splača prit sem igrat ali vadit!

Mladim glasbenikom na začetku svoje glasbene poti svetujem to, da vztrajajo, vztrajajo in še enkrat vztrajajo, ker tudi, če si slab in vztrajaš 20 ali 30 let, potem te že imajo za neko legendo (smeh). Tako, da vztrajajte in mogoče se vam nasmehne sreča, upam pa, da se vam že prej in da vas vidijo igrat. Kako je bilo nastopati v Centru mladih Koper? Ful dobro, ful, ful, ful dobro, ful sem ponosen, ker je bila danes moja mama tukaj. Tukaj sem prvič nastopal leta 1989, še v starem MKC-ju, takrat je bil tukaj neki hudi koncert. Vem, da so nastopali ... hm ... Rdeči baron pa Tomaž Sršen, pred tem je igral pri Vladu Kreslinu v skupini Martin Krpan, pa še ... hm … sem pozabil, kdo Fotografije: Veronika Macarol še, ma še en kup dobrih bendov in ___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ P i š e t a

Sara Fabjan in Patrik Holz

Vas zanima, kaj razmišljajo zapuščena vozila? Literarni kaos I.

arjavelost železa nekega volkswagnovega kombija. Osamljenost in zapuščenost. Onesnaženje okolice in drzni vdor človeka v čistost narave. Vse to prinaša prvi Literarni kaos v kratki zgodbi z naslovom Hipsterski kombi avtorja Andraža Čoža. Spodnja zgodba opisuje kombi, ki že petdeset let ždi v neki jami. Motiv razpadajočega vozila je najbrž vsakemu vsaj malo poznan, zato si preberite, kakšno je življenje zapuščenih in obrabljenih vozil mimo katerih ste se gotovo že večkrat peljali.

Andraž Čož - Hipsterski kombi (kratka zgodba - revija Novi Zvon letnik 1, številka 3) Cesta je na tem odseku ustvarjala oster ovinek. Okrog njega je bila pokrajina, polna lukenj in malo večjih jam, v katero je ob nočni nepriliki pred dobrimi petdesetimi leti padel tudi hipsterski kombi. Vsa druga vozila, ogromne cisterne s fosfatnimi gorivi, manjša kolesa, večje kancerogene limuzine iz Vzhodne Nemčije, vsa so iz jam po nekaj dneh – včasih tudi mesecih – odstranili. Le hipsterski kombi je ždel v svoji novi čumnati in gledal, kako se mimo njega suka čas. V njegovem zadku so prostor za zvijanje zeliščnih cigaret našli hipiji, za vsakršne seksualne akte so vanj prinesli še kavč in v njem videvali – s pomočjo sintetike kajpak – popek sveta. V osemdesetih so kavč izkoristili nemški goth-narkiči in njihovi techno prijatelji, ki so si v žile začeli šopati poceni prah – ti so se izmenjavali mnogo hitreje kot tisti poprej. Devetdeseta so prinesla mir; nekaj osamljenih vojakov je še prišlo, z originalnim praškom iz Afganistana in Iraka, drugače pa je veter vel čez prazen zadek kombija in ga miril v tišini. Nekaj bo že, v teh dolgih letih se je moralo že nekaj spremeniti, me spremeniti v vrednost … – ‘’Dule, obrn se, obrn se, poglej, kok je lepa pokrajina tle na levi’’, je zaslišal v začetku drugega desetletja drugega milenija; anno domini. Predramil se je, z ogromnimi krmežlji na zarjavelih lučeh in pogled proti glasu. ‘’Lej, kva je lepo, dej to sliki, tega zihr še noben ni ujel’’, je še vedno brizgal isti glas. Hipsterski kombi je napel ušesa. Tokrat je prišel moj čas, je pomislil in si predstavljal svoje fotografije v vseh vélikih revijah tega časa, Der Spiegel, Time in Demokracija … Dule je pogledal prelep razgled. ‘’Sam ta kombi bomo pa sfotošopal, a prou?’’ je zamomljal proti sodelavcu in že prijel za stativ, na katerem je prenašal svojega Nikona. ___________________________________________________________________________

