Fotka meseca
CMK Magazin številka 58
2
CMK Magazin Številka 58 Marec 2022 Uredništvo: Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Valentina Agostini Pregelj DOPPS BirdLife Slovenia Valentina Gonzalez Rodriguez Katja Jemec DIC Legebitra Araks Misisyan Katja Pokorn Gašper Plankar Rok Rozman Katja Sešek Združenje DrogArt Jure Novak Domen Stanič
3
Fotografija na naslovnici: Araks Misisyan Grafično oblikovanje in prelom: Jade Blanchard Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 www.cmk.si Revija je brezplačna. Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.
Foto : Araks Misisyan
Uvodnik April is coming, the sun is shining and flowers are blooming. One of the most beautiful seasons is starting, full of joy, jokes and chocolates. Indeed, I hope your stomach is strong enough because the rabbit is ready and trust me he is very generous. Do you want to know something funny?! In France (where I come from) Easter traditions are slightly different. Instead of rabbits we have bells that drop the chocolate treats in the backyards all over France for the children to seek. Yes, I know... we are strange, but the most important thing still stays the same: the joy of eating a good milk chocolate. However, Easter is not the only thing to be excited about during this month. Is there anything better than listening to good music and sharing a drink with your friends ? Yeah, I thought so. With good weather and Covid restrictions gone, we are happy to say that this month is going to be full of concerts and special events. Now you know how to spend your Friday nights, so go grab your buddies and come to CMK. Jade Blanchard and Araks Misisyan
CMK Magazin številka 58
4
5
Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na Facebooku pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.
Nedelja
27
Ponedeljek
Torek
28
18.00 → Posvet: Kje si, Ministrstvo za duševno zdravje? → @CMK
Sreda
29
18.00 • Predvolilno soočenje mladinskih kandidatov državnozborskih volitev → @CMK • Mavrična druženja → @CMK
5
11
18.00 → Predvolilno soočenje mladinskih kandidatov državnozborskih volitev → @CMK
12
17
18
18.00 → Mavrična druženja → @CMK 19.00 → Potopisno predavanje: Otoka Malta in Gozo → @CMK
24
25
19.00 → Potopisno predavanje: Porto Madrid → @CMK
3
10
4
10.00 → Izmenjava knjig → @CMK 18.00 → Predavanje: Ženske in moški ter kako genialno ravnati drug z drugim → @CMK
19
30
19.00 → Karaoke večer → @Koper
6
19.00 → Gledališka predstava: Ko rože spregovorijo
13
20.00 → Bunga #31 (stand up večer) → @CMK
20
26
CMK Magazin številka 58
27
6
April 2022 Četrtek
Petek
0
31
6
17.00 → Večer družabnih iger →@CMK
7
3
17.00 → Večer družabnih iger na Markovcu → @Mladinski center Markovec city
14
0
17.00 • Večer družabnih iger → @CMK • Predavanje:Odpihni vse skrbi, stres, strah in tesnobo → @Mladinski center Markovec city 19.00 → Predavanje: Kako čustva vplivajo na bolezni in zdravje → @CMK
7
21
28
10.00 → Tečaj fotografiranja → @CMK 17.00 → Večer družabnih iger na Markovcu → @Mladinski center Markovec city
7
Sobota
16.00 → Delavnica: Pero Srce → @Mladinski center Markovec city 17.00 → Čajanka z igrami → @Mladinski center Markovec city 20.00 → Đemka #07 → @CMK
1
8
20.30 → Koncert: Pavlov + Pink panker → @CMK
15
20.30 → Koncert: Lelee in Insan → @CMK
2
14.00-20.00 → Heart Fest 2022 → @CMK
9
20.30 → Koncert: Koala Voice x Peška → @CMK
16
16.00 → Delavnice freestyle rap → @CMK 20.30 → UM & KUNA Freestyle show → @CMK
22
23
20.30 → Akustični koncert: LEAN KOZLAR LUIGI → @Mladinski center Markovec city
29
30
Koledarček
6
Napovednik April 2022
26
New ESC volunteer: Araks from Armenia
10
DOPPS BirdLife Slovenia Alarm
30
Recipe: Palačinke z borovnicami in kokosovim jogurtom
CMK Magazin številka 58
8
14
Balkan River Tour Day 7
32
»Ženska se ne rodi, ženska to postane«
22
Drogart: Zmanjševanje tveganj
34
Interview: Noreia
38 Foto utrinki
9
Kazalo
CMK Magazin številka 58
10
ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo! Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem. Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.
