š t . 6 0 9 - 2 0 1 6
?
Skriti kotički Kopra: Kidričeva ulica
R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r
SUPer fit vadba
Pogovor: Jan Krevatin in Mak Tepšić
Sweet fashion
Intervju: STINO Bodimo aktivni: Belopeška jezera
Naredi sam: pločevinasti krožniček
2 Vsebina
__________________________________________
o l a z Ka • Napovednik dogodkov • Iz naše premične zbirke
CMK Magazin številka 6 september 2016 Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz Sodelavci te številke: Vid Avdič Batista, Sara Fabjan, Sandi Kruh, Erika Gregorič, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Kristina Radovčič, Alenka Vidmar, Žana Šuran, Iztok Južnič Zonta. Fotografija na naslovnici: STINO Fotografije: CMK, Polona Krevatin. Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.
• Kdo pa mlade kaj vpraša? • Foto zgodba: Sweet fashion • Pogovor: Jan Krevatin in Mak Tepšić • Bodimo aktivni: Belopeška jezera • Naredi sam: pločevinasti krožniček • CMK foto utrinki: Naj naj leta!
4 8 11 14 20 25 28 30
• SUPer FIT vadba • Recept: Gratinirane bučke • Skriti kotički Kopra: Kidričeva ulica • Intervju: STINO
6 10 12 16
• Mesečna čačkarija: Žana Šuran
22 26 29
• Strip: IQ (Reika Gregoretti)
34
•Foto kolaž: CMoKfest 2016 • Literarni kaos VI.: kratka zgodba
CMK Magazin
___________________________________________________________________________
Uvodne besede 3
__________________________________________
Ob prvi obletnici Leto je naokrog. Leto v katerem se je zvrstila kopica dogodkov, od delavnic, predavanj, večerov smeha do koncertov. Pestro leto, polno izzivov in uspehov. Ob obletnici bi se rada zahvalila ekipi, ki je verjela v cilje CMK-ja in ji ni bilo težko žrtvovati marsikatere ure prostega časa in pa seveda vam, našim obiskovalcem. Ker je naša želja, da je prostor res namenjen mladim, smo v preteklem letu spreminjali funkcionalnost nekaterih prostorov, iz belih sten smo dobili grafite, program smo dopolnjevali z vašimi predlogi in v to smer tudi nadaljujemo v novi sezoni. Ker pridnih rok nikoli ni preveč, vabim vse, ki bi si želeli pridobiti nova znanja s področja organizacije dogodkov in zabavno ter poučno preživljati svoj prosti čas, da se pridružite naši ekipi prostovoljcev. Nova sezona, novi cilji :) Mojca Vojska
Fotka meseca
Foto: Polona Krevatin ___________________________________________________________________________
4 Napovednik
__________________________________________
IZPOSTA
TOREK-SREDA 27. 9. - 28. 9. Tečaj EEG 9.00 - 17.00
ČETRTEK 29. 9. Vem, da zmorem (delavnice KŠOK-a) 18.00 - 20.00
ČETRTEK 13. 10.
Zmago Šmitek: Mandale tajni vrtovi razsvetljenja (predstavitev knjige) 20.00 - 22.00
SOBOTA 15. 10.
SOBOTA 1. 10. Izmenjava oblek 10.00 - 18.00
Invasion from the East: 1. From Ashes 2. Bad blood 3. Krematorium 4. Old Roger's revenge 20.30 - 24.00
SREDA 5. 10.
TOREK 18. 10.
Stand up in okrogla miza: Boštjan Gorenc -Pižama Vlasta Nussdorfer 17.30 - 20.00 Delavnica multimedije 18.00 - 20.00
PETEK 7. 10.
Rock vizije - regijski predizbor mladih bendov (koncert) 20.00 - 24.00
SOBOTA 8. 10.
Festival študentskega teatra: 18.00: Dober tek! 19.30: iMoht 21.00: Resnica, jadna ptica
METAL koncert 21.00 - 24.00
ČETRTEK 20. 10. Polyglot cafe 18.30 - 20.30
TOREK 25. 10.
Prvi mednarodni večer 19.00 - 22.00
ČETRTEK 27. 10.
Obalne rime #16 + gledališka predstava 20.00 - 21.30
PETEK 28. 10.
Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni. Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’.
Igranje namiznega nogometa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.
CMKomix #05
Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa! ___________________________________________________________________________
Napovednik 5
__________________________________________
VLJAMO
___________________________________________________________________________
6 Športanje
__________________________________________
P i Iztok š Južnič Zonta e
N
SUPer FIT vadba
ajzanimivejše in pa tudi najbolj pogoste izjave, ki prihajajo iz ust tečajnikov, ki prvič stopijo na SUP so ravno v stilu: "Prepričan/a sem bil/a, da bo tole veslanje na vodi čisto brez veze ... zdaj pa vidim, da ni tako lahko, pa tudi zabavno je precej bolj, kot zgleda :)". Stavek, ki ga pospremi veliko smeha in veliko krat tudi padec v vodo. Po 20-ih minutah se naš center za ravnotežje že precej navadi in napredek je tako zelo hitro viden. Med supanjem se lahko mirno pogovarjamo in uživamo v okolici. Vseeno pa se še kako zavedamo trdih mišic, ki neprestano lovijo ravnotežje, saj smo na SUP-u na premični podlagi in nam dela celo telo.
Zanimiva je bila tudi primerjava med vaditeljevim pulzom, se pravi z nekom, ki je na SUP-u že celo večnost in ki je že osvojil ravnotežje na tej deski in pa tečajnikom, ki je prvič stal na njej. Že res, da smo si vsi različni, a razlika v pulzu za isto opravljeno delo (mirno veslanje na mirni vodi) nas je presenetila. Tečajnikov pulz 130 udarcev na __________________
minuto, vaditeljev pa 62 udarcev.
