CMK magazin #59

CMK Magazin Številka 59 April 2022 Uredništvo: Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Andreja Čmaj Fakin Katja Jemec Jaka Miklavčič Araks Misisyan Valentina Gonzalez Rodriguez Jaka Ivančič Gašper Plankar Rok Rozman Mirjana Topić Združenje DrogArt

Fotografija na naslovnici: Valentina Gonzalez Grafično oblikovanje in prelom: Jade Blanchard Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 www.cmk.si Revija je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

Fotka meseca Fotka meseca Fotka meseca CMK Magazin številka 59

2

Fotka meseca Fotka meseca Fotka meseca

3

Foto : Valentina Rodriguez

Uvodnik Uvodnik Uvodnik

CMK Magazin številka 59

4

Vreme je pač vreme. Čeprav vsi vemo, da je nepredvidljivo, zelo rado ostaja grešni kozel za našo slabo voljo ali predmet naših »small talk«-ov. Neglede na vse je bil april mesec, ki je prvič po dobrih dveh letih gostil rekordno število dogodkov – 30! Zato se vremenu iskreno zahvaljujemo, saj ni izpolnjevalo aprilskih stereotipov in omogočilo, da smo lahko obiskali oz. izvedli takšno število dogodkov s tako številčnim obiskom, pa še manj smo se na dež jezili in ga opravljali.

Tudi mesec maj bo zelo plodovit; poleg koncertov in delavnic, ki si jih lahko ogledate na Facebook strani Centra mladih Koper, bomo prvič izvedli celotedenski festival »Street art fest Koper«, ki bo vključeval številne internacionalne ulične umetnike in obiskovalcem, poleg paše za oči in kvalitetnega druženja, omogočal vodene oglede poslikav, delavnice ter tudi nekaj močnih koncertov! Skratka, lepo vabljeni!

Sedaj pa k magazinu. Čakajo nas začetki skejtanja, poletni recepti, lov na pravico in med drugim celo poročilo iz razstave Fride Khalo.

Prijetno branje!

Jaša Hedžet

Uvodnik Uvodnik Uvodnik

5

Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na Facebooku pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Nedelja

Ponedeljek

Torek

1

2

8

15

22

9

10.00-16.00 → Izmenjava knjig → @CMK

16

STREET ART FEST KOPER

18.00 → Mavrična druženja → @CMK 19.00 → Aktivni torek v CMKju- delavnica irskega plesa → @CMK

30

3

15.00 → Ustvarjalna sreda: Arts & Crafts → @MCMC

10

18.00 → Mavrična druženja → @CMK 20.00 → Večer filmov študentske produkcije → @CMK

17

11

20.00 → Bunga #32 Stand up večer →

18

@CMK

24 STREET ART FEST KOPER

18.00 → Mavrična druženja → @CMK

4

16.00 → 5. Regijski posvet za pripravo resolucije o nacionalnem programu za mladino → @CMK

18.00 • Mavrična druženja → @CMK • Aktivni torek v CMK-ju »Moj Gib, Moj Glas« → @MCMC 19.00 → Potopisno predavanje: Potovanja z vlakom → @CMK

23 STREET ART FEST KOPER

29

Sreda

25 STREET ART FEST KOPER

31

CMK Magazin številka 59

1

6

4

1

8

Maj 2022 Četrtek

Petek

17.00 → Večer družabnih iger → @CMK 20.00 → Literarni večer »Obalne rime #50« in gledališka predstava »Ko rože spregovorijo« → @CMK

17.00 → Večer družabnih iger na Markovcu → @MCMC

20.00 → Karaoke večer → @CMK

5

12

19

Sobota

20.30 → Metal koncert: Dickless Tracy & Morost → @CMK

6

13

20.30 → Koncert: Yan Baray &Boštjan Pertinač → @CMK

7

17.00 → Delavnica: Izdelava naravnega sredstva proti komarjem → @MCMC 20.00 → Đemka #08/ Jam

9.00-15.00 → Turnir v namiznem hokeju → @CMK 20.30 → Koncert:

14

9.00-18.00 → Projekt SKUM → @CMK 20.30 → Akustični koncert:

20.30 → Koncert: Pantaloons → @CMK

21

Meduzalem & Shadow Universe → @CMK

20

Žiga Rustja x Saraya → @MCMC

5

26 STREET ART FEST KOPER

1

27 STREET ART FEST KOPER

2

7

STREET ART FEST KOPER

3

Koledarček

28

4

STREET ART FEST KOPER

23

→ 10.00 - 18.00: Filip Kolačkov: Globina nevidnega (stenska poslikava) @Cankarjeva ulica → 15.00 - 19.00: Tečaj grafitiranja s Tinetom DEKORTIJEM Obvezna prijava → https://forms. gle/WoDHzYUo2MCqipwf9 @Podhod pri nekdanjih Slavnikovih garažah → 17.00 - 19.00: Delavnica šablonskega sitotiska za najmlajše Obvezna prijava → https://forms. gle/ZurpeaY63fBfsM8V8 @CMK → 20.00 - 22.00: Delavnica šablonskega sitotiska Obvezna prijava → https://forms. gle/ZurpeaY63fBfsM8V8 @CMK

