Issuu

š t . 2 0 4 - 2 0 1 6

R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r

Intervju: Dejan Koban

Bodimo aktivni! Napovednik dogodkov

Staro pristanišče in Taverna

Veliki intervju: Tinkara Kovač Intervju: Martina Ipša

Strip: Kaj je to politika?

Literarni kaos

CMK foto utrinki

2 Vsebina

__________________________________________

CMK Magazin

CMK Magazin številka 2 april 2016 Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz Sodelavci te številke: Sara Fabjan, Sandi Kruh, Erika Gregorič, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Tomaž Tomše, Ana Zupan. Fotografija na naslovnici: Jana Šnuderl Fotografije prostorov CMK-ja: Jaka Ivančič Fotografije: CMK, KID Pina, KŠOK, ŠOUP, Marija Rožanc.

Kazalo • Izpostavljamo: napovednik dogodkov • Iz naše premične zbirke • Kdo pa mlade kaj vpraša? • Bodimo aktivni: Vanganel - Marezige Vanganel

• Foto reportaža: Bowie tribute night

• Foto reportaža: D-beat lüdnica #2 • Intervju: Dejan Koban

Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si Tisk: Klub študentov občine Koper Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

4 8 11

• Naredi sam: Tulipani malo drugače • Strip: Kaj je to politika? • KŠOK-ov kotiček: dogajanje v mesecu maju

• Skriti kotički Kopra: staro pristanišče in Taverna • Recept: slani polžki • Intervju: Martina Ipša

6 10 12

• Literarni kaos II.: 2 pesmi

• Veliki intervju: Tinkara Kovač

• Mesečna čačkarija: Martina Ljubič

27 34 36 42

• CMK foto utrinki

• Kolumna: (Zeleni) privilegiji

• UPAMsi svetovalnica

___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

Ne se ustavit! Ma koša?! Še vedno vprašaj na naslovnici? Jp, jp! Ker predlogi za naslov naši mladinski reviji še kar kapljajo, smo za ta mesec pustili še odprto povpraševanje, četudi je prispelo veliko primernih in všečnih naslovov - Bong!, Kažin na kvadrat, Mladež, Timba, PingPong, Mladi zvezdnik, Reaktor, Novi CMK, Kopernik ... zato se ne ustavit! Tudi ti nam pošlji svoj predlog in morda bomo revijo poimenovali prav s tvojim! ;) Kot lahko vidite iz kazala, smo svoje vsebine še razširili, saj se nam je pridružilo nekaj novih sodelavcev. Topel pozdrav pošiljam Ani Zupan, ki bo skrbela za KŠOK-ov kotiček. V tokratni številki je izpostavila nekaj majskih dogodkov Kluba študentov občine Koper, za naslednjo pa bo zagotovo spisala še kaj drugega. Priključila sta se nam tudi ŠOUP in Primss z opisom UpamSi svetovalnice, v naslednji številki pa bodo pričeli z nasveti za mlade. Uredništvo je zelo razveselil tudi strip Erike Gregorič, ki bo redno bogatila vsebino s svojimi striparskimi kreacijami. Spet se beremo zadnji ponedeljek v mesecu maju - 30. 5. Do takrat pa piši, predlagaj in sodeluj! ;) Urednik, Patrik Holz PS Upaj si in nas pocukaj za rokav! Sodelovanje se ti bo izplačalo - to garantiram, kajti naslednji meseci bodo v Centru mladih Koper totalno odštekani!

Fotka meseca

Foto: Sara Naraglav

___________________________________________________________________________

4 Napovednik - izpostavljamo

Izpostavljamo

__________________________________________

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

U.S.I. (gledališko-filmska delavnica) 16.30 - 18.00

Igranje konzole Wii: • Just dance • Sports • Mario kart 13.00 - 18.00

Igranje biljarda 19.00 - 21.00

Kontaktna improvizacija 18.15 - 19.30 Arobika in pilates 20.00 - 21.00

S sabo lahko prinesete tudi svoje igre in se soočite z ostalimi obiskovalci CMK-ja. Izmenjava knjig drugi torek v mesecu 13.15 - 18.00

Šola namiznega nogometa 18.00 - 20.00 Aktualna državna prvaka delita svoje znanje. Aerobika in pilates 20.00 - 21.00

Dnevi zdravja 18.00 - 20.00 Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni.

ČETRTEK Polyglot cafe 18.00 - 20.00 Javna gledališka vaja prvi četrtek v mesecu 19.30 - 22.00 Obalne rime zadnji četrtek v mesecu 20.00 - 22.00

PETEK Igranje biljarda 18.00 - 20.00 Swing preplesavanje 18.15 - 20.00

Vsi zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’. Igranje namiznega nogometa je BREZPLAČNO vsak delavnik 13.00 - 20.00.

___________________________________________________________________________

Napovednik - izpostavljamo 5

__________________________________________

TOREK 29. 4.

Obalne rime 09 + Kaja Teržan + Krkuča Kunekšon 20.00 - 22.00

PETEK 30. 4.

Sovražna sreča (kratki filmi Domna Lušina, Bora Sitarja, Maka Tepšića in Jana Krevatina) 21.00 - 23.00

PONEDELJEK 3. 5. Karaoke! 20.00 - 22.00

PETEK 6. 5.

Kulturfest: • Grexe • Whynnel • Oxide (drum’ n’ bass) 20.30 -24.00

Za vse aktualne novice in nove dogodke sledite naši facebook strani. Pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa!

PONEDELJEK 9.5. Delavnica multimedije 18.00 - 20.00

SREDA 11.5.

Kuharska delavnica 18.00 - 21.00

PETEK 13. 5.

Kulturfest: • Free the mouse • Fetus • Noair (rock koncerti) 20.30 - 24.00

SOBOTA 14. 5. Bluesback (blues večer) 21.00 - 24.00

PONEDELJEK 16. 5.

Plesne delavnice Hip hop ReMove 17.00 - 18.00 Mačke kot drugorazredni meščani (predavanje) 18.00 - 20.00

SREDA 18. 5.

Delavnica izdelave lampijončkov 17.30 - 19.30

PONEDELJEK 23. 5.

Neznosna lahkost dvoličnosti v odnosu med človekom in psom 18.00 - 20.00 ___________________________________________________________________________

Rubrika

__________________________________________

P i Tim š Mavrič e

Kaj veš o starem pristanišču in Taverni?

Dragi mladi in mlade vem, da sem zadnjič preveč dolgovezil, tako da bom to rundo probal bit krajši. Tokrat začenjamo pohajanja po različnih trgih, ulicah, stopniščih in skritih (ali manj skritih) kotičkih našega mesta. No današnji kotiček ne bo skrit, ker je vsem na očeh in ga vsi dobro ‘‘poznaste’’. Je pa tudi res, da o njem mogoče ne veste vsega, saj čas marsikaj prikrije in kamuflira. Danes bi se rad z vami spustil na Carpacciov trg in naredil še kak giro okoli Taverne. Torej, pot pod noge. No na začetku vam niti toliko nočem še govorit o samem trgu, prej bi lahko šli malo pred Taverno in pogledali, kaj se tam nahaja. Ja, palme. Dobro, še kaj drugega? No za palmami imamo dejansko priveze za barke, kjer imajo razni ribiči in kvazi-ribiči parkirana svoja plovila. Danes sicer to območje ne zgleda prav nič posebnega, ampak ne boste verjeli, gre za točko, ki je odločila ekonomski uspeh mesta skozi večino njegove zgodovine. Tu se je namreč nahajalo glavno in največje mestno pristanišče. V tistih cajtih, ko ni bilo še avtov in vlakov, ko še ni bilo avtocest in železnic, in ko je bil najbolj učinkovit način prevoza

po kopnem osel, takrat je pomorski promet raztural. Ker je potekal v ravni črti in ga je poganjal veter, je bil tudi hitrejši in z velikimi ladjami se je dalo prenesti tudi precej večje količine tovora kot po kopnem. Zato nekateri zgodovinarji pravijo, da je bilo morje srednjeveška avtocesta. V našem koprskem pristanišču smo imeli dva pomola, enega večjega in enega manjšega. Ta večji (nekoliko upgrejdan) obstaja še danes kot glavni mestni pomol in je bil namenjen tudi razmeroma velikim barkam, ki so potovale v Benetke in nazaj ter sem in tja raznašale tovor.