Rezultat jasno kaže na napor, ki ga naše telo opravlja pri lovljenju ravnotežja. Lansko leto, ko je ta isti vaditelj začel s supanjem in se je na izletih in tečajih tudi on na začetku navajal na ravnotežje je v pičlih 10 dneh ob povprečnem triurnem supanju na dan, izgubil 10 kg teže (naj omenimo, da je vaditelj rekreativni športnik). Po teh prvih 10 dneh, pa se njegova teža ni več spreminjala.
Ker nas je pri HaloSUP presenetilo zgoraj omenjeno dejstvo, smo minulo zimo razvili prav poseben program telesne vadbe na SUP-u, ki smo ga poimenovali SUPer FIT vadba. Vadba je prilagojena za delo v bazenu na mirni vodi in vsebuje elemente joge in pilatesa. Pri vadbi gre za celosten način rekreacije, saj poleg velikih mišičnih skupin krepimo tudi šibkejše mišice, koordinacijo in ravnotežje. Poleg boljšega počutja in vzravnane drže se nam znatno krepi tudi koncentracija.
Športanje 7
__________________________________________
Konstantni pogoji vadbe v bazenu nam zagotavljajo hiter napredek že po nekaj obiskih vadbe, kjer poleg omenjenih mišičnih skupin okrepimo tudi mišice medeničnega dna in preprečimo pojav inkontinence, okrepimo telo in izboljšamo tonus. Za supanje na morju bomo izkoristili vsak poletni dan, pa četudi se bodo le-ti nadaljevali v jesen. Pozimi pa se vidimo na vadbi v bazenu in na zimskih superskih radostih, ki jih organiziramo. Naj omenimo samo božično in novoletno supanje v suhih oblačilih, ki nam ob padcu v vodo zagotovijo, da ostanemo suhi.
INFO Če se nam želiš pridružiti, nam sledi na www.halosup.si in FB strani www.facebook.com/ halosup.si.
8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e
Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje
FRAN LEVSTIK: MARTIN KRPAN (pripovedka)
P
ripovedko je napisal Fran Levstik leta 1858, in je bila objavljena v Slovenskem glasniku. Anton Slodnjak je menil, da je Levstik s povestjo o Martinu Krpanu želel uresničiti svoj literarni program in pokazati, kakšna proza naj se piše za Slovence. Izdaja iz premične zbirke je izšla pri založbi Mladinska knjiga in jo spremljajo čudovite ilustracije Toneta Kralja.
___________________________________________________________________________
Iz naše premične zbirke
__________________________________________
ODPADKI IN RECIKLIRANJE (priročnik) Zelena knjižnica predstavlja pomembne okoljske teme s preprosto besedo in nazornim slikovnim gradivom. Ali veš, da: - stari avtomobili lahko postanejo koralni grebeni?
JULES VERNE: PARIZ V DVAJSETEM STOLETJU (roman)
R
oman govori o mladem možu, ki je živel v svetu steklenih nebotičnikov, hitrih vlakov, avtomobilov s pogonom na plin, računal in svetovne komunikacijske mreže, vendar ni našel sreče. Roman je izšel posthumno, saj je Verne spravil rokopis v sef, kjer ga je leta 1989 odkril njegov prapravnuk. Objavili pa so ga leta 1994.
- je več kot polovico gospodinjskih odpadkov mogoče reciklirati? - obstajajo gore iz starih pnevmatik? ___________________________________________________________________________
9
10 Iz naše premične zbirke __________________________________________
ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV (priročnik)
N
aše zdravje je v največji meri odvisno od nas samih, zanj se je potrebno odločiti. Knjiga Zdravje je naša odločitev je vodnik o ohranjanju zdravja oz. ravnovesja v našem organizmu. Vsebuje predstavitev hranil in živil, zdravo pripravo hrane, praktičen opis prehranjevanja v določenih življenjskih obdobjih,izčrpen opis preventivne in zdravilne prehrane pri različnih zdravstvenih težavah. Predstavi vam več kot 60 namigov z barvnimi slikami za enostavno in zdravo pripravljene obroke. Vsebuje tudi preglednice vitaminov, mineralov in živil.
Kremna bučna juha Sestavine za 2 osebi: 1 žlica masla 1 čebula 225g bučk 375 ml jušne osnove 60ml sladke smetane sol črn poper
N
e sprašujte! Ne vem, zakaj je na mojem jedilniku v zadnjem obdobju toliko bučk. :D Zadnjič gratinirane. Tokrat pa fina bučna kremna juha. Najprej v kozici raztopimo maslo in na njem pražimo čebulo, da postane mehka. Bučke drobno narežemo in jih dodamo k čebuli. Mešamo in kuhamo približno. 2 minuti. Prilijemo jušno osnovo. Na nizki temperaturi zavremo in pustimo, da juha rahlo vre približno 5 minut ali tako dolgo, da se koščki buče zmehčajo. Jušno osnovo nato precedimo v čisto posodo, zelenjavo pustimo na cedilu. Nato jo sesekljamo v multipraktiku in jo stresemo v posodo z osnovo. Solimo in popramo po okusu. Previdno vmešamo smetano in počasi segrejemo, vendar juha ne sme zavreti. Okrasimo s smetano in vroče postrežemo.
___________________________________________________________________________
Kdo pa mlade kaj vpraša?