26

→ 10.00 - 18.00: Filip Kolačkov: Globina nevidnega (stenska poslikava) @Cankarjeva ulica → 10.00 - 18.00: Graffiti jam session! @Mandrač ob Badaševici in pasji park → 18.00 - 20.00: Koper Street Art Tour, voden ogled po ulični umetnosti in grafitih v Kopru

24

→ 10.00 - 18.00: Filip nevidnega (stenska p @Cankarjeva ulica → 15.00 - 19.00: Teča Tinetom Dekortijem Obvezna prijav gle/WoDHzYUo2MCq @Podhod pri nekdan garažah → 19.00 - 22.00: Pre uličnih umetnosti: • Eric Ušić: »The wal (Post) World War II g (predavanje bo v ang • dr. Mitja Velikonja: Metode preučevanja @CMK

27

→ 10.00 - 18.00: Filip Kolačkov: Globina nevidnega (stenska poslikava) @Cankarjeva ulica → 10.00 - 18.00: Graffiti jam session! @Mandrač ob Badaševici in pasji park → 20.30 - 24.00: Koncert → Kokosy in BETTER (Tsujigiri x Matter) @CMK Vstopnina: 5€ (mladi do 30. leta) / 7 € (ostali) Event: https://fb.me/e/39bX7SLah

CMK Magazin številka 59

8

p Kolačkov: Globina poslikava)

aj grafitiranja s

va → https://forms. qipwf9 njih Slavnikovih

davanja na temo

lls remember: graffiti in Istria« gleškem jeziku) »Branje zidov a grafitov in street«

28

25

→ 10.00 - 18.00: Filip Kolačkov: Globina nevidnega (stenska poslikava) @Cankarjeva ulica → 15.00 - 19.00: Tečaj grafitiranja w/ Tine Dekorti Obvezna prijava → https://forms. gle/WoDHzYUo2MCqipwf9 @Podhod pri nekdanjih Slavnikovih garažah → 20.00 - 22.00: Filmski večer: Martha, a Picture Story (2019: https://www. imdb.com/title/tt10011402/) @CMK

→ 10.00 - 18.00: Graffiti jam session! @Mandrač ob Badaševici in pasji park → 18.00 - 20.00: Koper Street Art Tour, voden ogled po ulični umetnosti in grafitih v Kopru → 20.30 - 24.00: DJ večer in druženje z umetniki Whynnel Vstopnine ni!

9

29

→ 10.00 - 18.00: Graffiti jam session! @Mandrač ob Badaševici in pasji park → 18.00 - 20.00: Koper Street Art Tour, voden ogled po ulični umetnosti in grafitih v Kopru

fest Koper Program Programma

CMK Magazin številka 59

10

23.

23. 5.

5. -- 29.

29. 5.

5. 2022 2022 @Koper@Koper- Capodistria Capodistria Street Street Art Art Fest Fest Koper Koper

11

Umetniška razstava: Frida Kahlo

26

Drogart: Motivacija za spremembo

16

30

Podajte se v Lov na pravico

Foto utrinki

40 CMK Magazin številka 59

12

14

Skriti kotički Lopar in Hiša od Bardinca

18 Balkan River Tour Day 9

Začetki skejtanja

34 13

Recipe: špageti z limonino omako Kazalo

36

Hiša od Bardinca v Loparju

SKRITI KOTIČKI Spoznajte Lopar in Hišo od Bardinca Vasica Lopar leži v osrčju Šavrinskega gričevja. V vasi si poleg zanimive vaške arhitekture lahko ogledate tudi neke vrste vaški muzej – Hišo od Bardinca.

Vasica Lopar leži na robu slemena, ki se vleče proti Kubedu in Gračišču, in je od mesta oddaljena približno 16 km. V vasi si je vredno ogledati neke vrste vaški muzej, Hišo od Bardinca.

Gre za obnovljeno istrsko domačijo, ki je danes ena od ključnih znamenitosti vasi. Sloves si je prislužila zaradi starosti, saj je bila zgrajena pred dobrimi sto leti in je že napovedovala sodobnejšo gradnjo hiš v Loparju, ki se je uveljavila predvsem po II. svetovni vojni.