Foto: Domen Stanič
11
V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.
V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi - varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.
Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih. Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti. si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih.
Foto: Jure Novak
Avtorji prispevka ▶ Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija - DOPPS www.ptice.si FB ▶ www.facebook.com/pticeDOPPS IG ▶ www.instagram.com/dopps.birdlife.slovenia
CMK Magazin številka 58
12
Foto: Domen Stanič
13
14
BALKAN RIVER DEFENCE Balkan River Tour 5
Foto: Rok Rozman
15
Foto: Mitja Legat
The famous and at the same time notorious Prusnik rapid at over 200 cubic meters pers second. What a beautiful place!
CMK Magazin številka 58
16
Foto: Rok Rozman
The dawn at our exotic looking overnight place got us excited about the interesting day ahead of us! Foto: Mitja Legat
First town on our way downstream was Zagorje. This is the bridge leading to it and bellow it a confluence of Sava and Medija. The pool upstream is called Zaton and locals use it to hang around, have picnics, fish and swim...oh and they sure kayak here too!
17
Foto: Tadej Gorzeti Pro Photography
BRT5/Day 8 Starry skies above an overhanging wall turned into a misty dawn and when herons were still flying to their morning fishing spots, we packed up our camp and got ready for the second day in the deep middle Sava canyon. The day that would bring the most famous rapid of Sava in high spring flows – Prusnik rapid – was sure someting to look forward to!
Our crew arriving to the Prusnik rapid. Only one member kayaked it before and it was at way lower water level, thats why we decided to scout it. Scouting mission itself proved to be more dangerous than the kayaking part, but this way we could run the line we wanted and set safety downstream. If you play it safe, you will be playing it for a long time. ;) Foto: Mitja Legat
But this was also the stretch of Sava, which has a dark history. Literally, as the region used to be the coal powerhouse of Slovenia. Coal mines in region Zagorje – Trbovlje - Hrastnik provided the firing for the big coal power plant in Trbovlje. They used the water from Sava to wash coal before feeding it to the furnace. The result was black Sava and no life in it. Ever since the power plant started to scale down and eventually shut down in 2014, the river has undergone an incredible recovery. Life of all forms, even predatory fish like Huchen, came back and since there is less pollution upstream, the stretch is already suitable for a refreshment in the hot summer days.
The colorful and smiling crew just after the rapid.
CMK Magazin številka 58
18
Foto: Tadej Gorzeti Pro Photography
But just as this recovery is starting to happen, the plans for 3 HPP dams have gone ahead to the stage of concession contract for them being signed last year. The newly established Alliance for the Sava - has brought together 8 NGOs and many other individuals, which intend to stop this unneccesary destruction of last free flowing section of Sava in Slovenia. We are one of them and this is why we did this trip. We didn’t just kayak, we sampled the entire 258km of Sava in Slovenia for eDNA research and we will produce a ful feature documentary about the descent. We want to bring thousands of every-day people, who might not be kayakers or fishermen, to the banks and rapids of Sava, to see what is at stake. Only then will they be able to decide – should we go ahead and destroy what is left, or should we let nature keep on doing its perfect thing. If we decide for the second option, we will sure lose less time, money and struggle, just to gain a place where people will go to stay sane and have fun by supporting small local bussines like rafting outfiters, organic farms and tourist guides.
On our way we passed a set of buildings, which should be a big cement factory, using petroleum coke in the production process combined with a industrial incinerator. In other words, a poisonous death sentence for this narrow valley. This was all set and planned by corporation Lafarge and Slovenian politicians to become reality in early 2000s. But then brave locals, gathered in a small organization, decided to stand up. After over a decade long legal battle, they succeeded and proved to us all it can be done. Hats off @Eko krog and it’s great to have you as a member of Alliance for the Sava!
There is always at least two ways. This reagion was forced with the bad way for too long. It’s now time they recover and prove to the rest of the world it can be done. For more info on dam plans and especially the opposition to them go to www.za-savo.si. Save ne damo - We won’t give up Sava!