‘‘

Drugi manjši pomol se je pa imenoval »Porporella« in je potekal vzporedno z obalo mandrača, ter funkcioniral tudi kot neki mali valobran. V osnovi tudi ta obstaja še danes, samo da so ga med prenovo mandrača pokrili z debelimi plastmi betona in originalne kamnite gradnje, se več ne vidi. Škoda, ta pomolček je bil ena najstarejših gradenj v Kopru. To pristanišče je predstavljalo osrednje prometno središče mesta in svoj pomen je ohranilo tudi potem, ko so otok povezali s kopnim prek nasipa. Tu je bil neprestani vrvež: mornarji, trgovci in razni mestni delavci so skakali okoli in se ukvarjali s tovorom. To je bila Luka Koper tistega časa. Ena izmed najpomembnejših dobrin s

V tistih cajtih, ko ni bilo še avtov in vlakov, ko še ni bilo avtocest in železnic, in ko je bil najbolj učinkovit način prevoza po kopnem osel, takrat je pomorski promet raztural.

‘‘

___________________________________

Skriti kotički Kopra

__________________________________________

‘‘

Ena izmed najpomembnejših dobrin s katero so delali biznis, je bila sol. Zakaj je ta božja sol bila tako pomembna? No, če je kdo od vas že videl, kako se dela pršut, se vam lahko svita.

‘‘

katero so delali biznis, je bila sol. Zakaj je ta božja sol bila tako pomembna? No, če je kdo od vas že videl, kako se dela pršut, se vam lahko svita. V času ko poleg avtov ni bilo niti hladilnikov, je bilo konzerviranje hrane dokaj komplicirana zadeva, sploh v mestu brez hladnih kleti, kot so Benetke. Glavni pomočnik v boju proti pokvarjenemu mesu je tako bila prav sol, ki je bila tako ključna zato, da so lahko meso sušili in ga ohranili užitnega za dolgo časa. Sol je pomenila civilizacijsko prednost. In Koper (pa tudi Piran) sta v tem našla tržno nišo in v poslu z Benetkami tako kovala mastne denarje.

pa obzidje, čeprav to na prvi pogled ni videti. Zunanja stena Taverne še danes predstavlja edini del koprskega obzidja, ki se je ohranil v svoji celotni originalni višini. Danes vsega tega ne uspemo poštekat zaradi kasnejših predelav Taverne, ki je bila po propadu solin v letu 1911 predelana za novo uporabo. Tržaški arhitekt Ferdinando Forlati je imel genialno idejo, da bi staro skladišče soli spremenil v tržnico, za kar pa je v sprednji steni dal odpret te velike oboke, ki jih vidimo danes. Da se ideja o tržnici ni obnesla, nam je jasno iz samega imena. Že pred vojno so notranjost pozidali in ustvarili več lokalčkov, kjer so imeli sedež jadralnega društva in tudi eno gostilnico za pristaniške pijance. No od tu je pol stavba dobila ime Taverna. Po vojni so tudi bile tu Trgovine, dokler se ni Sol, ki je bila namenjena v Benetke, se je shranjevala v skladišču, ki je stalo tik ob pristanišču. Ja, prav ste pogruntali – to je današnja Taverna. Takrat se je imenovala skladišče soli Sv. Marka. Vse okoli je bila obzidana z mogočnimi zidovi in skoraj brez oken in samo s par manjšimi vrati. Čisto drugačna štorija kot danes, ko se lahko prosto šetamo skozi. Če sem bolj natančen, Taverna sama je bila zgrajena tako, da so za njen zunanji zid uporabili kar mestno obzidje neposredno pri mestnih vratih. Tako je, v uni luknji med današnjo Taverno in sosednjo bajto je stal stolp z mestnimi vrati, ki so bila ravno toliko velika in pomembna kot Mudina vrata. To so bila vrata sv. Martina ali pristaniška vrata. Stolpa ni več, ostalo je približno enih 10 let nazaj občina odločila, da stavbo spet sprazne in odpre oboke še na drugi strani. Tako je nastala Taverna, kot jo poznamo danes in je v glavnem plac za koncerte, take in drugačne sejme in včasih jo nekateri izmed vas uporabijo kot improviziran skate-park. Nekoč kupi soli, danes pa skejterji. Tudi prav pravim jaz. To je bilo to za to rundo, se šetamo dalje naslednjič. ;) Fotografije: Slobodan Simić Sime -Koper na robovih stoletij (2002)

________________________________

8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e

Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje

Charles de Lint – Prostor za letenje (fantastični triler)

harles de Lint velja za mojstra sodobne fantastike. V ospredje postavlja šibkostsvojih literarnih likov in duha, ki jih drži skupaj. Gre za soliden triler, sestavljeni iz I. in II. knjige, poln negotovosti in začinjen z dejanji nadarjenih malopridnežev ter njihovih nasprotnikov, spodobnih ljudi, ki jim skušajo prekrižati načrte. Ni potrebno, da je bralec ljubitelj trilerjev in fantastičnih romanov, da bi užival v tej izjemni zgodbi.

___________________________________________________________________________

Iz naše premične zbirke

__________________________________________

Patrick Woodhead Čarodejka oblakov (pustolovski roman)

V Dobra kuhinja: 50 idej kako pripraviti jedi na žaru

Čarodejki oblakov glavni junak, Luca Matthews živi za tvegano osvajanje visokih gorskih vrhov. V neizprosnem lovu na svoje cilje je pripravljen žrtvovati vse - tudi življenje drugega plezalca. Njegovi prijatelji in družina se tega zavedajo in bojijo. Ko v Himalaji naleti na deviški vrh, ki ni zarisan na nobenem zemljevidu, ni nihče presenečen, da ga je obsedla želja, da bi se nanj povzpel prvi.

lede na to, da se bliža praznik 1. maj, ki predstavlja čas piknikov v naravi, smo za vas izbrali knjigo odličnih receptov. Dobra kuhinja je serija knjižic, s pomočjo katerih se bodo vsi, tudi manj izkušeni, naučili kuharske umetnosti. Vsebuje 50 izvirnih receptov priprave jedi na žaru, ki so bili preizkušeni s strani posebej izbrane skupine kuharskih mojstrov.

___________________________________________________________________________

10 Iz naše premične zbirke __________________________________________ Angela Wilkes - Moja prva velika ustvarjalna knjiga (priročnik)

re za knjigo polno izvirnih zamisli o preprostih izdelkih, za katere otroci zlahka najdejo sestavine. S preprostimi in jasnimi navodili je delo zabava in veselje.