V hiši je lepo ohranjena istrska črna kuhinja, vinska klet in domoznanska zbirka, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica iz 1803. leta, ki velja za najstarejšo mlatilnico na Slovenskem.

V zgornjih prostorih hiše so na ogled predmeti istrske kmečke kulture

CMK Magazin številka 59

14

Do Loparja vodi tudi pohodniška pot Po poti oslovega hrbta (P7).

in zgodovinska ter narodnokulturna zbirka iz Loparja in okolice. V kleti pa si obiskovalci lahko ogledajo 152 let staro stiskalnico grozdja.

Do Loparja vodi tudi pohodniška pot P7 – Po poti oslovega hrbta. Pravzaprav je izhodišče te skoraj 8 kilometrov dolge krožne poti prav parkirišče pred Hišo od Bardinca, pot pa iz Loparja vodi do Zabavelj, Varde, Kocjančičev, mosta na Rokavi in nazaj do Loparja.

Piše: Andreja Čmaj Fakin

Foto: Jaka Ivančič

15

Podajte se v Lov na pravico Prek zabavne interaktivne igrice spoznajte glavne znamenitosti Kopra.

Bi radi na zabaven in interaktiven način bolje spoznali mesto Koper? Potem pohitite v TIC Koper v Pretorsko palačo in kupite kodo za doživetje Lov na pravico. Cena doživetja (nakup kode) stane 10 evrov, v ceni pa je vključena tudi vstopnica za koprski Zvonik oziroma nagrada za vse, ki igrico zaključijo v roku 3 ur.

Sicer vas bo igrica popeljala na sprehod po mestu in vas prek zanimivih vprašanj in napetih namigov vodila do pravilnih odgovorov kdo, koga in česa vas obtožuje. Igrica vam bo pričarala enkratno, nepozabno in vznemirljivo doživetje ter vas obenem vodila do ključnih mestnih znamenitosti, kot so Levja usta, Palača Barbabianca, Palača Carli in druge.

Da se rešite iz godlje, imate na voljo 3 ure, kar bo dovolj tudi za kakšen nakup pri lokalnih trgovcih ali za postanek v kateri izmed kavarn na poživljajoči kavici in slastni tortici.

Naj se razburljivo odkrivanje Kopra začne!

ZMKT - Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper

Lov na pravico Caccia alla giustizia A hunt for justice QR #70

www.visitkoper.si @Visitkoper

Za dokončanje igre imate na voljo 3 ure.

Avete 3 ore per completare il gioco.

You have 3 hours to complete the game.

Turistično-informacijski center Koper Titov trg - Piazza Tito 3, SI-6000 Koper - Capodistria Centro informazioni turistiche di Capodistria T: +386 5 6646 403 CMK Koper Magazin številka 59 Tourist Information Centre E: tic@visitkoper.si

16

Foto: Jaka Ivančič

17

CMK Magazin številka 59

18

BALKAN RIVER DEFENCE Balkan River Tour 5

Foto: Katja Jemec

19

The hidden reality of reservoirs appears when the water levels drop. Our kayaking crew and the reason for it – reconstruction of the road.

CMK Magazin številka 59

20

Artificial bank/levee on right side and sludge packed ‘natural’ bank on the left side.

21

BRT5/Day 9 On the ninth morning of our trip we were woken up by numerous trains coming to railway station just across the river. After overnighting on a meadow in front of a beautiful farm at the confluence of Sava and Savinja, we knew that the whitewater fun is over. No more floating, just paddling on smelly reservoirs caused by HPP Vrhovo, HPP Boštanj and HPP Blanca lied ahead of us for the day.

Starting at the Zidani Most, we realized that the water level is way lower than the noticeable reservoir high water line. A kilometer downstream, it became even more obvious and soon we realized that the downstream HPP Vrhovo dam gates have to be fully opened. The reason was reconstruction of local road and the consequence fully exposed banks, packed with stinky sludge. We were all stunned by how much of it accumulated in the 28 years of this section being dammed. The layer of slush was so deep, that it started to slide down on itself without being submerged.

Getting to the first dam, the HPP Vrhovo, we had quite some problems stepping out of the boats to portage it, as we sunk knee deep into this mud.

We finally solved the problem by one of us getting out and then hauling the boats up the bank with ropes.

Sludge depositions in front of HPP Vrhovo dam are several meters deep This is only after 28 years of dam operating…imagine this in 30 years.

CMK Magazin številka 59

22

The kayaking and filming crew putting heads together on how to make this portage possible.