19
Piše: Rok Rozman
Foto: Unknown paragliding pilot
The hughe chimney, Sava and tiny kayakers. With 360 meters in height, the Trbovlje coal power plant chimney is the tallest construction in Slovenia, tallest chimney in Europe and 7th tallest chimney in the world. It used to be the reason why Sava was black and dead. But now it’s out of function and the effects of that can be seen all around the valley. Sava is getting full of life, forests made a comeback and people are growing gardens again...
CMK Magazin številka 58
20
Foto: Mitja Legat
Our eight day of kayaking ended in Zidani Most – a place where many trains meet and so do Sava and Savinja rivers. From the color of Savinja we could tell there was a strong storm somewhere in Savinja Alps that day or a day before ;)
Balkan River Defence | IG: @BalkanRiverDefence | FB: Balkan River Defence
21
Zmanjševanje tveganj
Vožnja pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc Tako, kot odmeva z vseh strani, da pitje alkohola in uporaba drog nista kul, zdrava in varna, se začenja dobivati podobne informacije tudi o vožnji pod vplivom psihoaktivnih substanc. Vendar pa kljub temu alkohol in prepovedane droge nekateri vseeno uporabljajo, marsikdo pa tudi sede za volan v netreznem stanju. Zakaj to ni sprejemljivo in «eh, sej je kul», pa si preberi v članku.
CMK Magazin številka 58
22
23
Razlogi za takšno odločitev so različni: želja po čimprejšnjem počitku, želja po udobnem potovanju, prihranku denarja, vozniku »se zaupa« ali pa voznik zgleda dokaj trezen, in verjetno bi še lahko naštevali. Ko je situacija, ko je treba preveč pijanega frenda spravit domov, noben v družbi pa ni trezen, se res hitro zamahne z roko, češ »na drug konec Ljubljane bom pa že pripeljal«. Razlog za take odločitve vsaj delno zagotovo leži v tem, da alkohol (in druge psihoaktivne substance) zrahljajo meje in se zaradi lažnega občutka poguma in neuničljivosti lahko podaš v tvegane situacije, v katere se trezen ne bi. Poleg tega pa lahko šofer še suvereno doda: »Saj zdaj ob tej uri itak ni policajev,« ali pa »Saj poznam pot, kjer policije res nikoli ni, tako da me sto posto ne bojo ustavili.« Ob tem pa se hitro spregleda dejstvo, da največje tveganje niso kazenske točke ali izguba izpita. Kar je pomembnejše, je, da tudi na kratkih razdaljah in kljub morebitnim lažnim občutkom treznosti ogrožaš sebe, svoje sopotnike in druge udeležence v prometu. Največ prometnih nesreč, v katerih je bil prisoten alkohol, se zgodi v petek. Temu sledita sobota in nedelja. Zgovorna je
tudi statistika, da je okrog četrtina prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in huje poškodovanimi povezana z alko-holom v prometu. Pomisli tudi na moralne posledice – občutek, če boš morda povzročitelj nesreče in odgovoren za poškodbe drugih ljudi. Ti občutki so nedvomno intenzivnejši in bolj moreči, kot splošen moralni maček ob spranih ponedeljkih. Četudi se morda občuti treznost, je dobro vedeti, da so psihoaktivne substance še vedno v telesu in imajo vpliv na sposobnosti. Pojavijo se lahko slabost, težave z vidom (tunelski vid, prividi, zamegljenost idr.), težave z orientacijo, koncentracijo in ravnotežjem, slabše precenjujemo tveganja, naše reakcije so počasnejše. Tudi, če si po par kozarčkih zategnil lajno kokaina in se počutiš super, to še ne pomeni, da boš zares super tudi za volanom. Tako kot te ne strezni črtica spida ali kokaina, tudi taktike, kot so »za eno urco malo odspat«, spit kavo ali
CMK Magazin številka 58
24
pojest kislo juho, se shladit z mrzlo vodo itd. žal ne delujejo. Ko je alkohol v tvojem telesu, tvoja jetra potrebujejo čas, da ga presnovijo, in tega kratek počitek ali skodelica kave ne pospešita. Ena merica alkohola, to je »štamprle« (0,3dcl) žganja, 1 dcl vina ali 2,5dcl piva, se presnavlja približno eno uro. Enako kot za alkohol pa tudi za prepovedane droge velja, da je potrebno kar nekaj časa, da vsi učinki izzvenijo. Koliko časa substance ostanejo v telesu, lahko preveriš na tej povezavi: https://www.drogart.org/droge/1159/testiranjeprisotnosti-drog-v-telesu.html
Poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi to, da gre v prometu za cel koktejl okoliščin, ki lahko pripomorejo k nesreči, ki res nikoli ne počiva. K večjim tveganjem lahko doprinesejo tudi neugodne vremenske razmere, nepredvidljive razmere na cestah, nočna vožnja (slabša vidljivost, utrujenost,…), pomanjkanje zbranosti voznika, lastnosti vozila (koliko je avto tehnološko napreden, varen,…). Če se ti tudi plesat več ne da, si zagotovo preveč utrujen, da bi sedel za volan in še celo družbo razvozil domov. V takem primeru lahko na partiju za rokav pocukaš našo terensko ekipo, ki ti morda lahko napiše After taxi kupon in ti s tem znižamo stroške vožnje. Želimo si namreč, da bi bilo nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola in drugih drog čim manj. Včasih imamo na partijih s programom Izberi sam s seboj tudi alkotest in lahko pri naših terencih informativno pihaš. Na spletni strani si lahko tudi prebereš več o odvzemu vozniškega izpita, globah, ipd. Zloadaš pa si lahko tudi aplikacijo Furam 0,0, ki ti nudi okviren izračun, koliko bi napihal. Vedi pa, da ti izračuni niso povsem zanesljivi, saj je mnogo odvisno od tvojega spola, teže, predhodno zaužite hrane, tolerance in drugih dejavnikov.
Foto: Unslpash.com
Vozi samo, ko si popolnoma trezen, pa tudi primerno spočit in razpoložen! Srečno pot!
Prispevek pripravili: Združenje DrogArt Web: https://www.drogart.org | IG: @DrogArtEkipa | FB: @DrogArt
25
New ESC volunteer
Barev !!! I am Araks from Yerevan, (one of the oldest cities in the world) capital of Armenia. I am an ESC volunteer in CMK and so far I’M LOVIN IT! What am I doing 3.339.4 km far from home question has a very simple answer. I have always wanted to find a way to combine my two passions: photography and traveling, and guess what? I finally found what I was looking for in this charming small city. European Solidarity Corps is a wonderful program for youth, it gives us vast amount of opportunities and a chance to grow as an individual. I have a Bachelor’s Degree in marketing, however, I have never imagined myself as a «Businesswoman», so here I am with my camera wandering around Koper. I am working as an event photographer in CMK, but I am also into photojournalism as I love capturing people, moments, emotions that are real and convey feelings. I believe everyone has a story to tell and I want to be the person to discover and connect people in different parts of the world with untold stories.
I enjoy working in CMK. From the very first day everyone was welcoming and always ready to give me a hand with anything. Here, I have a freedom and support to create, to realize my personal projects and just have fun. Moreover, everyday is a new challenge for me, we are having many events which connects youth and gives chance to communicate with lots of people with different backgrounds, which is really cool as I Iove talking about cultural differences, languages and ways of life. I am in my second month in Slovenia, and I am very happy to have my long term experience in this beautiful country. I am excited to have new adventures, to learn and share my knowledge with others. I am up for any creative ideas, stories, suggestions, cooperations. In any case you know where to find me :)) Take care and see you around, Čao Čao !!!
CMK Magazin številka 58
26
In Araks’s eye Me and my friend decided to spend couple of days in a small village in Armenia. This is some of the pictures I took during our trip to show the life in village. This is a place, where people work 24/7 to earn their living, where children after school instead of playing in the playgrounds, help their families with daily activities. However, despite the hard life, people were very open and hospitable.
27
Someone, somewhere, someday. My passion is documentary photography, so real events, real people, real emotions. You would find most of my photos in monochrome as in my opinion, the world looks different in black & white.