Rubrika
__________________________________________
Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________
11
12
Skriti kotički Kopra
__________________________________________
P i Tim š Mavrič e
Kidričeva ulica
D
ragi mladi in mlade, zadnjič smo se kar precej utrudili, tako da smo naredili dolg obhod po notranjem mestnem obzidju (no, po tistem, kar je od njega ostalo). Na koncu smo pristali kar na Kidričevi ulici in danes se bomo malo po tej naši speči lepotici šetali malo gore in dole. Kidričeva je sicer ena najdaljših in najbolj raznolikih ulic v mestu, nekoč pa je bila tudi ena od najpomembnejših. Kot smo pogruntali v enem izmed prejšnjih člankov, se je na njenem izhodišču nahajalo staro glavno pristanišče Kopra in Pristaniški trg (danes Carpacciov), ki sta predstavljala glavno »okno v svet« v tistih časih. Kidričeva je bila pomembna, ker je pristanišče povezovala s središčem mesta in z glavnim trgom. To je blo takrat v starih cajtih, danes je pa čisto druga zgodba: ulica je uboga, revna in tudi malo mrtva, zato jo treba vsako leto vsaj enkrat oživljati. ;)
Danes bi vas peljal predvsem po njenem spodnjem delu, tistemu, ki se nahaja od Carpacciovega trga pa do zožitve ulice in klančka, kjer so bila nekoč zubenaška vrata v notranjem mestnem obzidju. Ta točka dejansko ulico deli v dve precej različni polovici, in vsaka od njih je pod Italijo imela svoje ločeno ime po nekih italjanskih gospodih. Ta spodnji del se je imenoval Via Santorio (po famoznem koprskem zdravniku Santoriu Santoriu, o katerem bomo kaj povedali kdaj drugič), meščani pa so celo Kidričevo po domače imenovali kar Grisa.
kolaja oz. v jeziku starih domačin- jlepših malih cerkvic v Kopru, na ov San Nicolo Nuovo. Sveti Nikolaj kamnitem oltarju imamo kopijo je danes znan predvsem, kot tisti, slike Carpacciovega sina Benedki 6. decembra prinaša čokolado in ettota, ki kaže Marijo na prestopomaranče, malo kdo pa ve, da je lu med sv. Nikolajem in Janezom bil svetnik tudi zavetnik mornarjev Krstnikom. Poleg tega oltarja pa in pomorščakov. Ker je bila cerkev ima cerkev tudi zanimive lesene blizu pristanišča, je tukaj svoj sedež stenske obloge s klopmi in nad priročno našla bratovščina mor- njimi še serijo slik, ki prikazujenarjev. Kaj je bratovščina, boste jo scene iz življenja sv. Nikolaja. rekli? To je neka srednjeveška fora, Je cela torej lepo opremljena in nekaj vmes med meniškim redom bi priporočal, da notri pokukate, in društvom običnih ljudi, ki skrbi- če imate šanso. Malo naprej je še jo za določeno cerkev in za njene- ena cerkvica, posvečena sv. Trojiga svetnika, ni bilo pa čudno, če je ci, ki pa je precej manjša (dejansbila bratovščina omejena na neko ko treščiš v oltar takoj, ko odpreš določeno poklicno skupino – v vrata) in precej bolj boga, lahko pa Če zaštartamo s Carpacciota našem primeru pač na mornarje. se pohvali z neko no name sliko in navzgor, najprej srečamo nekaj Člani bratovščine niso bili tako kamnitim oltarjem. To je dejansko malih hišk levo in desno, potem pa del duhovščine, ampak so vseeno bila družinska kapela družine Totna levi strani stoji ena cerkev, ki je ob določenih posebnih priložnos- to, ki je živela v sosednji palači. včasih tudi odprta in se takrat lah- tih nosili neka posebna oblačila in ko not pokuka. To je cerkev sv. Ni- vodili procesije. Cerkev je ena na- Že ko smo tu, pa gremo od cerk___________________________________________________________________________
va k hišam in palačam. Preden se lotimo Tottove palače, bi vam rad povedal še par pekočih o hiši familije Zarotti (ne moreste je falit, priimek piše na portalu), ki se nahaja ob cerkvi sv. Nikolaja. Zarottijevi dejansko niso imeli neke velike palače in niso bili, ne vem, kako pomembni. Njihova hiša je pa zanimiva predvsem zato, ker so se v času med obema vojnama v njej naselili fašisti in jo izbrali za sedež svoje stranke v Kopru. Tako da ... eh, slaba aura za to hišo. Potem je gor višje, kot smo že prej rekli, velika palača Totto ex-Gavardo. Torej je najprej pripadala družini Gavardo, potem pa prešla na neki točki na družino Totto. Gre za plemiško palačo, čeprav na prvi pogled ni videti prav nič palačasto. Dejansko je palača nastala, tako da so te družine postopoma odkupova-
‘‘
Tak tip hiše, kjer zgornje nadstopje štrli ven iz spodnjega in se naslanja na lesene konzole se imenuje hiša »a gheffo«. In prav te so ene izmed najlepših primerov take hiše in so prava koprska posebnost.