After nasty portage things didn’t get better, we just found ourselves in the next reservoir. Hot day, no breeze, mosquitos and us mostly silently trying to get over this as soon as possible. We were thinking about all of the propaganda surrounding dams, especially how beneficial they are for tourism, and simply couldn’t imagine why someone would come here to experience this mess.

Well, we eventually did see some informative tables on how to run on top of the levee, as a highlight of the reservoir related tourist offer.

We then portaged the HPP Boštanj dam, made a lunch stop in Sevnica and paddled another 10 kilometers of flat water to the HPP Blanca.

The halting of flow reflected in our mood. Compared to just a day before, when we were all ecstatic

23

playing on whitewater and exploring eddies and steep banks, we were feeling low and there were no more jokes and splashing happening, despite the scorching sun hitting us straight in the face.

There was no people to be seen by the river, just a lonely fisherman fishing for carp instead of for common nase.

By the time we came to the last dam and portage of the day, we were all pretty tired. We set the camp on the highest possible spot, as sleeping under a dam is not a good decision under any circumstance. Making dinner and having a drink with the view of a dam just behind us, made a great scene for some deep conversations on what rivers might look like in 15 years.

Are we the last generation that will know what a river is, or will we manage to find balance between the need for the energy, greed and respect towards nature and the people that come here after us…

Piše: Rok Rozman

The peak of the tourist/recreational offer of the reservoir – informative sign on how fast you should run along the levee according to your age. :D

Back on the water after portaging the HPP Boštanj dam.

Landscape with consecutive reservoirs.

Water is raised above the level of fields and houses (nobody is talking about the potential danger of that!) and there is no vegetation surrounding the river.

Recipe for disaster.

CMK Magazin številka 59

24

The last portage of the day.

Tired and low in mood we set camp under the HPP Blanca dam.

Sunset downstream a dam, dinner, mosquitos and sunburnt faces – perfect ingredients for a solid debate about how many new dams do we really need/want.

Balkan River Defence | IG: @BalkanRiverDefence | FB: Balkan River Defence

25

DrogArt svetovalnica :)

Motivacija za spremembo Veliko ljudi se kdaj nahaja v obdobju, ko bi želel narediti spremembo, pa ne vedo, kako in ali bi jo sploh naredili.

Pri nekaterih je strah prevelik, pri drugih je prisoten prevelik notranji konflikt med željo po spremembi in med željo, da ostane stanje takšno kot je, spet tretji ne vedo, kako bi načrtovali spremembe, ipd.

CMK Magazin številka 59

26

Pomembno si je zastaviti tudi vprašanje, koliko časa je preteklo od trenutka, ko človek razmišlja o pomembni spremembi pa do trenutka, ko to zares spremeni.

•

Drugi element je zmožnost. Ko se nekdo že odloči, da nekaj naredi, je pomembno, da ve, kako ter kaj je lahko prvi korak k spremembi; kako samozavesten je, da to stori in ali ima kakšna od teh stvari sploh možnost izvedbe. Ni vedno lahko, vendar se je potrebno vprašati, kaj so tisti majhni koraki, katerih se nekdo vseeno lahko loti. Majhni uspehi namreč tlakujejo pot tistim večjim.

•

Tretji element so viri. Pomembno se je ponovno vprašati, zakaj si sploh želite spremembe, kaj bo dobrega v tej spremembi, zakaj ne morejo iti stvari naprej, tako kot so se odvijale do sedaj, kaj so trije najboljši razlogi, ki predstavljajo motivacijo k spremembi.

Motivacija za spremembo se vedno nahaja znotraj vsakega posameznika. Ljudje moramo biti notranje motivirani, da kaj spremenimo. Pri tem pa nas pogosto ovira ravno ambivalentnost, ki je pogosta spremljevalka večjih sprememb (Miller, 1991 & 2004).

Pri načrtovanju spremembe si je potrebno vzeti čas za razmislek. To vključuje tudi aktivno miselno ukvarjanje s problemom, pri katerem je pomembno, da človek razmisli o štirih pomembnih elementih, ki lahko pripomorejo k jasnejši sliki ter morebitni povečani motivaciji za spremembo (Miller, 2013).

•

Prvi element je želja. Pomembno je, da se človek vpraša, kako bi si želel, da se stvari spremenijo, kaj mu pri trenutni situaciji ni všeč, kako vidi, da se lahko stvari spremenijo v enem letu in ali bo takrat slika drugačna ter na kakšen način.

27

VIRI IN LITERATURA Miller, W., R., Rollnick, S. (2013).

Motivational interviwing. Helping people change. New York: The Guilford Press.

Miller, B. (2004). An Overview of Motivational Interwieving. Pridobljeno 15.10.2014 s svetovnega spleta: http://www. motivationalinterview.org/quick_links/about_ mi.html.