Literarni kaos __________________________________________

‘’Sfotošopal, pičke?’’ se je iz sanj zadrl hipsterski kombi in se razhudil. ‘’Jz sm biu prvi tle, jebem vam vse po spisku, prvi sm biu tuki in čeprou sm gniu u jami pedest let, sm biu usen tle prvi. Zato si niti v jebenih sanjah ne mislte, da me boste sfotošopal, pička no …’’ je odmevalo prek pokrajine in razmetavalo jesensko listje vse naokrog. Gromko je odzvanjalo in Dule se je lotil slikanja. ‘’Samo tuki bova lepo obrezala stran, pa clone tool uporabla tlele’’, je zagotavljal. Majka bo, je potrdil njegove pompozne načrte sodelavec. Hipsterski kombi je zaradi tuljenja izpraznil akumulator in otrpnil. Dnevi so minevali in pričakoval je slavo; prvi je zasedel jamo in zato je ta njegova. Ni si mislil, da bi lahko človeka naredila takšno neumnost in ga izbrisala; on je bil vendar tam prvi. A izza ovinka se ni pripeljal noben reporterski tovornjak, niti kombi, še radijskega novinarja ni bilo. Le tu in tam je kakšen bloger zapisal na svoj zid, da je zagledal široko pokrajino, pokrito z jamami, kjer v eni izmed njih prebiva hipsterski kombi. A tega bloga ni prebral nihče in čeprav je prihajalo do redundance splošnih informacij, so ljudje še vedno včasih zapisali kakšno reč o tem. Malo pred popolno zarjavelostjo je hipsterski kombi še zadnjič zarjovel skozi svoj star motor in pogledal proti ovinku, izza katerega je s polno hitrostjo priletel ogromen tovornjak in padel v jamo poleg njegove. Bil je presenečen, ko je zagledal, da je tovornjak oblepljen z ogromnim plakatom pokrajine, v katero je padel. Ogromno jam, manjših in večjih … a nikjer ni bilo kombija, le ogromen napis Mesarstvo Klančnik: Kar je dobro za vas, je dobro tudi za nas. Poleg narobe postavljenega dvopičja mu ni bil jasen tudi napis sam. Njegove luči so pešale in pokrajino, katero je prvi zasedel on, hipsterski kombi, je počasi preplavljal ogromen plakat za kamniško mesarstvo in zdelo se mu je, kot da je iz kovinske materialnosti postal napis iz ogromnih črk, napis Mesarstvo Klančnik : Kar je dobro za vas, je dobro tudi za nas … –

Komentar uredništva

logovno je Čožev Hipsterski kombi na visokem nivoju vse do konca besedila, ko povedi in misli začnejo izgubljati začetno napetost. Tudi vsebinsko bi avtor lahko konec zastavil širše in namesto lokalnega mesarstva v vlogo uničujoče sile, ki spreminja naše zeleno okolje, postavil neko globalno znamko ali verižno trgovino\restavracijo. S tem bi zgodba dobila močnejši svetovni pridih. Dialogi so močni, razgibani in napisani v slengu, kar dobro ustreza sami pripovedni perspektivi. Se pa na trenutke kombijev monolog zdi odveč, saj zgodba vsebinsko ne bi ničesar izgubila, če bi bil malce skrajšan. Tekst je celostno gledano zanimiv in dobro napisan, saj v njem ni klišejev, oguljenih frazemov in podob, ki so dandanes velik problem v ultra veliki produkciji literature.

___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ P i š e

MOK in Mojca Vojska

Bodimo aktivni!

Med oljčniki in rujem (Krožna pot: Dekani-Tinjan-Dekani)

Potek poti: Dekani–Goli hrib–Kolombar–Tinjan–Podgorci–slap–Dekani Dolžina poti: 7,8 km, 2,5 ure hoje Izhodišče: Parkirišče pred trgovino in cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Dekanih (iz Kopra 8 km). Podlaga: Razgiban teren v neposrednem mestnem zaledju, imenitni pogledi na koprski zaliv, bližnje Šavrinsko gričevje, Kraški rob, Osapsko dolino z znamenitimi stenami in ob lepem vremenu tudi na verigo Alp in Dolomitov. Zahtevnost: Nezahtevna pot po kolovozih in stezah, primerna za športno ali lahko planinsko obutev. Priporočljiva je v vseh letnih časih, saj je utrjena, večinoma zaščitena pred sunki burje in v večjem delu poteka v senci gozda. Višina poti: Izhodišče 63 m, vrh 370 m, vzpona 402 m. ___________________________________________________________________________