le posamezne hiše ob ulici in jih združevale v enotno stavbo, ki od zunaj ni nikoli dobila nekega uglednega videza. Njeno notranjost so precej zrihtali. Iz glavnega vhoda se dviga zanimivo glavno stopnišče, v prvem nadstropju pa so uredili cel kup plemiških salonov, ki so bili v celoti poslikani s freskami. Kasneje so te freske prepleskali z belo barvo in po vojni je tu bil vrtec, tako da so te freske prišle na dan šele nekaj let nazaj kot pravo odkritje. Pritličja so bila verjetno bolj gospodarske in uporabne narave, je pa imel arhitekt Edo Mihevc v petdesetih genialno idejo, da bi skozi celo pritličje stavbe odprl galerijo s temi pravokotnimi odprtinami in v pritličju uredil trgovine, ki so ulico nato oživele. Ulica je še zelo živela, ko je na koncu (nasproti Taverne) stala glavna avtobusna postaja, ko so pa postajo preselili na sedanjo lokacijo ob avtocesto, se je Kidričeva počasi izpraznila in trgovine so zamrle. Danes je palača Totto ex-Gavardo v slabem stanju in čaka na obnovo, bomo še videli, kaj bo iz tega ratalo. Preden vas pozdravim, bi vam rad še pokazal hiše nasproti te palače. To so tiste hiše, ki imajo poslikane fasade v zgornjem nadstropju in ki jih spodaj držijo lesene konzole. Tak tip hiše, kjer zgornje nadstopje štrli ven iz spodnjega in se naslanja na lesene konzole se imenuje hiša »a gheffo«. In prav te so ene izmed
najlepših primerov take hiše in so prava koprska posebnost. Še na ene par drugih mestih v Kopru so take hiše še prisotne, ampak nikjer drugje zgornji štuki ne štrlijo toliko ven na ulico in nikjer drugje tudi ni tako dolga vrsta teh hiš. Tudi te so zanimive, škoda samo, da je ta les že en malček gnil in da so morali jih podpreti s puntami. No, kakorkoli, bomo videli tudi, kaj se bo izcimilo iz te prenove. Dragi in drage, se šetamo naprej naslednjič! Fotografije: Tim Mavrič
‘‘
___________________________________________________________________________
1414Bodimo aktivni! Foto zgodba
__________________________________________ ___________________________
N
Sweet fashion
atečaj Sweet Fashion je nastal v želji, da bi mladim modnim oblikovalcem omogočili predstavitev zunaj dejavnosti, ki jih organizira fakulteta. Na natečaj so se lahko prijavili mladi med 15 in 30 letom starosti. Prijava na natečaj je sicer zahtevala nekaj predznanja, saj so oblikovalci poleg realiziranih modelov morali poslati vse faze kreacije - od moodboarda, opisa inspiracije, skic celotne kolekcije in na koncu še fotografije že izdelanih kosov. Modna revija je potekala v protokolarni dvorani, ki že s svojo podobo daje privdih svečanosti. Manjkala ni niti rdeča preproga s Sweet Fashion wallom, na koncu dogodka pa nas je pričakala sladka pogostitev in prijetno druženje. Komisija, ki so jo sestavljale Lorella Flego, modna urednica, novinarka in televizijska moderatorka, Branka Poljak, modna oblikovalka in Petra Windschnurer, urednica mode in lepote pri Elle pa je kot nesporno zmagovalko soglasno izbrala Julijo Kajo Hrovat: ''Kolekcija 33 metrov je svoje ime dobila po spomeniku, ki se prav za toliko metrov vzpenja proti nebu iz najvišje točke narodnega parka na Kozari. Silhuete v kolekciji so prevzele sodobno podobo narodnih noš iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Kolekcija je polna vzorcev, uporabljeni so bili stari Jugoslovanski prti, ki so nekoč krasili mize, danes pa ležijo na podstrešjih marsikatere hiše. Vzorce iz prtov sem digitalno manipulirala in ustvarjala nove vzorce za tisk in vzorce po katerih sem ročno prešivala oblačilne kose. S kolekcijo sem želela opomniti na kulturno dediščino, katere se še predvsem mladi premalo zavedamo in jo ne spoštujemo dovolj. Upam, da sem jo uspela vsaj delček s pomočjo oblačil približati ljudem in jih opomniti na naše bogastvo.''
Sweet fashion 15
__________________________________________
___________________________________________________________________________
16
P i š e
Intervju
__________________________________________
Patrik Holz
Njihov prvenec "Brez Naslova" je izšel julija 2015. Na sobotnem koncertu smo poleg avtorske glasbe lahko slišali priredbe skupin, kot so Led Zeppelin, Janis Joplin, Etta James, Foo fighters, Rolling Stones in Joe Bonamassa.
Intervju 17
__________________________________________
Predstavite se ... Skupina pod tem imenom deluje okoli pet let, je pa predvsem na začetku menjala nekaj članov in šla iz bolj jazzy/blues stila v rock blues. V skupini smo dandanes Tina Krmac na vokalu, Andrej Rot na kitari, Tomaž Trošt na bas kitari in Mitja Stropnik na bobnih. Člani skupine smo oziroma sodelujemo tudi v ostalih zasedbah npr. Lara Baruca, Bluesback, Tide, Underconstruction, T.V.P, Night Jump ...
Lani ste izdali album s skladbami v slovenskem jeziku. Kako to? Na albumu je 12 pesmi. Za slovenski jezik smo se odločili, ker menimo, da se znamo najboljše izražati prav v njem, čeprav naj kot zanimivost povem dejstvo, da je prvi avtorski komad nastal v angleščini in smo šele kasneje spremenili besedilo v slovenščino.
Kakšne cilje imate za naprej? Trenutno se trudimo koncertirati čim več po celi Sloveniji, saj smo bili v preteklosti morda preveč omejeni na primorsko regijo. Misli pa so usmerjene že tudi proti novemu albumu.
___________________________________________________________________________
Intervju
__________________________________________
A menite, da imajo bendi v Sloveniji dovolj možnosti za nastope oziroma za uveljavitev na glasbeni sceni? Vedno je težko, vendar se s trdim delom da prav vse. Predvsem odnosi v bendu morajo biti pozitivni, če vse »štima« in vsi strmijo k napredku, bend napreduje in se uveljavlja, lahko hitreje, lahko počasneje ...