Miller, W., R., Rollnick, S. (1991).

Motivational Interviewing as a Counseling Style. Pridobljeno 15.10.2014 s svetovnega spleta: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK64964/.

•

Zadnji element predstavljajo naše potrebe.

Vsak lahko pri sebi razmisli, kaj je potrebno/ nujno, da se spremeni ter v kolikšni meri je to zanj pomembno.

Dobro je, da si posameznik sam postavlja vprašanja, na katere poskuša najti odgovor. Eden izmed njih je lahko tudi: Kako bi ocenil svojo motiviranost za spremembo na lestvici od 1 do 10 (1 je najmanj, 10 največ). Ko oštevilčite moč motivacije, se vprašajte, kaj vas je motiviralo, da ste izbrali npr. oceno 5 in ne oceno 4 (ki je nižje od vaše izbrane ocene)?

Prav tako je pomembno vprašanje, kaj je tisto, kar je najslabše kar se lahko zgodi, če se spremembe ne naredi? Kako so se običajno odvijale stvari pred spremembami? S čim podobnim si še lahko pomagate?

Motivacijo za spremembo dvigne tudi načrt, kako bi se spremembe lotili, saj jih je običajno strah spremembe, saj ne vedo, kako bi z njimo začeli, zato je pomembno načrtovati manjše ali malo večje korake in se tako postopoma približati novim ciljem. Pri tem je potrebno imeti veliko zaupanja vase, upanja za prihodnost, saj je pri večini sprememb tako, da običajno ne poslabšajo situacije, temveč stanje zgolj ostane isto. Vedno znova je vredno poskusiti in s tem zagotoviti sebi in drugim boljše, lažje in kvalitetnejše življenje.

Prispevek pripravili: Združenje DrogArt Web: https://www.drogart.org | IG: @DrogArtEkipa | FB: @DrogArt

28

CMK Magazin številka 59

28

Foto: Unslpash.com

29

CMK Magazin številka 58

29

UMETNIŠKA RAZSTAVA: Ciao vsem skupaj! Današnja objava bo malo bolj umetniško obarvana. V bližnjem Trstu pravkar potekata dve umetniški razstavi, ena je posvečena Fridi Kahlo, druga pa francoskim impresionistom.

Dva tedna nazaj v nedeljo, 13.3.2022 sem se odpeljala in si ju ogledala.

Najprej sem se odpravila v Salone degli Incanti in kupila vstopnico za razstavo Fride Kahlo. Ker imam status študenta sem plačala karto le 10,00 €. Fridine razstave sem se zelo veselila, v načrtu sem imela obisk le te v Milanu, vendar, ker sem kasneje izvedela, da pride v Trst, sem obisk Milana premaknila na kdaj drugič. Naj omenim, da sem ne dolgo nazaj prebrala knjigo Caroline Bernard, Frida Kahlo in barve življenja. Knjiga je zelo dobra in jo priporočam v branje.

Frida Kahlo se je rodila 6. julija 1907 v Coyoacanu v modri hiši ali Casi Azul, nedaleč od Ciudad de Méxica (12km). Njen oče je bil Guillermo Kahlo (rojen v Nemčiji), mati pa Matilde Calderón y González z amerindijskimi in španskimi predniki.

Frida je imela 4 sestre. Njeno življenje je zaznamovala prometna nesreča, ki se je zgodila leta 1925. Avtobus se je zaletel tramvaj in Frido močno poškodoval, zlomil ji je hrbtenico, rebra in medenico, zdrobil ključnico, močno poškodoval desno nogo, železna ograja pa ji je prebodla trebuh in maternico. Zaradi nesreče je bila priklenjena na posteljo 3 mesece. Po nesreči jo je njena prva ljubezen Alejandro Gómezo Arias, zapustil in odšel študirati medicino v Evropo.

Frida je bila zelo žalostna, saj to je bil njun skupni načrt za prihodnost. Zaradi tega, ker je bila priklenjena na posteljo se je odločila posvetiti slikarski karijeri. Njeni avtoportreti so prevladujoči del njenega življenja. Nekoč je dejala: »Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.« Frido je poleg prometne nesreče zaznamovala ljubezen do umetnika Diega Rivere. Poročila sta se leta 1929, ločila novembra 1939 in ponovno poročila leta 1940. Diego je bil znan po tem, da je bil ženskar in človek, ki ni bil nikoli zvest.

Ena izmed njegovih avantur je bila tudi s Fridino sesto Kristino.