Bodimo aktivni! __________________________________________ sv. Mihaela in visokim antenskim stolpom. Pot nadaljujemo po asfaltu, pri prvi hiši zavijemo levo do konca zaselka, kjer nas pri kamniti skali na začetku vasi in električnem drogu oznaka »Tinjan« usmeri ostro desno po kamnitih stopnicah na strmo, kamnito stezo, ki se dviga v gozd. Pot se položi in nas v enakomernem vzponu ves čas proti severovzhodu pripelje na asfalt pred cestno tablo Tinjan, kjer zavijemo desno in okoli kapelice ter mimo kala pridemo do cerkve sv.

ot se začne sredi vasi, na parkirišču, nasproti cerkve. Od parkirišča gremo proti zadružnemu domu, nato levo navzgor po desnem ovinku, mimo zadružnega doma. Po slabih 100 metrih zavijemo levo (plava tablica Galerija) rahlo navzgor mimo zadnjih hiš med obsežne oljčnike in vinograde.

Na razpotju na robu gozda zavijemo desno proti jugovzhodu do razgledišča in počivališča nad zaselkom Miši. Nato pot zavije levo in se začne vzpenjati po redkem borovem gozdu na zahodni strani izrazitega grebena Golega vrha.

Mihaela z mogočno lipo sredi vasi (voda). Dosegli smo najvišjo točko poti in nagrajeni smo z mogočnim razgledom na vse strani. Čaka nas še sestop, ki ga začnemo med lepo obnovljeno kamnito hišo in vodnim zbiralnikom do imenitnega razgledišča na severni strani vrha Tinjana. Pod nami kot na dlani leži Osapska dolina z znamenitima stenama, ki privabljata plezalce od vsepovsod. Nato naravnost in strmo navzdol mimo vodnega zbiralnika in kala, kjer zavijemo na desni kolovoz, ki kasneje preide v betonsko cesto pri zaselku Podgorci. Še nekoliko nižje se na desno odcepi sprva široka steza, ki nas skoraj vodoravno po južnem pobočju Tinjana pripelje nazaj v Kolombar. Spuščamo se po poti vzpona, dokler nas oznaka »Slap« ne usmeri desno na stezo, ki se spusti v grapo

V zadnjem delu se nam odpre lep pogled proti Dekanom pod nami in Kopru v daljavi. Pridemo do naslednjega počivališča, kjer se nam odpre pogled proti vzhodu, dolini Rižane hudournika. in Kraškemu robu s Slavnikom in Kojnikom v daljavi. Pot se nato rahlo spusti do stičišča Na razpotju uberemo levo stezo do lesenega z gozdno cesto, ki se je oprimemo in hojo mostička, ki prečka potok tik nad slapom. nadaljujemo desno navzgor do razcepa poti Naša pot pokuka iz gozda na robu obsežnega pod zaselkom Kolombar, kjer je ob prostoru oljčnika in nas vodi navzdol do lepo vidnih za veselice nameščena tudi informativna dekanskih hiš in parkirišča, kjer končamo našo tabla Dekanske krožne poti. Visoko nad nami krožno pot. vidimo naš naslednji cilj, vrh Tinjana s cerkvijo ___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________ Naredi sam

Čudovita dekoracija za v hišo polno ljubezni

zdelava je preprosta. Na desko najprej z navadnim svinčnikom narišemo srce. Po črti, ki smo jo pravkar narisali, zabijamo žeblje v razdalji 1 cm. Ko smo zabili vse žeblje, vzamemo radirko in izbrišemo srček, ki smo ga narisali. Zdaj vzamemo volno in njen konec zvežemo na poljuben žebelj ter začnemo “plesti” srce okrog žebljev. Po želji lahko seveda leseno desko pred začetkom tudi pobarvamo v poljubno barvo. Nam je bil naraven les bolj všeč. Potrebujemo: • leseno desko (velikost izberemo glede na želeno velikost izdelka); • majhne žeblje (približno 1,5 cm dolge); • volno poljubne barve.