Liz Jensen - Deveto življenje Louisa Draxa (roman)

zjemno srhljiv in vznemirljiv roman, ki je poln presenetljivih obratov in črnega humorja. Hkrati pa je roman izjemno berljiv. Izvrstnost romana dokazuje tudi priznanje BBCja, ki ga je uvrstil med najbolj vroča branja leta 2004. Deveto življenje Luisa Draxa je zares nenavadno. Louis je namreč v komi. Dr. Pascal Dannachet in njegov komatozni pacient Louis Drax sta subjektivna pripovedovalca osupljive življenjske zgodbe. Pravzaprav dveh zgodb. Zgodb, ki se vedno bolj prepletata. Louis je zgrmel v prepad in čudežno preživel, a je nezmožen govoriti o poteku usodnega piknika, na katerem se je nesreča zgodila, zaradi že omenjenega stanja njegovega telesa - kome. Ali res ne more komunicirati? Ali res ne more razkriti ključa do skrivnosti?

Slani polžki Sestavine: zavitek listnatega testa šunka sir nekaj žlic grškega jogurta kapre

e nekaj časa sem načrtovala speči polžke iz listnatega testa, ker pa v kuhinji rada ustvarjam, sem se odločila, da hkrati izpraznim zaloge v hladilniku. Razvila sem listnato testo, ga namazala z grškim jogurtom in potresla z naribano šunko, ki je ostala od praznovanja noninega rojstnega dneva. Čez sem naribala še sir. Ker obožujem kapre in sem jih ravno imela še nekaj v hladilniku, sem dodala še to. Listnato testo sem zrolala v rolado in ga narezala na 1,5 cm debele kolobarje, ki sem jih razporedila kar po papirju, v katerega je bilo zavito listnato testo. Paziti je treba, da jih ne postavimo preveč blizu, saj nekoliko narastejo. Za bolj svetleči videz sem jih namazala z jajcem. Pekla sem v pečici, po navodilih na embalaži listnatega testa oziroma dokler niso dobili zlato-rumene barve. Sveže in hrustljave lahko ponudimo na domači zabavi, dobri pa so tudi še za zajtrk po prekrokani noči. Priporočam, da ste kreativni in dodate še kakšno sestavino, ki je vam všeč, saj je tako okus še boljši.

________________________________________________________

Kdo pa mlade kaj vpraša?

Rubrika

__________________________________________

Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________

12 Intervju

__________________________________________

P Sandi i Kruh š e

Martina Ipša Intervju s stand up komičarko

rzna in pikra Štajerka je 24. marca znova napolnila prostore Centra mladih Koper. Po razprodani komični drami Lezba je tokrat obiskovalce spravila v smeh s komedijo Vesela, debela, Štajerka.

Kaj bi povedali o današnji predstavi Vesela, debela, Štajerka? Zakaj si jo je po vašem mnenju vredno ogledati?

Zagotovo bi bilo nekaj z besedami, pač imam rada besede in nič me bolj ne navduši kot neka nova beseda, ki jo jaz na novo odkrijem ali pa se je spomnim in potem Smešna je, ljudje so se smejali na vsem težim 24 ur s to besedo in jo nekih točkah, kar pomeni, da je to dajem v različne strukture, da so dobro. Hočem, da se obiskovalci potem vsi resni in jezni. Najprej vprašanje o vaši prejšnji pač pridejo sprostit. Mislim, da predstavi Lezba, ki ste jo izvedli nam na splošno humorja manjka. Na kaj pomislite, tik preden v Centru mladih Koper 18. Včasih zaidem v kakšno resnejšo stopite na oder? februarja. Kaj ste želeli z njo temo skozi humor, kar se mi zdi sporočiti obiskovalcem? v redu. Če se hočete pridet, samo Zakaj je meni tega treba, res še smejat se lahko, če pa hočete slišati vsakič. Še po 1500 nastopu vsakič Sporočilo je, glejte na koncu, ko kakšno resnejšo temo pa tudi tako pomislim. Da bi lahko delala slečemo vse in se usedemo za lahko. kaj drugega, lahko bi bila tajnica, mizo, smo vsi isti. Ravno tako bi kuhala kavo in to bi bila vsa imam nedeljsko kosilo, ravno tako Če ne bi bili komičarka, kaj bi moja odgovornost. Tik predem imam družino in prijatelje, ravno bili? stopim na oder, res tik preden tako jem govejo župo, hodim na stopim gor, pomislim na to ali pa iste dogodke kot vi, še noben se Nimam pojma. Verjetno bi bilo na ... jaz bom umrla, mogoče je to ni okužil ničesar od mene tako, da nekaj kreativnega, ker poleg stand moj zadnji nastop. To je to, umrla ničesar hudega nočemo. up komedije, tudi veliko pišem. bom pred njimi in niti tega mi ne ___________________________________________________________________________

Intervju 13

__________________________________________ ker je narejeno dobro, vi opazite napake samo, ko jih on naredi. To je razlika, nikoli ni tako lahko. In ne verjemite vsakemu prijatelju, ki vam reče, da ste smešni, ker po par pivih smo vsi smešni, ni pa vedno smešno vsem drugim, mogoče ste smešni samo sebi. Ampak nasvet je, če si res tega želite, delajte na tem. Kako je nastopati v Centru mladih Koper glede na to, da je bil danes že vaš drugi nastop tukaj? bodo verjeli, ker bodo vsi mislili, da to umiranje ni realno, glej, kako bedno umira. Mi smo plačali karto, kako to umiraš ti Ipša. Ampak vse to takoj izgine, po prvem izrečenem stavku, po prvem smehu vse izgine, ker to je tisto, kar najraje počnem. Čutim pa veliko odgovornost do ljudi, ki so prišli in kupili vstopnico, zato nase dam tolikšen pritisk in zdi se mi, da takrat ko mi bo vseeno, da bom morala delati kaj drugega.

Odlično, meni je tu fajn. Všeč mi je prostor, mislim, da je zelo primeren za stand up komedijo, ker je zelo dobra akustika in dobra energija. Vidi se, da se dogajajo pozitivne stvari tu noter. To začutiš, ko že dalj časa nastopaš, ko prideš v kakšen prostor in

Imate kakšen nasvet za mlade, ki razmišljajo o tem, da bi se preizkusili v stand upu? Preizkusite se, ker drugače ne veš. Nasvet je, da ni tako lahko, kot izgleda. Ko pridete gledat kakšnega komika, ki ima veliko izkušenj, na odru izgleda lahko,

‘‘

Tik predem stopim na oder, res tik preden stopim gor, pomislim na to, da bi lahko delala kaj drugega, da bi lahko bila tajnica, bi kuhala kavo in to bi bila vsa moja odgovornost. Ali pa na ... jaz bom umrla ... mogoče je to moj zadnji nastop.

začneš razmišljati: ok, ta bo pa težka. Ne vem, kaj je, v čem je fora, ampak nekaj je. Ta prostor pa ima to pozitivno energijo, drugače ne bi prišla sem nastopat (smeh). Pa tudi vidi se, da ljudje imajo zelo dober okus, da me vabijo za nastope. To kaže, da vodstvo res ve, kaj dela (smeh). Nočm reči, da so genialci, samo so dokaj blizu. Fotografije: Janja Zdolšek in Juan Miguel Pena Matos.

‘‘

___________________________________________________________________________

Rubrika

__________________________________________

P i š e

MOK

Bodimo aktivni!

P8 – Pot za srce in ožilje

Potek poti: Vanganel–Vanganelsko jezero–slap Morigla–Marezige–Bržani–Vanganel Dolžina poti: 10 km, 2,5–3 ure hoje Izhodišče: Parkirišče pred trgovino in gostilno v Vanganelu (iz Kopra 6 km) Podlaga: Razgiban teren, imenitni pogledi na Koprski zaliv, Vanganelsko dolino, bližnje hribovje in ob lepem vremenu tudi na verigo Alp in Dolomitov. Zahtevnost: Srednje zahtevna pot s športno ali lahko planinsko obutvijo po kolovozih in stezah. Pot je priporočljiva v vseh letnih časih, saj je utrjena, zaščitena pred sunki burje in v večjem delu poteka v senci gozda. Višina poti: Izhodišče 25 m, vrh 284 m, vzpona 270 m ___________________________________________________________________________

Bodimo aktivni!