Kakšen je proces ustvarjanja skladb v vašem bendu? Največkrat izhajamo iz neke ideje, ki jo skupaj na vajah razvijemo v instrumental, nato pa glasbi dodamo še besedilo.
Kje vadite in koliko pogosto? Vadimo v Izoli v tako imenovanem »bunkerju«. Vadimo pa vsaj enkrat na teden, seveda je odvisno tudi od tega, ali je v nastajanju album, takrat so vaje precej bolj pogoste.
Tina. Prihajaš iz glasbene družine. Oče in stric sta tudi pevca. Lahko izbereš trenutek, ki te je zaznamoval, da si danes glavna vokalistka v rock zasedbi? Točnega trenutka se ne bi spomnila. Gre za sklop dogodkov. Jaz le delim, kar čutim. Pojem s celim telesom, s
je fantastično. Že sam plac ‘‘Bilo daje lepo vzdušje. Potem pa še
publika, ki je bila super. Zahvalo gre tudi skupini The Abluesment, ki je igrala pred nami, saj so zelo dobro segreli publiko.
‘‘
18
___________________________________________________________________________
čustvi in dušo. Glas prihaja, jaz se le prepustim. Prepustim vibracijam, ki prelivajo telo, in to mi je všeč. Če je publika s tabo, potem je tega še več. Res je. Prihajam iz glasbene družine. Glasbo sem poslušala že v zibelki, ko se sploh nisem zavedala, da sem. Glasba je in uglašuje in upam, da bo za vedno moje telo, ker je nekaj fantastičnega. Hvala družini za spoznavanje s kvalitetno in dobro glasbo. Zahvala gre tudi prijateljem, saj so in me spremljajo. Skratka hvala vam, ker ste z mano. Teh občutkov brez vas ne bi bilo.
Ti je glas kdaj služil v drugačnih situacijah, zunaj nastopa na glasbenih odrih?
to je bilo nekaj nepozabnega. Potem sem tudi zagledala prijatelja, ki me je slišal! Tako sva se uspela najti. Videla sva se res po dolgem času. Ko ga/jih obiščem, vedno, kaj skupaj zaigramo in zapojemo. Kmalu grem spet na obisk.
Kako je bilo nastopati v Centru mladih Koper? Bilo je fantastično. Že sam plac daje lepo vzdušje. Potem pa še publika, ki je bila super. Zahvala gre tudi skupini The Abluesment, ki je igrala pred nami, saj so zelo dobro segreli publiko. Počutili smo se res super. Tako kot na odru tudi s publiko. Organizacija, kot more bit od začetka do konca. Prav nič nismo pogrešali. Urejeno tako, kot more bit za izvedbo pravega koncerta. Verjamemo, da bo plac zaživel še bolj, saj ima vse kar je potrebno za odlične koncerte. Pohvala gre tudi tonskemu mojstru Janu Baruci, ki se je potrudil tako kot vedno in poskrbel za odličen zvok. En velik hvala celotni ekipi CMK-ja, ter za celotno organizacijo in povabilo. Upamo, da bomo lahko še kdaj zaigrali, saj smo se imeli res lepo, a morda je bilo edino prekratko.
Haha ... res mi je služil, ko sem že obupala v iskanju prijatelja glasbenika Argentinca, ki živi v Italiji. Bilo je po koncertu Iggya Popa. Glavni trg v Firenzah je bil nabit. S prijateljem se nikakor nisva razumela, kdo je kje.- Drugi prijatelj, ki je bil zraven mene, pa mi je predlagal, da nekaj zapojem. Začela sem peti Mercedez Benz. Okoli mene se je kmalu naredil velik krog ljudi, ki so se ustavili in ploskali z mano v ritmu. To je bil res nor občutek. Vsi so peli, Fotografije: Mojca Vojska in STINO
___________________________________________________________________________
20
Pogovor
__________________________________________
Patrik Holz
Filmska prihodnost
Pogovor z Janom Krevatinom in Makom Tepšićem
L
etošnja strokovna žirija tekmovanja MUVIT 6x60 je s prvim mestom nagradila ekipo Vržimo kovanec mladega režiserja Jana Krevatina in njegov film Zaradi Eve. Film na čustven in poglobljen način prikazuje tematiko odraščanja in soočanja z lastno podobo skozi oči mladostnika. Člani strokovne žirije so isti film ocenili kot najboljšega tudi v kategoriji Film mlade sekcije. Posebno omembo strokovne žirije za svoj nastop pa si je prislužil mladi igralec Mak Tepšič, z njim smo se pogovorili tudi o celovečernem filmu Pojdi z mano, ki bo v slovenskih kinematografih od decembra dalje. Z obema dijakoma gimnazije Koper sem se pogovoril na prvi Garažni montaži - večerih, kjer lokalni ustvarjalci predvajajo svoje filme. Jan, povej nam več o samem nastanku filma Zaradi Eve. Kako ste se ga z ekipo lotili? Film je nastal v 60-ih urah. Na tekmovanju v Novem mestu dobiš kuverto in v njej so na listku zapisane 3 stvari: predmet, akcija in pa stavek, ki ga moraš uporabiti v filmu. Žirija potem oceni, kako kreativno, kako ''smart'' si vse to uporabil v samem filmu. Z ekipo smo šli nazaj v Koper, prvi dan smo tako nekje do dveh, če ne celo treh zjutraj sestavljali in pili scenarij. Naslednji dan smo potem ful snemali, snemanje se je zavleklo tudi v zadnji dan, na koncu smo potem še montirali, dokler se je dalo, saj je treba film ročno na usb ključku pred polnočjo izstaviti organizatorjem.