P i š e

Tomaž Tomše

Štejem(o) žrtve ter iščem(o) krivce

Kolumna, razmišljanje

omlad je. Pronica skozi špranje, da prebudi kalčke, brste, da razpre popke v vsej svoji veličastnosti. In so prazniki. Marec je tisti čas, ki je (vsaj zame) močno povezan z ženskostjo. Na začetku meseca se je marsikateri moški spomnil, da ima ženo, partnerico ... pomivalko, čistilko, vzgojiteljico, kuharico ... Ob petindvajsetem se večji in manjši bosopeti spomnimo, da imamo mater. Upam, da se jih spomnimo tudi med letom. Če že ne z rožo, bombonjero – morda vsaj – z lepo besedo. Lepo besedo, ki zmore ozdraviti, če že ne nahrani in ne plača položnic. Skromen »hvala, ker si«. Hvala za žrtvovanje, konvoj odločitev, hvala, da so vrata hotela mama odprta za nedoločen čas ... Hvala – za življenje, čeravno velikokrat v nedogled, do vseh možnih skrajnosti objokujemo to »nesrečo«. Uide spomin ... k Cankarjevi Francki in bežečemu vozu, k Hudabivški Meti, ki se je žrtvovala do obisti. Uide misel k ženskam našega časa. Renejevi mami Ameli, ki je sinu nadčloveško rešila nogo. Filipovi Andreji, ki s

___________________________________________________________________________

Kolumna __________________________________________

snovanjem Drugega do ma želi poskrbeti za dostojno življenje sina, ko je enkrat ... nekoč več ne bo ... Kakor ne bo več Bruslja (vsaj takšnega ne, kot je bil), Pariza, Sirije, Iraka, Irana, Afganistana ... Srebrenice. Vukovarja. Nikoli končan seznam okrvavljenih mest, vasi, pokrajin. Ostane spomin, prestreljen s šibrovkami, ki postane zgodovina, namesto, da bi postal opomin – »nikoli več«. Ker ne gledamo s srcem, ampak z (raz)umom, ki pa je (žal) pokvarljiv. Ker zahteva vedno več in več, saj je v človeški naturi, da drugemu vzameš igračo in jo potreš samo zato, da zagledaš solze. Da uničiš. Demoliraš. Razcefraš ... Navadno v Njegovem imenu, da ne posvinjaš lastnega. Da se počutiš boljši, lepši, poštenejši?! V Njegovem imenu rod človeški kolje in mori od svojega nastanka. V Njegovem imenu, ki je krinka, za katero skriješ svoj pohlepni obraz. Eno ime za nebroj različnih poimenovanj v imenu katerega žrtvuješ nedolžnega za »višje« cilje. Sprevrženo. Do »amena« ... in nazaj.

ki v obliki kipov krasijo marsikateri budistični tempelj. Varen svet, ki verujoč v mantro, da se pa nam kaj takega čisto zares ne more zgoditi, oblači v britvice, ki zlovešče sikajo okoli države ne zaradi varnosti, ampak zgolj zato, da je nekdo mastno zaslužil. Ogabno in sprevrženo, gospod Cerar. Zato moraš imeti jajca. Ali pirhe. Kakor hočete. Preprosto moraš jih imeti, ko govoriš, da so mladi »prioriteta«, ki se na koncu koncev izkaže zgolj in le in samo – za strategijo na papirju. Moraš jih imeti, ko narodu dnevno trgaš od ust ter jim »nabijaš« davke do neba. Moraš, ko nas gledaš v oči in nam lažeš. Sprevrženo. Ogabno. A hkrati pogumno. Jajca so pobarvana. Korenina hrena olupljena, da nariše solze na bledo lice. Njegovo ime je posvinjano. Ženske so do naslednjega marca pozabljene. Rože so se osušile. Od bombonjere so ostali zgolj pisani papirčki. Štejemo žrtve ter iščemo krivce. Vedno je nekdo drug nekaj naredil. Potrl igračo. Drug. Kaj pa jaz?

Pred očmi imam Gazo. Gledam v nebo nad njo ter se sprašujem o absurdnosti tega, da se peščica s pokvarljivim (raz)umom ne zmore (ali še bolje: ne želi?!) dogovoriti, kateri bog jim vlada nad glavami – vzhodni ali – zahodni? Ko ne gre z besedo, človek poseže po orožju. In se ponovi. V Njegovem imenu. Ogabno. Do »amena« ... in nazaj. Ob vseh sprevrženostih in ogabnostih se preostali svet, ki je ta trenutek še varen, obnaša, kot tri »nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim« opice,

___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________

Mesečna čačkarija

Ustvarjalec! Vabimo te, da nam pošlješ svoja risarska, slikarska in ostala dela v digitalni obliki. S veseljem jih bomo objavili!

Tehnika: suhi pastel

Marija Rožanc

Elektronski naslov: info@mladi-koper.si. Zadeva: ‘‘Mesečna čačkarija’’. ___________________________________________________________________________

Rubrika __________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na info@mladi-koper.si - zadeva ‘‘sodelovanje CMK magazin’’. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________