__________________________________________

ot je označena z rumenimi oznakami, lahko pa sledimo tudi rdeče-modrim znakom poti (oblika srca) »Za srce«, ki poteka delno po isti trasi. S parkirišča pred trgovino v Vanganelu se usmerimo proti glavni cesti (Koper–Marezige), jo prečkamo in se med hišami dvignemo na zgornjo asfaltno cesto, zavijemo po njej levo in se spustimo mimo hiš spet do glavne ceste, ki jo ponovno prečkamo. Na drugi strani se začne slaba makadamska cesta, ki nas po 30 metrih pripelje do mosta. Nato jo zapustimo in zavijemo desno na stezo po dnu doline, ki nas pripelje do velike kamnite pregrade Vanganelskega jezera.

Po stopnicah na levi strani jezera se povzpnemo na jez in ga z nekaj previdnosti prečkamo ter nadaljujemo pot proti desni do ceste. Nato gremo po stezi navzgor do naslednjega odcepa, kjer zavijemo levo navzdol do zgornjega roba jezera. Po razdrapanem kolovozu se začnemo vzpenjati proti desni, na drugem razpotju pa zavijemo levo na kolovoz, ki se spušča navzdol do potoka z majhnim slapom. Pot se zravna in vijuga v gozdu do naslednjega potoka, ki ga prečkamo in nadaljujemo okrog jezera. Nato se pot bolj odločno vzpne in se iz gozda dvigne do razcepa sredi obsežnih oljčnikov na prostrani terasi. Trasa nas vodi naravnost do vodnega korita, od tu pa lahko krenemo proti desni, kjer si ogledamo slap v strugi potoka Morigla, ali proti desni navzgor do roba gozda. Sedaj se pot za krajši čas

strmo vzpne in nas povede na udoben kolovoz, ki proti levi pripelje do zaselka Škrgati. Nato zavijemo desno do glavne ceste (Koper–Babiči) in levo po njej dobrih 500 metrih mimo dveh osmic do zadružnega doma z gostilno in trgovino v Marezigah. Lahko si oddahnemo, saj smo dosegli najvišjo točko poti. Obvezen je tudi postanek pred spomenikom marežiškemu uporu in žrtvam NOB-ja, od koder se odpira obširen razgled po Šavrinskem gričevju in proti Kopru s širšo okolico.Na drugi strani zaliva se v daljavi ponosno dvigajo vrhovi Karnijskih Alp in Dolomitov. Pred nami je še zadnja tretjina poti, spust v Vanganelsko dolino. Od razgledne točke se odpravimo proti cerkvi sv. Križa. Nadaljujemo

pot do odcepa za Montinjan, mimo zaselkov Sabadini in Bržani, kjer se nam na desni strani ceste odpre kamnit kolovoz, ki je nekoč pomenil glavno povezavo Marezig z Vanganelom in Koprom. Po njem pridemo v nekaj ovinkih do obsežnega vinograda, kjer zavijemo desno po kolovozu, ki vodi do kamnitega mostu. Tam zavijemo desno po makadamski cesti in nadaljujemo pot do glavne ceste (Vanganel–Marezige), zavijemo desno proti Kopru in kmalu zagledamo izhodiščno točko. Lahko pa tudi ponovno prečkamo glavno cesto in se odpravimo po isti poti nazaj do izhodišča, kjer smo pot začeli. Fotografije: Mojca Vojska in Vojko Rotar

___________________________________________________________________________

16 Rubrika __________________________________________ P i š e t a

Sara Fabjan in Patrik Holz

Manična depresija s stilom

Literarni kaos II.

drugi številki Literarnega kaosa izbrani besedili segata na začetek izhajanja Novega zvona, saj predstavljata avtorici iz prvega letnika revije. Tokrat se bomo posvetili dvema pesmima, ki, vsaka na svoj način, ustvarjata temačno vzdušje.

Fotografija: Psyblog

Gaja Jezernik Kos - Manična depresija (spletna revija Novi Zvon letnik 1, številka 2) Zasebna zabava v moji glavi. Jaz nanjo nisem povabljena.

Komentar uredništva

esem je kratek in jedrnat opis počutja kot zabave v glavi za vse, razen za lastnika glave. Vendar - kako naj vemo, kdaj se bo evforija končala in sprevrgla v drugo razsežnost, če nanjo ni povabljen niti lastnik, ki tudi niti približno ne ve, kdaj bo zabave konec?

___________________________________________________________________________

Literarni kaos

__________________________________________

Sara Remžgar - Smrt telesa v stilu (Novi Zvon letnik 1, številka 8)

Komentar uredništva

mrt telesa v stilu ima zelo inovativen začetek, ker se prične brez velike začetnice, kot sredi dolgega stavka. To v prozi poimenujemo in medias res, ki ga je pa tokrat avtorica iznajdljivo uporabila v poeziji. Poleg tega ta postopek tudi ustreza tematiki pesmi - smrti, ki se tudi sama ‘’začne’’ nepričakovano. V pesmi prevladuje močna metaforika o minljivosti. Take kvalitetnejše pesniške podobe so: odenite moje telo v barve; In v čipko in kamen posušenega rdečila; položite koralde naivnih nepremišljenostih. Besedilo je slogovno zelo močno, ampak glede na trdnost in udarnost prejšnjih verzov je končni dvostih preveč medel, še posebej, ker je verz pred tem (»in želim ostati truplo.«) tako močan, da konec žal nekoliko zbledi. Tudi struktura zadnjega verza, ki se edini konča brez tipične pike, je pomenljiva, saj sledi strukturi pesmi s samega začetka in naznani nepredvidljiv konec.

in na ta sivi dan, tak kot je danes, bom umrla. Ko umrem, odenite moje telo v barve. In v čipko in kamen posušenega rdečila. Na telo, i je nekoč prosojno sijalo skozi razbite sanje in padle ideale, na telo, v katerem se je pred leti razpenjalo in krčilo vesolje nedoumljivega, na brazgotine, ki so krvavele v loku pod težo kristaliziranih kapelj rose in blata, na gnoj, ki je kreacija tebe in ki ga z ognjenim mečem princ ni zmogel upepeliti, na tančico, ki je zakrivala svojstvenost, da ne bi nikdar nehala, name, ki sem prešla, položite koralde naivnih nepremišljenosti in tkanino, ki še diši po letih, nikdar izpetih. Truplo mi odišavite z znojem vaših dlani, da slučajno ne oživi črv, ki bi razjedel sijaj mandljev, spetih v dve broški, razbiti in pohojeni in poteptani do onemoglosti. Truplo sebe želim okušati v enem dihu, kjer se od navdiha nabere pesek ostankov. Želim umreti v stilu in bleščavi svobodomiselnih zvarkov. In želim ostati truplo. Če je to edino, kar mi preostane na ta sivi dan, ko bom umrla

___________________________________________________________________________

Foto reportaža 1

__________________________________________

Bowie tribute night

soboto 26. 3. se je zbralo enajst glasbenikov in se poklonilo legendi Davidu Bowieju s fenomenalno izpeljanim in organiziranim koncerto Za kratko izjavo smo prosili pevko Mojco Brecelj. Zakaj David Bowie? Kaj vam je bilo pri njem najbolj všeč? Glasbe Davida Bowieja prej nisem poznala, Marko Žigon me je povabil k sodelovanju. Rekel je, da se mu zdi, da mam mogoče jaz za nekatere njegove

___________________________________________________________________________

Foto reportaža 2 19

__________________________________________ komade primeren glas in naj si jih kar sama izberem. Potem sem poslušala cel njegov opus in so mi bili vsi všeč tako, da sem potem izbrala tiste, ki so najbolj pasali na moj vokal.