Kasneje se je tudi Frida začela spuščati v odnose z drugimi moškimi in ženskami. Kljub turbolentnemu ljubezenskemu življenju sta se zakonca imela zelo rada. Čeprav je bila stara le 47 (1954) let, ko je zapustila ta svet, pa je dokaj kmalu postala prava ikona mehiške in svetovne umetnosti, simbol ženske moči, upora, strasti,vztrajnosti, ki gre onkraj vsega hudega, s čimer te lahko postreže življenje. Za njena dela sta pomembni kultura Mehike in kulturna tradicija ameriških indijancev; njeno umetnost so včasih označevali kot naivo ali kot ljudsko umetnost.

Razstava me žal ni toliko navdušila.

Pričakovala sem njena slikarska dela, vendar pa le teh žal ni. V Salone

CMK Magazin številka 59

30

Frida Kahlo

degli Incanti so na voljo ustvarjalkine fotografije, pisma, dnevniki, pred-meti, obleke in znamke.

Po ogledu je sledil premor v Caffe dei Specchi (na glavnem trgu, Piazza Unita). Brez odlične kave in okusnega rogljička ni šlo. Po pridobiti novi energiji sem se počasi odpravila proti muzeju Revoltella.

Tukaj ni bilo popusta za študente, cena karte je znašala 16,00 €, V ceni vstopnice je bil vključen avdio vodič, kar je zelo dobro.

Februarja so v tržaškem muzeju sodobne umetnosti (Revoltella) odprli razstavo Monet in impresionisti v Normandiji, ki ponuja vpogled v stilsko raznovrstna dela, povezana z omenjeno pokrajino. Na razstavi je na ogled okoli 70 umetnin francoskih slikarjev, ki so ustvarjali v letih med 1850 in 1920. Skupni imenovalec vseh razstavljenih platen je Normandija: motivi iz narave in vsakdanjega življenja ljudi, ki živijo v njej, z njo, od nje. Razstavljene slike prikazujejo francoski kraj Dieppe, reko Sene, mesto Le Havre, plažo v Trouville itd. Med slikami so tudi znane Polje tulipanov na Nizozemskem slikarja Clauda Moneta, Zaton, pogled na Guernsey Augusta Renoirja, Plaža v Trouvillu Gustava Courbeta, Polje irisov v Givernyju Clauda Moneta in še veliko drugih. Poleg prej omenjenih slikarjev sestavljajo

31

razstavo tudi slike manj znanih imen, kot so Charles Daubigny, LouisAlexandre Dubourg, Eugène Boudin, Auguste Bonheur in drugi.

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja. Nastala je predvsem kot protiutež romantiki.

Gibanje, ki je nastalo v Parizu, je bilo poimenovano po sliki Clauda Moneta Impression, soleil levant (Impresija, vzhajajoče sonce), ki je nastala v letih 1872/1873. Impresionistični slikarji so kršili mnoga pravila, ki so jih postavile prejšnje generacije.

Do takrat je bila zgodovinska tematika v slikarstvu zelo razširjena, impresionisti pa so navdih črpali iz prizorov vsakdanjega življenja. S tem so zavračali upodabljanje idealne lepote in raje slikali stvari take, kot so v tistem trenutku dejansko bile. Slikarji so zapuščali ateljeje in odhajali v naravo, saj so tako lahko bolj neposredno opazovali predmete in minljive značilnosti trenutka, še posebno sončne svetlobe.

Slike v muzeju Revoltella so mi bile zelo všeč, daleč najbolj pa dela slikarja Eugena Boudina (1824 – 1898). Občudujem način njegovega slikanja, barve, ki jih uporablja, etc.

Pred njegovimi deli sem stala najdlje časa. Seveda so bile slike slavnega Clauda Moneta tudi zelo lepe, vendar zame zmaga Boudin. obe razstavi bosta v Trstu še nekaj časa, Fridina bo do 23.7., Francoski impresionisti pa do 5.6.2022.

Avtorica: Mirjana Topić

CMK Magazin številka 59

32

33

Ko ti življenje ponudi limone ... si naredi pašto. Da, danes sem zate pripravil špagete z limonino omako. Sliši se zanimivo, ane? To pa še ni vse! Pripravil sem ti tudi recept za domač veganski parmezan. Preprost recept, s katerim boš presenetil vse svoje bližnje. Špagete lahko zamenjaš z drugimi testenimi, lahko pa uporabiš tudi brezglutenske. Pa dober tek!

Sestavine: Špageti z limonino omako: • 20 g indijskih oreščkov • 20-30 ml limoninega soka • 1 strok česna • 1/2 žličke česna v prahu • 1/4 žličke soli • 1-2 žlički kvasnih kosmičev

• 20 ml olivnega olja • 120 ml vode • 10 g domačega veganskega parmezana • 170 g špagetov • sušen paradižnik v kosmičih, timijan

Domač veganski parmezan: • 100 g indijskih oreščkov • 3 žlice kvasnih kosmičev • 1/4 žličke česna v prahu • 1/2 žličke soli

Postopek: Priprava veganskega parmezana: Vse sestavine (indijske oreščke, kvasne kosmiče, česen v prahu in sol) dodaj v multipraktik in zmešaj. Veganski parmezan zdrži, dobro zaprt v kozarček, okoli nekaj mesecev.