Ste imeli že vnaprej postavljeno idejo za film, in koliko je bila sploh uporabna na koncu? Imeli smo idejo o enem fantu z obsesivno-kompulzivno motnjo, ampak ker smo morali v filmu uporabiti papirnato vrečko, pač ni šlo in smo celo idejo o filmu totalno obrnili na glavo. In posneli nekaj novega, kar sploh nima zveze z unim od prej.
Kaj si se naučil iz izkušnje MUVIT-a 6x60? To, da ne smeš preveč razmišljat in mencat, ampak samo posneti film. Samo začneš in delaš. Ker prej v celem letu smo naredili samo en film Sidro. No, pa še kakšnega vmes, tako za hec. Ampak če delaš konstantno, lahko v dveh, treh dneh posnameš dober film.
‘‘
Naslednji dan smo potem ful snemali, snemanje se je zavleklo tudi v zadnji dan, na koncu smo potem še montirali, dokler se je dalo, saj je treba film ročno na usb ključku pred polnočjo izstaviti organizatorjem.
‘‘
P i š e
___________________________________________________________________________
Pogovor 21
Ful sem zadovoljen, ker morda grem pa res v pravo smer. Že preden smo se prijavili, smo vedeli, da je konkurenca močna, glede na filme prejšnjih let. In res so bili tudi letošnji filmi ful kvalitetni. Z ekipo nismo pričakovali nobene nagrade. In to, da smo dobili dve, plus jaz še posebno omembo žirije za dobro igro, je bilo res ... prelepo.
‘‘
Na avdicijo za film Pojdi z mano sem šel nonšalantno, brez nobenega pričakovanja. Dobil sem en stavek, ki sem ga moral povedati v različnih čustvih.
In kako se ti je avdicija sploh zdela, si imel dober/slab občutek in kdaj si se je udeležil? Pred to avdicijo sem bil še na enih parih za reklamice in vse so potekale enako, nekaj improvizacije, da vidijo, ali si sproščen pred kamero, ampak na nobeno nisem bil sprejet. Na avdicijo za film Pojdi z mano sem šel nonšalantno, brez nobenega pričakovanja. Dobil sem en stavek, ki sem ga moral povedati v različnih čustvih. Nato so mi javili, da sem sprejet v drugi krog. V njem smo že dobili neki tekst iz filma, vendar izven konteksta, samo par povedi. Takrat sem že bil v ožjem izboru in sem vedel, da imam nekaj šans, da mi lahko uspe. Potem je bil še tretji krog in še nekaj nadaljnjih, tako postopoma gre to, da vidijo, ali si res primeren. Avdicija pa je bila poleti 2015.
Si s svojo igro v filmu zadovoljen, glede na to, da si vmes posnel in nastopil v kar dosti kratkih filmih? Moja igra v tem filmu je odraz tistega časa, iz tega vidika sem zadovoljen. Ne pravim pa, da bi bilo danes boljše ali slabše. Bilo bi preprosto drugače. Fotografije: Mojca Vojska
___________________________________________________________________________
‘‘
Mak, kaj ti omemba žirije za dobro igro v filmu Zaradi Eve pomeni?
__________________________________________
22 CMokfest 2016
__________________________________________
CMokfest 2016 23
__________________________________________
___________________________________________________________________________
24 CMokfest 2016
__________________________________________
Bodimo aktivni 25
__________________________________________
Bodimo aktivni!
Belopeška jezera
Izhodišče: Iz Kranjske Gore se čez mejni prehod Rateče peljemo proti Trbižu / Tarvisio. Že kmalu za mejnim prehodom se levo odcepi cesta v smeri Belopeških jezer / Laghi di Fusine, kateri nato sledimo do velikega parkirišča pri Belopeškem jezeru. Besedilo in fotografije: Mojca Vojska
26 Rubrika __________________________________________ P i š e t a
Sara Fabjan in Patrik Holz
Ali tudi vi verjamete tujcu?
Literarni kaos VI. Tujec. Tujec na ulici. Tujec v službi. Tujec v restavraciji. Tujec na hodniku stanovanjske zgradbe. Camusev Tujec. Ali pa preprosto tujec. Vsak je tujec in za vsakega ima vsak tujec drugačen pomen. Novi Literarni kaos prinaša drugi del kratke zgodbe z naslovom Verjeti tujcu avtorja Domna Babiča. Prvi del je bil objavljen v prejšnji številki magazina.