Fotografije: Valentin Casarsa

Katero njegovo pesem pa bi izpostavili? Težko je izbrati samo eno pesem, ker so vse dobre. Najbolj se me je dotaknila Changes, zaradi tega, ker se ljudje sprememb bojijo in se pozablja, da se s spremembami lahko nekaj zelo velikega zgodi. Moram reči, da sem bila na začetku zelo v dvomih, kako bom to speljala, ker njegovega opusa res nisem poznala, ampak sem se potem čisto zaljubila v njegove pesmi in moram reči, da sem zelo hvaležna, da me je Marko Žigon povabil k sodelovanju in upam, da bomo s tem projektom nadaljevali. Nastopajoči: - Erik Filipčič: From Ashes, Marty Favento Project; - Devid Bizjak: Implozija; - Klemen Domjo: Sons; - Rok Božič: Fetus; - Danijel Brezec: Sixtynine; - Marko Žigon: Sons; - Mojca Brecelj: Moica; - Peter Terčič: Black Oath; - Gašper Gustinčič: Omega; - Dejan Vukojevič: Fetus; - Gregor Vlačič: Life on Mars.

___________________________________________________________________________

Tinkara KovaÄ? V petek 22.4. na Dan Zemlje smo v CMK-ju pripravili pester program dogodkov, ki se je zakljuÄ?il s koncertom Teenegers in Tinkare KovaÄ?. Po nastopu smo se pogovorili s slovensko zvezdnico pop glasbe. ___________________________________________________________________________

Veliki intervju 21

__________________________________________

Beseda odločitev mi ni najbolj všeč, ker se odločitev, kot taka ni nikoli zgodila. Že pri treh letih sem prepevala. Ko sem bila starejša, so me posadili na stol in rekli: »Tinka poj« in Tinka poje še danes. A imate kakšnega vzornico, vzornika med glasbeniki?

‘‘

Festivalske skladbe imajo pravilo, da imajo točno določeno število minut. Pomembna je tudi zasedba, npr. pri popevki je to orkester, pri MMS-ju so to bendovske priredbe, Evrosong pa gravitira v pop vode.

Vzornike sem imela, ko sem bila stara okrog 10 let in je bilo to glasbeno-razvojno obdobje in je trajalo nekaj let. Danes nimam vzornikov, imam pa glasbenike, ki so mi všeč in me navdihujejo in kar je najlepše – ti glasbeniki so z mano na odru. Kdaj in kako ustvarjate? Gre za lastna doživetja, osebne izpovedi, fikcijo? Pred kratkim sem zasledila zanimivo definicijo: »Glasba je kot magma. Je povsod in vedno te najde.« Ni pravega pravila, kdaj ustvarjam. Navdih je izvir, kjer se glasba rodi, ostalo pa je »obrtniško delo«, ko ta navdih spraviš v format oz. okvir. Gre za lastna doživetja in izpovedi, ki pa se prepletajo s fikcijo. Predvsem pa gre za zavedanje v glasbi, v svetu, v družbi, da smo vsi vse. S tega vidika je mogoče najbolj primerna fikcija, ker je vse res. Ali pač? (nasmeh) V Cankarjevem domu ste imeli predstavitev novega albuma DOBER DAN, ŽIVLJENJE. A bi lahko opisali novi album oziroma s katerimi besedami bi ga predstavili svojim poslušalcem? Novo glasbeno obdobje zame se je začelo leta 2013 z nastopom na Melodijah morja in sonca in dvojno zmago. Prejela sem nagrado za Najboljšo interpretacijo in Glavno nagrado festivala. To je bil tudi moj prvi lastni diskografski in produkcijski izdelek. Dobra popotnica, skratka. Po vrnitvi iz Finala Eurosonga iz Danske, so sledili poletni meseci v studiu in tri nove skladbe z mojo takratno spremljevalno glasbeno zasedbo. Prva je bila pesem “Ocean”, druga pa pesem “2x2”, ki je postala himna dogodka Objemimo mestno jedro Koper, v sodelovanju z Občino Koper in Društvom prijateljev mladine Koper. Za tem sem s skladbo “Cuori di ossigeno” (Srca ___________________________________________________________________________

‘‘

Odločitev o pevski karieri. Zakaj in kdaj?

Veliki intervju

__________________________________________ iz kisika) naznanila, da sem prejela povabilo založbe Egea Records iz Italije za izid albuma v letošnjem letu, z naslovom Cantate in italiano (Odpete v italijanščini/ Pojte v italijanščini). Sledilo je sodelovanje z vokalno skupino Perpetuum Jazzile v pesmi “Canzone per te” in v slovenski različici “Pesem zate”, ki je bila uvrščena na kompilacijo revije Musica Jazz v nakladi 15.000 izvodov. Ob zaključku lanskega leta pa sem prejela povabilo na državno proslavo s strani avtorja Roka Goloba, ki me je povabil, da zapojem skupaj s Katrinas v pesmi Toneta Pavčka “Dober dan, življenje”. Za tem sva posnela še eno njegovo skladbo, z naslovom “Skrivnost”. V sklopu letošnjih Dnevov zabavne glasbe sva z Aniko Horvat zapeli v duetu, in sicer v pesmi “Po zimi”, mladega glasbenika in avtorja Domna Graceja. Na albumu pa je še ena njegova pesem na besedilo Marka Kravosa “Moder let galeba”. Album se zaključi z dvema mojima gostovanjema, z dvema pesmima glavnih izvajalcev Ariela Cubria Vichot, ki je priredil in prepesnil v španščino zdaj skoraj že 20 let stari ‘’Veter z juga’’ (Viento del

Ali skladbe, ki jih prijavite na festivale (EMA itd.), nastajajo načrtno in izključno za festivale? Festivalske skladbe imajo pravilo, da imajo točno določeno število minut. Pomembna je tudi zasedba, npr. pri popevki je to orkester, pri MMS-ju so to bendovske priredbe, Evrosong pa gravitira v pop vode. Človek se sicer lahko sprehodi kamor želi, mogoče pa je boljše, da si odene evrosongovsko obleko in diha s tem odrom. Ko smo to pesem ustvarjali, smo kar imeli ta evrosongovski oder v mislih.

Kariera se nikoli ne zgodi na točno določeni točki. Se zgodi, traja in vsakič znova jo je treba negovati. To je taka krhka roža, ki jo je treba vedno zalivati. Lahko se zgodi, da si danes v soju luči, naslednji dan pa te vsi pozabijo.

‘‘

Sur), in pa skupine Shamballa, ki so uglasbili indijske mantre in povabili slovenske, v glavnem pop in rok vokaliste, med katere sodim tudi sama. Posneli smo mantro ‘’Om Namah Shivaya”. Takole. In ko sem že mislila, da bom oddala master za album v roku par ur … sem prejela klic kolega Gala Gjurina in povabilo v studio: “Pridi, posnamimo še eno različico skladbe Po zimi!” Moj odgovor poznate. Pesem “Po zimi - pomlad” je prav tisti dragoceni manjkajoči košček, ki je album sklenil v celoto.