1. Indijske oreščke prelij z vrelo vodo in pusti stati okoli 15-30 minut.

2. V posodo dodaj vodo, sol in zavri.

3. Dodaj testenine in kuhaj po navodilih, navedenih na embalaži.

4. Med tem, ko se testenine kuhajo, dodaj v blender (ali posodo paličnega mešalnika) indijske oreščke, limonin sok, česen, česen v prahu, sol, kvasne kosmiče, olivno olje, vodo in domač veganski parmezan.

5. Vse skupaj dobro zmešaj.

6. Testenine odcedi, jih postavi nazaj v lonec, dodaj limonino omako in 60 ml vode.

7. Kuhaj okoli 2-5 minut, da se omaka zgosti. Špagete po želji serviraj s sušenim paradižnikom v kosmičih in timijanom.

Gašper Plankar | www.gasperkuha.com | IG: @gasperkuha | YT: gasperkuha | FB: Gašper kuha

CMK Magazin številka 59

34

Špageti z limonino omako in domačim veganskim parmezanom

35

Kulinarika

Začetki skejtanja

Zakaj bi kdorkoli skakal čez 15 stopnic brez ščitnikov, čelade in zgolj desko in štirimi kolesci pod nogami? Zakaj bi kdorkoli imel željo po drsanju določenega dela na videz premajhnega, otroškega kolesa po betonskem zidku?

aktivnosti. A mnogo skejterjev in bajkerjev vam bo razložilo, da je to prej konceptualna umetnost kot šport. Vendar to je že tema za drugi članek...

Odgovor ni enoznačen, dober način za ga najti, pa je iti nazaj v preteklost - vse tja do zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja.

Tako skateboarding kot BMX sta relativno mlada športa, razvijala pa sta se hkrati, zato je med njima veliko podobnosti, a se hkrati tudi zelo razlikujeta. Oba urbana športa imata svojo zgodovino razvoja in značilnosti, zato ju bom obravnaval v ločenih člankih - tokrat je na vrsti popularnejši od obeh, tj. skateboarding.

Zgoraj navedene vragolije so povezane z dvema urbanima športoma - to sta skateboarding oz. rolkanje in BMX kolesarjenje. Skejterji in bajkerji sicer radi uporabljamo mnoge besede privzete iz angleščine, predvsem zato, ker oba urbana športa izvirata iz ZDA, zato bom tudi sam v tem besedilu uporabljal veliko tujk.

Pa sta to res športa? Dejstvo, da sta bila leta 2021 v Tokyu skateboarding in BMX park olimpijska športa, lahko nakazuje, da sta to res športni

CMK Magazin številka 59

36

v medijih začele pojavljati izjave, da je rolkanje zelo nevaren šport, kar je vodilo v upad prodaje rolk in posledičen upad popularnosti rolkanja.

SKATEBOARDING Prve rolke so bile narejene iz preprostih desk, na katere so pritrdili koleščka iz kotalk. Betty Magnuson, pripadnica ženske enote Ameriške vojske, je poročala o francoskih otrocih na rolkah v pariški mestni četrti Montmartre že v letu 1944.

Skejtanje, kot ga danes poznamo, pa se je razvilo nekje na prelomu 40. in 50. let v ameriški zvezni državi Kaliforniji, ko so deskarji na vodi (surferji) želeli nadomestiti potrebo po deskanju tudi v delu leta, ko valovi na morju niso bili primerni za tovrstne vragolije. Takrat so to početje poimenovali “sidewalk surfing”, tj. deskanje po pločniku, zgodnji skejterji pa so posnemali deskarske manevre in bili praviloma bosi.

V začetku 60. let se je rolkanje s pomočjo deskarskih podjetij, kot so Jack’s, Hobie in Mahana, izjemno populariziralo in organizirala so se prva tekmovanja v disciplinah slalom in flatland freestyle. V drugi polovici 60. let so se

37

V začetku 70. let je Frank Nasworthy izumil rolkarska kolesa iz poliuretana, ki so nudile bistveno boljši oprijem kot starejša kovinska ali glinena kolesa. Svoje podjetje je poimenoval Cadillac Wheels in skorajda lastnoročno poskrbel za ponoven dvig popularnosti rolkanja. Leta 1975 so v kalifornijskem mestu Del Mar organizirali veliko tekmovanje v takrat še vedno edinih dveh poznanih disciplinah, freestyle in slalom. Po nekaterih virih naj bi bilo prisotnih okoli 500 tekmovalcev, med njimi pa je bil tudi ekipa Zephyr, ki je v takratno rolkanje vnesla popolnoma nov, svež stil in imela velik vpliv na nadaljnji razvoj rolkanja. Leta 1978 je Alan “Ollie” Gelfand izumil osnovno prvino rolkanja, tj. skok, ki se še danes po nadimku Gelfanda imenuje ollie.