Domen Babič - Verjeti tujcu (Novi Zvon letnik 1, številka 4)
Fotografija: Pixabay
2. Ni minilo teden dni, ko je bil Gregorček spet postavljen pred preizkušnjo. Tokrat se je nekaj pripetilo v njegovem lastnem domu. Zopet nekaj, česar ni izkusil še nikoli poprej. Si predstavljate, kako težki časi morajo to biti za Gregorčka? Kako hudo je, če se enkrat odvije tista tančica z imenom Nedolžnost, ki je bila prej iz vsake strani skrbno negovana … Nekega jesenskega popoldneva, ko je bil zrak v njihovem majhnem mestecu zopet prav dimljen zaradi kurjave na premog, kajti govora je o delavskem mestecu, se na vratih njihove hiše pojavi človek. S težkimi koraki pristopi čisto do vhoda, njegovi ožgani prsti se dotaknejo gumba za sprožitev vhodnega zvonca. Ding, dang, dong. Iz stanovanja se zaslišijo koraki. Vrata se odpro, izza njih pokuka očetovska glava. Glava na zunanji strani vrat se nagne tako blizu njej, da jo skoraj poljubi. Zblojene slinaste oči gledajo presenečene odmaknjene. Pogledi skozi usta narekujejo: »Ja, zdravo…js sm, iz tamle dol…sej veš kir, ne?« »Ja…se mi zdi…ne vem…« »No js sm, iz tamle dol, iz bloka…a lahk neki prosim? Neki bi res prosu no…« »Aha, iz bloka…Kaj? Prosil? Ja kaj pa bi prosil?« »Alo…a maaaš mogoče keej dnarjaaa?« »Aja? A kar denar bi ti takole? Ja koliko pa?« »Pa ne vem…lej…dej mi dvajst euru no…sej jih prnesem nazaj, zvečer jih prnesem nazaj! Majke mi!« »Mhm…« Gregorček je opazoval od zadaj, iz začetka hodnika. Medtem, ko je poslušal, ga je počasi od zadaj, nek___________________________________________________________________________
Literarni kaos 27
__________________________________________ je izza hrbta objel isti strah, kot tistega večera na železniški postaji. Oče gre mimo njega ter ga sploh ne pogleda. Roka mu začne potresavati. Tresoče seže v žep. Zagrabi nekaj svetlikajočega. Rezilo. V tem trenutku se je zgodilo nekaj, za kar si je Gregorček mislil, da ne bo nikoli doživel. Njegov oče je hodil proti vratom z denarjem. Gregorčku se je začelo življenje odvijati v počasnem posnetku. Dal mu je denar. Dal mu je denar. In v naslednjem trenutku: »Ej hvala, dobiš res zvečer nazaj, res dobiš zvečer nazaj!«, odpeketa po stopnicah navzdol. Dvajset evrov, katerih ne bo nikoli več videl. Nedolžnost v njem, ki se je treznila, tega ni mogla sprejeti. In kaj se naredi po navadi, ko se trezni? Bruhne se. Tako se je Gregorček zvečer, kakšni dve uri kasneje odpravil na sprehod. Večerni sprehodi so ga sproščali. Zelo. Pred ljudmi se je odmaknil v mrak in hodil. Bil je čisto sam. Nobenih reklamnih letakov. Tudi ta večer se je sprehodil po mestecu in vonjal zakajeni zrak. Skrajno romantično. Hodi mimo lokala. Na terasi je prižgana luč. Le koga zagleda s steklenico piva in cigareto v roki. Stopi še par korakov dalje, potem pa se je že preveč tresel in se je moral ustaviti. Tresoča desna roka avtomatično sega v desni žep. Luč iz lokala obsije Gregorčkovo desno polovico. Nekaj se zasvetlika. Oči se fokusirajo samo na eno osebo. Počasi, počasi, tresoče začne Gregorček, kot poraženi angel hoditi iz mraka proti luči. Hitrost njegovega koraka se stopnjuje. Stopnjuje se tresavica. Oči človeka, zraven katerega je sedel eden skrajno podoben, človek seveda, usmerijo pogled proti sloki postavi. Cigareta mu pade iz ust. Hitro vstane in s tem prevrne tisto steklenico piva.
»Kua…« Podoben človek sedi nepremično. Gregorček je bližje in bližje. Rezilo se svetlika in svetlika. Človek želi izreči besedo, a ne uspe. Majhna sloka postava, ki jo kličejo Gregorček zamahne. Majhni sloki postavi, ki jo kličejo Gregorček, se svet ravno tako kot prej na hodniku, začne odvijati v počasnem posnetku. Lahko je videl molekule železa, kako so razkrojile kožne molekule. Lahko je videl prvo molekulo krvi v življenju. Le stotinko sekunde kasneje je lahko videl mnogo več molekul, kako so padale v mogočnem dvometrskem loku. Lahko je videl petnajst centimetrsko rano na vratu.Videl je človeka padati. Odvrgel je rezilo. Obrnil se je in odkorakal stran. V počasnem posnetku. V počasnem posnetku ga je tančica, odejica z imenom Nedolžnost stisnila tako močno, da je v počasnem posnetku zakričal in padel na kolena. Takrat je Gregorček postal Gregor. Tako imenovana Nedolžnost je poskrbela za to. In kako lahko nedolžne ljudi, ki niso storili ničesar narobe, videli ničesar groznega, obvarovane pred krutostjo, kaj spremeni? Ne vem. Nekateri verjamejo v brezmadežno, nedolžno spočetje. Če vprašate Gregorja ima tudi Nedolžnost krvave spodnje hlačke.
Komentar uredništva Drugi del teksta Verjeti tujcu se slogovno nadaljuje tako, kot se je razvil v zaključnem delu prvega. Jezik je močan, besedilo je tekoče in že v začetku nam avtor poda zaplet, na katerega smo v prvem delu prišli ‘šele’ na sredini. Očitno ni problem v tem, da Gregorček ne opazi, da je lahek plen za izkoriščevalce, ampak se tega (krepko) zaveda in ga to tudi vedno bolj jezi. Vrh pa doseže, ko vidi svojega očeta, kako tujcu daje denar, pri čemer se zave, da je tudi oče podoben njemu - tujci ga izkoriščajo (oziroma to poskušajo). Pri zgodbi je edina pripomba, ki škodi moči celotnega razvoja zgodbe in je včasih rahlo moteča, omenjanje nedolžnosti kot mehke odejice oziroma tančice, saj je ta prispodoba predvidljiva in pričakovana. V primerjavi s tem pa avtor zelo inovativno zaključi ravno prispodobo o nedolžnosti, in sicer v zadnjem stavku (‘’Če vprašate, Gregorja ima tudi Nedolžnost krvave spodnje hlačke’’).Vsebinsko nas v zaključnem delu zgodbe čaka tudi preobrat, ki je značilen za klasične zgodbe - vloga rezila v rokah Gregorja ni več samomorilska, ampak povsem morilska. Vsa nakopičena jeza se torej sprosti nad človeka, ki je podoben prejemniku očetovega denarja. Tujci. Za Gregorčka so tujci izkoriščevalci. ___________________________________________________________________________
28 Rubrika
__________________________________________
Pločevinasti krožniček PIŠE IN RIŠE: VID AVDIČ BATISTA
PRAZNO PLOČEVINKO
POTREBUJEMO:
1. PLOČEVINKI ODREŽEMO POKROV, STENO PA PO VIŠINI RAZREŽEMO NA 16 TRAKOV.
ŠKARJE
2. TRAKOVE PREPOGNEMO VSTRAN.
3. PRVI TRAK PREPOGNEMO POD KOTOM, DA SEŽE PREKO DRUGEGA IN POD TRETJEGA. TAKO NADALJUJEMO Z VSAKIM NASLEDNJIM, DOKLER NE PRIDEMO NAOKROG.
SPLETENI KROŽNIČEK LAHKO UPORABIMO ZA PEPELNIK, SVEČNIK, OKRAS . . . PRI PLETENJU PA SI LAHKO IZMISLITE NOVE VZORCE PLETENJA Z RAZLIČNIM ŠTEVILOM TRAKOV.
___________________________________________________________________________
Mesečna čačkarija
29
___________________________
RIMArt Žana Šuran - Dve koruzi Po pravljici Alenke Vidmar.
Ob neki slovenski vasi, na križišču razpotij stoji tržnica. Med enajstimi stojnicami stoji sedma v vrsti tista, na kateri sedita gospodična koruza in mala koruza. Gospodična koruza je visoka, vendar ne le po višini. Ima velika zrna in bujno ličje, svojo frizuro, ki jo ima silno rada in ki si jo vsakič, ko zapiha vetrič, popravi. Mala koruza izgleda na prvi pogled veliko bolj revna, saj so njena zrna za polovico manjša od sosedinih. Kljub temu mirno sedi poleg važičke in gleda mimoidoče ljudi. Slednji ju opazujejo, si ju dobro ogledajo in nadaljujejo svojo pot. ,,Hm.,, je reče gospodična koruza:,,Boš videla, da bodo ljudje izbrali mene, saj lahko dam veliko pridelka. Poleg tega sem zdrava in sočna. Ti si majhna in sediš kot mila jera.,, je rekla in vzvišeno pogledala sosedo. ,,Res misliš, da bodo izbrali tebe?,, vpraša druga in jo pogleda kvišku. Kljub svoji mirnosti samozavestno sedi poleg velike gospodične. ,,Seveda.,, na mestu poskoči gospodična koruza. Pri njiju se ustavi kmet in načne pogovor s prodajalcem. ,,Gospod,, reče prodajalec:,, Ta,, in pokaže na majhno koruzo: ,,je zdrava in hranilna. Dejstvo pa je, da ob setvi, da mnogo manj pridelka kot ta druga,, in pokaže na večjo ter nadaljuje: ,,Ta sorta lahko veliko obrodi, še posebno, če poleg uporabite umetno gnojilo.,, Kmet, ki si je želel pridelka, s katerim ne bi bilo veliko dela ter bi ga ob večjih količinah še prodajal in s tem imel dobiček, se je odločil za nakup koruze nove sorte.
Kako je sijala rumena gospodična, ko je rekla mali koruzi:,,Si videla?,, Mala koruza je prikimala. Minevale so ure in kup vreč z novo sorto koruze se je manjšal. Gospodična koruza je bila polna ponosa. Proti koncu dneva pride k prodajalcu star zgrbljen kmet, ki komaj še hodi in za špago vodi veliko kravo. ,,Dober dan.,, pozdravi prodajalca. ,,Želel bi kupiti koruzo.,, Prodajalec mu enako kot ostalim ponuja sorto, ki naj bi bila glede na ceno, in vse skupaj, boljša kot domača. Kmet zmaja z glavo in reče:,,Naša tla potrebujejo domačo koruzo.,, Zaobjame zrak z dlanjo, kakor da bi je imel polno pest in nadaljuje: ,,Potrebujejo koruzo, ki so jo jedli že naši predniki in je zapisana v naših genih.,, Prodajalec ga debelo gleda in si misli: ,,Starec. Se vidi, da je že mimo s časom.,, Kmet sam sebi prikima in nadaljuje: ,,Spoštujmo, kar je naše. In to bo spoštovalo naše naslednje rodove.,, Prodajalec tiho ponudi kmetu veliko vrečo koruze, s kupa, ki se tekom ur ni zmanjšal niti za en meter. Kmet vrečo naloži na kravo, plača in odide. ,,Si videla?,, se obrne manjša koruza k večji. ,,Si tujka. In ne spadaš k nam.,, ,,Ph,, prhne gospodična:,, Na vse se je treba navaditi. Tudi na moderen svet.,, (...) ODLOMEK (...) ____________________________________________________________________________
30 Naj naj leta
__________________________________________
CMK foto utrinki 31
__________________________________________
___________________________________________________________________________
32 Naj naj leta
__________________________________________
CMK foto utrinki 33
__________________________________________
___________________________________________________________________________
34
Strip
__________________________________________
Strip
__________________________________________
35
36 Strip
__________________________________________
Strip 37
__________________________________________
38 Strip
__________________________________________