__________________________

Kaj bi svetovali mladim glasbenikom na začetku njihove kariere? Točno to, kar sem povedala kot odgovor na prvo vprašanje. Kariera se nikoli ne zgodi na točno določeni točki. Se zgodi, traja in vsakič znova jo je treba negovati. To je taka krhka roža, ki jo je treba vedno zalivati. Lahko se zgodi, da si danes v soju luči, naslednji dan pa te vsi pozabijo. Ne verjamem v utopične ideje, katere sem v mladih letih imela tudi sama, da se kariera zgodi, zraste in potem pa smo samo glasbeniki in razmišljamo samo še o glasbi. Od začetka do konca kariere je treba biti prisoten pri vseh členih verige. Predvsem pa je treba verjeti v smisel, svojo lastno zgodbo – zakaj to počnemo. Najbrž ker je to naš talent, navdih in ker to, kar počnemo v glasbi, je najboljše, kar premoremo. Kako je bilo nastopati v Centru mladih Koper? Fantastično. Prvič sem prišla v ta prostor pri svojih enajstih, ko sem s stricem hodila na koncerte.

‘‘

Veliki intervju 23

__________________________________________

Prvič sem prišla v ta prostor pri svojih enajstih, ko sem s stricem hodila na koncerte. Danes se tako, kot se čas spreminja, spreminja tudi center mladih in menim, da se spreminja v pravo smer.

‘‘

Danes se tako, kot se čas spreminja, spreminja tudi center mladih in menim, da se spreminja v pravo smer. Napolnjen je s smehom in kreativnostjo mladih od jutra do večera. Ne glede na glasbene žanre in ostale omejitve. Pomembno je to, da se mladi dobivajo z razlogom in delajo nekaj pozitivnega, kreativnega in rastejo. Kako gledate na razvoj slovenske glasbene scene, kje prihaja do večjih prebojev in sprememb?

in o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic in zakon o medijih. Zakon o medijih s prvim julijem stopi v veljavo in slovenski glasbeni ustvarjalnosti omogoča, da bo slišana predvsem in najbolj v dnevnem času. Močno upam, da se ne bo zgodilo, da Slovenci prodamo svojo dušo. Scena se je zelo spremenila v zadnjih letih. Veliko dobrega, a sodobna tehnologija in internet sta tudi prinesla vsega preveč. Čudežno in naravnost fantastično je, da lahko eno minuto za tem, ko pesem ustvarimo, to posluša nekdo na drugem koncu sveta. Čudežno pa je tudi to, kako se prebiti med to izčrpano sceno, na kateri je vsega veliko. Mislim, da je najlažje tako, da se izločijo iz igre vsi vmesni členi, ki so med nami glasbeniki, izvajalci, avtorji in našo publiko. Da pridemo v stik z njo na najbolj neposreden način, in to se je danes zgodilo tu – na koncertu. Fotografije: Vid Avdić Batista, Mojca Vojska in Jana Šnuderl

Kompleksno vprašanje, ki bi lahko zasedlo še en dodaten intervju (smeh). Predvsem sta v zadnjem letu spet zelo aktualna oba zakona: o avtorskih in sorodnih pravicah

________________________________________

24 Foto reporta탑a 2 _____________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________________

D-beat l체dnica #02:

____________________________________________________________________________

Foto reporta탑a 2 25

Hellcrawler, Shiv, Skrun

_____________________________________

D-beat l체dnica: Hellcrawler

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________________

26 Rubrika __________________________________________

Mesečna čačkarija

Ustvarjalec! Vabim te, da nam pošlješ svoja risarska, slikarska in ostala dela v digitalni obliki. Z veseljem jih bomo objavili! Elektronski naslov: info@mladi-koper.si. Zadeva: ‘‘Mesečna čačkarija’’.

Tehnika: barvice

Martina L jubič

___________________________________________________________________________

Dejan Koban N

Sandi Kruh

Intervju s pesnikom in gostom na Obalnih rimah 08

a že osmih Obalnih rimah so se predstavili štirje mladi literati z različnim slogom in nastopom. Dodatno vrednost literarnemu večeru pa je pridodal tudi uveljavljeni avtor Dejan Koban, sicer avtor že treh pesniških zbirk (četrta je že v rokopisni obliki). Skupaj z Veroniko Dintinjano je dolga leta pripravljal Mlade rime v Ljubljani, od koder tudi izvirajo naše domače Obalne rime. No, kakorkoli svoj nastop je vrhunsko izvedel in že tradicionalno totalno očaral občinstvo. Vsem mladim in neuveljavljenim piscem je lahko dober pesniški vzornik. Po dogodku smo z njim ob dobri kavi (pije jo ne glede na uro) malo pokramljali.

Od kod jemljete vso to energijo, ki se kaže v vaših nastopih na odru? Po navadi se nastopanje začne z robotskim govorom, ki ni fajn, ni kul. Ampak skozi čas in željo in s počutjem, da to mogoče ni niti najslabša stvar na svetu, se lahko kristalizira v neko določeno prezenco. Pomaga pa, če se nekako preoblečeš v drugo osebo. Ta drugi alter ego, mogoče malo shizofrenije in podobno lahko totalno nadgradi človeka in ga osvobodi vsega tega strahu. Potem pa ni pomembno ali bereš pred dvema človekoma ali pa deset tisočimi. Važen pa je potem samo še tisti tok, ki ga ustvariš skozi svojo pozicijo na odru in potem pač splavaš ali pa ne splavaš.

Kakšne se vam zdijo Obalne rime v primerjavi z mariborskimi in ljubljanskimi Mladimi rimami? Koprske Mlade rime se mi zdijo simpatična stvar, ker gre za še bolj pogumen koncept kot pri ljubljanskih Mladih rimah. Torej, tukaj ne gre zgolj za branje poezije in morebiti kakšen glasbeni vložek. Pri Obalnih rimah gre še za gledališki del. Sicer smo na Mladih rimah v preteklosti uporabljali tudi ta del, ampak zgolj ob koncih sezone, ko smo imeli festival in smo poleg poezije, glasbe nekako vključevali v program tudi performanse, happeninge in gledališke predstave. Kar se tiče mariborskih Mladih rim, je koncept identičen ljubljanskemu, tako, da ni bilo nekega odstopanja. Koprske rime so, kar se tega

___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________

P i š e

Intervju __________________________________________

tiče unikum. Zelo mi je všeč, da združujejo obalo kompletno, mogoče bi lahko šle malo bolj v notranjost, pa se povezale glede na primorsko regijo tudi z Novo Gorico in obratno. Potem bi postale zelo močna hrbtenica za ne ravno klasično vzgojo, ampak zato, da pokažeš mladim ljudem, kaj se lahko naredi, kako se lahko naredi, v sklopu česa se lahko naredi in potem seveda sami plavajo naprej.

dozdeva, kako se lahko neki človek počuti, ko iz sebe spravi tisto kar ga zelo ožema, stiska, duši ali pa tudi veseli. Gre za tista, velikokrat sploh pri začetkih, tista primarna čustva, ki pa so nenadkriljiva in se ne smejo ocenjevati. Mlade je treba poslušat, mogoče komu kaj svetovat, ampak jih je treba pustit, da čim večkrat pridejo na oder in čim večkrat povejo te svoje stvari. Mogoče se tudi vmes uvali kakšen tečaj nastopanja, retorike in kaj Svoja dela so danes predstavili podobnega, ampak načeloma samo nekateri mladi. A menite, da poskušat lansirati vzorce, načine, imamo na obali velik potencial v kaj vse je možno in potem bodo literaturi? ljudje pograbili ali pa tudi ne. Ne komentiram rad poezije in proze na način mi je všeč ali mi ni všeč. Kako je bilo nastopati v Centru Danes sem bil v vlogi poslušalca, mladih Koper? ki to absorbira in se tudi med tem Prvič sem v teh prostorih nastopal, pripravlja na svoj nastop. Ni dobro ko je bil še stari klub in že takrat recimo, da si preveč čustven do se mi je zdelo ful fajn. Sicer svojih pesmi, se mi pa približno smo nastopali v sklopu festivala