Ta nova prvina je povzročila pravo revolucijo v rolkanju, saj je odprla novo dimenzijo gibanja. Po odprtju prvih dveh skejtparkov v zgodovini leta 1976, se je razvila disciplina Vert, ki se izvaja na rampi v obliki črke U, in posnema krivine valov oz. izpraznjenih bazenov v Kaliforniji, kjer so pionirji rolkanja iskali občutke, podobne deskanju po valovih. Zaradi vedno večjih ramp in povečanega tveganja v rolkanju, so zavarovalnice zahtevale vedno višje vsote od lastnikov javnih in privatnih skejt parkov. Rolkanje je zato proti koncu 70. let doživelo ponoven upad popularnosti.

V 80. letih se je rolkanje prvič jasneje formiralo v subkulturo. Sprva je bilo največ poudarka na vert rolkanju, vendar se je zaradi prej omenjene iznajdbe ollie-ja in nedostopnosti vert ramp, kaj hitro razvila disciplina street. V tem obdobju se je pojavil eden najpomembnejših skejterjev vseh časov Rodney Mullen, ki je izumil veliko večino sodobnih trikov. Rolkarske deske in podvozja so dobile nove oblike, primernejše za street, pojavilo pa se je tudi vedno več podjetij, ki so jih ustanovili prav rolkarji sami. Zelo pomembna je tudi komercializacija videokamer, ki so postale cenovno dostopnejše tudi za rolkarje, ki so začeli dokumentirati svoje vragolije. Posebej vplivna je postala ekipa “Bones Brigade”, ki je navdušila mladino s svojim brezkompromisnim stilom skejtanja. Na teh temeljih se je začela razvijati uporniška rolkarska subkultura, ki se je v začetku 90. let povezala s punk subkulturo in se pričela sunkovito razvijati. Street skating je postal dominantna in najpogostejša rolkarska disciplina.

Skateboarding je danes že popolnoma prešel v mainstream. O skateboardingu se snemajo filmi, razvijajo se videoigrice (velik del mlajše populacije je odraščal ob seriji videoigric Tony Hawk’s

Pro Skater), prirerajo se ogromna tekmovanja, kot so X-Games in Street League. Gradnja skate parkov je postala prava industrija, seveda predvsem v ZDA in Zahodni Evropi, počasi pa trendu sledijo tudi ostale evropske države. Žal v slovenskem prostoru na tem področju še nekoliko zaostajamo, a zadeve gredo počasi na bolje. Leta 2013 so prvi sodobni javni skate park zgradili v Novi Gorici, sledil je mariborski skatepark leta 2018 in skate park Koper leta 2021. Seveda pa je v Sloveniji še ogromno prostora za izboljšave in širitve skate parkov, kar je velika škoda predvsem glede na to, da sta tako skateboarding kot BMX freestyle prvič bili olimpijski disciplini leta 2021 v Tokyu. Kljub temu, da občinski veljaki zaenkrat ne prepoznavajo vselej naraščajoče potrebe po skate parkih, pa jih v manjši meri nadomeščajo različni DIY (oz. naredi sam) kolektivi (npr. nekdanji ROG skate park, Pumpa

CMK Magazin številka 59

38

Postojna, Alprem Kamnik, Skate park Domžale, Skate park Prestranek, Ribnik DIY, Zgoša DIY, koprski DIY skate park Bali na Markovcu ...), ki pridno gradijo skate parke in tako z lastnim trudom in denarjem skrbijo, da se v deželi na sončni strani Alp še kdaj zasliši: “Skate or die!”

Pripravil: Jaka Miklavčič

Foto: Unslpash.com

39

Lelee in Insan koncert, 02.04.2022

Foto utrinki

CMK Magazin številka 59

40

Foto : Valentina Gonzalez aRodriguez in Araks Misisyan

41

41

Pavlov in Pink Panker koncert, 15.04.2022

CMK Magazin številka 59

42

43

Foto utrinki

CMK Magazin številka 59

44

Peška in Koala voice, 16.04.2022

45

Foto utrinki

CMK Magazin številka 59

46