Pesniška prihodnost v Pini in sem nastopal s tremi različnimi bendi. Pri vsakem bendu sem odrecitiral eno ali dve pesmi prej smo imeli klasične Mlade rime. Na ta prostor me vežejo ful lepi spomini, ker sem tukaj prvič slišal brati Moniko Vrečar, ki me je pustila odprtih ust. To je bilo neverjetno, zaradi njene poezije in zaradi njenega stasa in njene prezence. Podobno se mi je zgodilo samo še pri Katji Plut par let nazaj tako, da to je bil res dober večer, močen večer. Tukaj danes mi je pa tudi bilo ful zanimivo, ker je prišlo kar nekaj ljudi, mislim da isto število, če ne isto število kot takrat, pa so bili zavzeti, poslušali so nas, majčkeno so se pogovarjali med sabo, ampak je bilo kulturno. Se vam ta mir zdi pomemben? Meni osebno ne, ker mi je vseeno, bral sem na protestih, ko je bilo

___________________________________________________________________________

Intervju 29

__________________________________________

sem na ‘‘Bral Petra Hooka,

koncertu se pravi basista skupine Joy Division pred 900 ljudmi v Šiški, tam tudi ne moreš pričakovati, da bo mir.

‘‘

deset tisoč ljudi pa tam ne moreš pričakovati na prostem, na trgu Republike miru. Bral sem na koncertu Petra Hooka, se pravi basista skupine Joy Division pred 900 ljudmi v Šiški, tam tudi ne moreš pričakovati, da bo mir. Zelo je pa pomembno za ljudi, ki so na začetku svoje poti, da dobijo ta mir. To ni neki elitistični ostanek nekdanjih časov, ampak gre zgolj za tak mali pridatek spoštljivosti. Da človeku pustiš brati, in to je na takih dogodkih ful pomembno zaradi tega, kako bi rekel tega kamenčka tišine, ki ga je vsak od navzočih v prostoru pridodal. Zato se je razvila tako lepa atmosfera, ki omogoča, da človeku ni bedno, da se ne trese še bolj, kot se že trese recimo. Da človeku ni mučno, ko nastopa. To je izredno pomembno in tukaj se je to vzpostavilo in mislim, da so zgolj lepi nastavki, saj konec koncev so bile že osme Obalne rime. Tako, da gre kar že za tradicijo, ni to več dojenček. Tako, da upam, da bodo šle naprej in da ne bo ostalo vsak mesec pri enem dnevu, ker mora nujno nastati festival. Ker namreč Koper potrebuje umetniški

festival. S tem, ko Pesniške prihodnosti v Pini ni več, je zazijala velika vrzel in misim, da je nujno, da nastane neko sosledje nekaj dni, ko se lahko predstavi čim več ljudi. Ne samo iz Primorske, ampak, da ljudje dobijo možnost v več dneh zapored videti, doživeti, slišati in se pogovarjati še recimo z desetimi pesnicami, pesniki iz osrednje Slovenije, vzhodne Slovenije iz kjerkoli pač, da vidijo, da doživijo, kaj se piše še drugje.

Fotografije: KŠOK in Gaja Naja Rojec. ___________________________________________________________________________

30 Rubrika _____________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________________

Izobraževalne vsebine

CMK foto

Potopis in Vegafriday _______________________________________________________________________________________

Kako se osvoboditi negativnih čustev? (predavanje)

_______________________________________________________________________________________ Polyglot cafe in mednarodni večer

____________________________________________________________________________

CMK foto utrinki 31 _____________________________________________________________________________________________________________________________

utrinki

__________________________________________

Kulturne vsebine

Otvoritev razstave ilustracij Martine LjubiÄ? __________________________________________________________________

Obalne rime 08

_______________________________________________________________________________________ Hip hop Re Move in Biodanza

___________________________________________________________________________

32 CMK foto utrinki _____________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________________

Zabava

Igranje konzole Wii in igranje biljarda _______________________________________________________________________________________

Regijsko sreÄ?anje lutkovnih skupin

_______________________________________________________________________________________

Aerobika in izmenjava oblek

____________________________________________________________________________

CMK foto utrinki

_____________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________________

Dan Zemlje v Centru mladih Koper

Izmenjalica semen, sadik in domačih dobrot

Razbremenite okolje -posvojite žival (predavanje)

________________________________________________________________________________________

Teenegers in Tinkara Kovač (koncert)

_______________________________________________________________________________________ Mama Zemlja (gledališka predstava)

___________________________________________________________________________

34 Rubrika

__________________________________________

Naredi sam

Tulipani malo drugače

P i š e

Tomaž Tomše

(Zeleni) privilegiji

Kolumna, razmišljanje »Zeleno, ki te ljubim, zeleno ...«, je zapisal Lorca. Zelen pogled v novo jutro. Čudovit, pozno aprilski. Uide misel v Belo Krajino, kjer ljudje še zmerom ohranjajo zelenega Jurija, odetega v zeleno brezovo listje. Pa h gregorčkom, ki na prve pomladne dni polepšajo marsikatero strugo. H koreninam uide misel. K najžlahtnejšem, kar je narodovo – ljudskem izročilu.

e se vam je odlepil del podplata na škornjih, jih ne zavreči. V njih lahko posadite tulipane ali katere druge cvetlice. V škornje najprej nasujte kamenje, ki bo imelo dvojni učinek - za drenažo in stabilnost škornja. Nato vanje nasujete še kakovostno zemljo za rože in posadite čebulice vam ljubih cvetlic. Minil bo mesec dni in škornji bodo zacveteli. Mi smo se odločili kar za tulipane in v teh dneh so prekrasno zacveteli!

Ob prvi kahli kave zadiši tudi po bližajočih praznikih. Mračen in trpek vonj. 27. april smo tako ali tako razcefrali do obisti z ideološkim obmetavanjem, da smo popolnoma pozabili na njegov simbolni pomen. Da bi se na ta dan naj slavila svoboda, ne pa, da se že tedne poprej v vseh medijih do skeleta mrcvari nesrečno peterokrako rdečo zvezdo. Resne težave imamo s simboli. Simboli/sporočila/ arhetipi – praslike, po Carlu Gustavu Jungu nenaučena nagnjenja k doživljanju stvari na določen način; z nekim točno določenim odnosom; ko razgrnemo zeleno listje, da uvidimo majhen nastavek cvetočega jedra, ki bo pomežiknil k soncu. Arhetip kot duhovna hrana, potreba, najpomembnejši med njimi, tisti, ki

___________________________________________________________________________

Kolumna 35

__________________________________________

je predpogoj za uvid, osmislitev simbolov je SEBSTVO (self) – Jaz, ki ponazarja dokončno enotnost osebnosti in združitev vseh nasprotij, kar vodi v razsvetljenje – ko spoznamo in dojamemo sebe (svojo korenino/prasimbol lastnega Jaza), svojo pojavnost in vlogo v svetu ter na koncu spregledamo in smo sposobni zadihati, predihati, začutiti simbole na čisto intimen, svojstven način, ker smo začutili svoje korenine in vsaj skušali razumeti bistvo arhetipske vrednosti življenja samega. In po Jungu je cilj življenja ravno v realizaciji sebe. Pomiritev z lastnim Jazom, (samo) spoznanje, je velika vrlina človeka, najtežja pot življenja. Spoznanje, da je bolj kot ves balast, s katerim nas vsakodnevno polnijo ljudje, mediji, takšne in drugačne apriorne ekscelence, pomembno to, da živimo usklajeni sami s sabo, je neprecenljivo. Da je naš zven slišen in da čutimo svojo korenino globoko v zemlji. Takrat bomo spoznali, da 27. april ni ideološki praznik, ni praznik nekega prežvečenega režima, ampak je praznik miru in nosi s seboj simbolno sporočilo, idejo svobode.

če se že vnaprej zavemo, da je čas tak, ko je treba samoiniciativno poiskati delo. Se dati »na prodaj«. Suženjski kapitalizem nove dobe ... In v mislih marsikoga obledel arhaični spomin na nekdanji 1. maj in rdeči nagelj v gumbnici. K sreči nam ostane kakšen kres na domačem griču. Prvomajska jutranja »pleh muzika«. Ostane nam čudovit zelen pogled. Za zdaj. K sreči. Slovenija je med biotsko najbolj raznolikimi državami na svetu. Ob Dnevu zemlje (22. april) je koristno spomniti na ta “zeleni” privilegij, ki ga nespametno prodajamo. Pod ceno.

(do)končno dojeli, da sredi vsesplošnega kaosa idilično živimo na zelenem koščku sveta? Po ljudskem reku bo najverjetneje »čas pokazal« ali zmoremo uvideti ta privilegij. Ga ceniti. Spoštovati. Ter predvsem – zaščititi. Upam le, da ne bo »preteklo preveč vode« in bo privilegij namesto zelen, onesnažen ter (raz)prodan, še s kakšnim »gratisom« za povrh … Kajti za nas je (žal) značilno, da pričnemo privilegije “častiti” posthumno. In da se prodajamo – za mizerno plačilo ter do vratu obdavčeni.

Lep, čudovit pogled. Z mračnim in trpkim okusom »postane« kave. Ko/če se zavemo, da smo s prodajo Laškega, Radenske, Fructala … prodali – vodo. Z vsakim (pre) objestnim škropivom, pesticidom, herbicidom in ne vem kakšnim »gnidom« še, onesnažujemo zemljo, vodo in zrak ter posledično – Sebe. Krog. Soodvisnost. Soodgovornost. In zavedanje, da človek ni gospodar zemlje … Da je nad nami nekaj več. Nekaj mogočnega … Narava. Neprecenljiv je pogled tujega gosta, ko mu povemo, da je kozarec vode ob kavi ali vinu – užiten. Natočen iz pipe, zdravju neškodljiv. Začudenje, da je večina naših naravnih vodnih virov, primernih za kopanje, in neoporečnih. Ker je dandanes pitna voda privilegij.

Kakor nosi simbolno sporočilo rdeči nagelj, ki nas spomni na 1. maj - praznik dela. V državi, kjer marsikdo dela nima. Kjer mladega, izobraženega človeka »sam sebi namen« zavod za zaposlovanje pošlje na delavnico pisanja prošenj?! »Kraj, kjer se končajo tvoje sanje«, kot v pesmi poje Adi Le koliko (neoporečne) vode Smolar. Smo, kjer smo in lažje je, bo še moralo preteči, da bomo

___________________________________________________________________________

36 Strip __________________________________________

___________________________________________________________________________

Strip 37

__________________________________________

___________________________________________________________________________

Strip

__________________________________________

___________________________________________________________________________

Strip 39

__________________________________________

___________________________________________________________________________

40 Strip

__________________________________________

___________________________________________________________________________

Svetovalnica 41

__________________________________________

Upaj si biti sprememba na bolje!

i v stiski? Ne veš na koga se obrniti? Ti študij povzroča preglavice? Potrebuješ pravni nasvet ali zgolj pogovor? Nisi sam, tukaj smo zate mi. Upaj si biti sprememba na bolje in nas obišči v UPAMsi svetovalnici, kjer izvajamo psihološka, pravna in socialna svetovanja.

sihološka svetovalnica v sodelovanju z UP Inštitutom Andrej Marušič nudi psihološka svetovanja, osebni in poslovni coaching, družinsko in partnersko terapijo, mediacijo ter pogovore, srečanja in delavnice. Namenjena je študentom in tudi vsem zainteresiranim posameznikom. Psihološka svetovalnica deluje v Kopru, na Gortanovem trgu 15, svetovanja pa izvajajo po predhodni najavi na telefonsko številko 041 360 913 oz. preko elektronskega naslova psiholoska.svetovalnica@primss.si. Pravna in socialna svetovalnica nudi pravno in socialno svetovanje za študente (bivanje, delo in dohodnina, socialna varnost, študentske družine) in ostale zainteresirane posameznike, v sodelovanju z resorjem za izobraževanje in študentsko svetovanje ŠOUP pa nudi tudi svetovanje za področje študija (pogoji za vpis/ prepis, pravice in obveznosti; študij doma in v tujini; štipendije). Pravna in socialna svetovalnica deluje v Izoli na Koprski ulici 18 in Kopru na Gortanovem trgu 15. Svetovanja izvajajo po predhodni najavi na telefonsko številko 040 900 399 oz. preko elektronskega naslova pravnik@ primss.si. Obiščite nas. Pomagali vam bomo k dobremu počutju in sreči. Veliko lahko naredimo sami, še več pa v sodelovanju z drugim. Bodite spet zadovoljni s sabo.

UPAMsi svetovalnica deluje v okviru Primorskega svetovalnega središča, Koper (PRIMSS) in Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP).

___________________________________________________________________________

42 KŠOK-ov kotiček

__________________________________________

Dogajanje v mesecu maju

ŠPORTNI DAN

17. maja se bomo odpravili na plezalno steno v Škofijah.

IZMENJAVA OBLEK

28. maja 2016 med 10. in 18. uro bo potekala izmenjava oblek na prostem.

MULTIMEDIJSKE DELAVNICE

od 9. maja dalje se bodo udeleženci učili fotografirati, snemati, montirati, uporabljati Excel in se naučili, kako izdelati spletno stran.

DNEVI ZDRAVJA

od 3. – 27. maja v Centru mladih Koper ob 18:00. 3. maj // Čajanka Študenti višjih letnikov smeri, kot so biopsihologija, dietetika, aplikativna kineziologija, bodo ob sproščenem pogovoru, individualno svetovali iskalcem pomoči na različnih področjih zdravja. 10. maj // Osnove zdravega kuhanja Predstavljena bodo super živila ter hitro pripravljeni, vseeno pa zdravi obroki. 17. maj // Zasvojenost z zdravo prehrano in svojo telesno podobo Ozaveščanje o novih oblikah duševnih motenj, ki spadajo pod motnje hranjenja. 24. maj // Joga za začetnike Delavnica je namenjena prikazu osnovnih tehnik joge za začetnike. 27. maj // Športni dan (kolesarjenje od Kopra do Portoroža) Uporabna znanja o pravilnih tehnikah dihanja med kolesarjenjem ter kardio trening. Prijave se zbirajo do ponedeljka pred vsako delavnico na prijava@ksok.si ali na KŠOK-ovi info točki.

OBALNE RIME

26. maj // Obalne rime 10. Pisce poezije in proze vabimo, da se prijavijo na obalne.rime@gmail.com ali prek sporočila na Facebookovi strani Obalne rime. Bere lahko vsak!

___________________________________________________________________________