CMK Magazin številka 58
28
29
Palačinke z borovnicami in kokosovim jogurtom CMK Magazin številka 58
30
Sezonsko sadje, zdrave sestavine in preprost recept. To je vse, kar potrebuješ za pripravo palačink z borovnicami in kokosovim jogurtom. Okusen, sočen in osvežilen zajtrk
Sestavine: • 128 g moke iz enozrnice • 1 žlica sladkorja • 2 žlički pecilnega praška • 250 ml sojinega mleka • 1 žlica kisa
• • • •
2 žlici olja ščepec soli borovnice kokosov jogurt
Postopek: 1. V srednje veliki posodi zmešaj sojino mleko in kis.
7. Dodaj maso za palačinke in peci, dokler se ne začnejo pojavljati mehurčki.
2. Pusti stati 10 minut.
8. Palačinke obrni in jih peci še nekaj časa.
3. V večjo posodo, preko cedila, dodaj moko in pecilni prašek.
9. Borovnice operi in jih razdeli na dva dela. Prvi del postavi na stran, drugi del spasiraj v pire.
4. Dodaj sladkor, sol in premešaj.
10. Palačinke napolni s kokosovim jogurtom in borovnicami.
5. V posodo zlij mešanico sojinega mleka in kisa, premešaj. 6. V ponev zlij 1 žlico olja in ga segrej.
11. Okrasi jih še s svežimi borovnicami in borovničevim pirejem.
Gašper Plankar | www.gasperkuha.com | IG: @gasperkuha | YT: gasperkuha | FB: Gašper kuha
31
Kulinarika
»Ženska se ne rodi, ženska to postane«*: kako sem bila socializirana v deklico/žensko Ženska. Ena beseda, en izmišljen skupek črk, ki v veliki meri oblikuje življenje oseb. Ženska. Sem jaz ženska? Zakaj? Ker se je tako odločil_a zdravnica_k ob hitrem pogledu mojega mednožja v prvih minutah mojega življenja? Ker je bilo tako zapisano v prenatalni diagnostiki, temelječi na mešanici družbenih sistemov, ki so oblikovali medicino in družbo skozi vsa tisočletja? Ženska? Kaj pomeni biti ženska? Vagina? Dolgi lasje? Krilo? Roza barva? Kuhinja? Čustvenost in pomanjkanje intelektualnih sposobnosti? Vitko, privlačno, sposobno telo? Bela polt? Zmožnost rojevanja prenašalcev nacionalnih simbolov in dominantnih diskurzov? Sužnja državi? Na vsa vprašanja nimam odgovorov, niti na večino, pa vendar mi družba govori, da se moram počutiti in obnašati kot ženska. V sistemu, ki v tolikšni meri temelji na biološkem determinizmu in patriarhatu, seveda tudi v mojem življenju ni manjkalo »navodil« in napotkov za življenje prave ženske; osebe, s katerimi sem odraščala, vrtec, šola, mediji, prijatelji_ce, trgovina, vsakodnevno življenje … vsi aspekti, prepojeni s spolnimi vlogami in ospoljenimi telesi; vsaka interakcija, temelječa na spolih, vse to naj bi me oblikovalo v pravo žensko.
Čeprav ni zaželeno, pa vendar sem imela privilegij izobraževanja in samorefleksije, pri čemer sem imela, in še vedno imam možnost prevpraševati lastno spolno identiteto in lastno konstrukcijo spola. In še vedno se mi poraja vprašanje, kaj pomeni biti ženska? Kaj me naredi žensko? Kaj je tisto, zaradi česar se počutim kot ženska? Depriviligiranost? Možnost steklenega stropa, dvostopenjske krivulje in manjšega plačila pri zaposlitvi? Doživljanje seksizma; subtilnega ali neposrednega? Mizogine opazke in komentarji, ko se sprehodim od doma do trgovine? Za razliko od zgornjih, na ta vprašanja imam odgovore: JA, seveda, to doživljam, saj me družba vidi kot žensko. * (de Beauvoir, 2013).
Viri: -de Beauvoir, S. (2013), Drugi spol. Ljubljana: Krt. -Sešek, K. (2016), Kate Bornstein: O moških, ženskah in nas ostalih – 18. 2. 2016, Brighton, Anglija. Dostopno na: http://transakcija.si/index.php/2016/03/01/kate-bornstein-o-moskih-zenskah-in-nas-ostalih-18-2-2016-brighton-anglija/ (6. 3. 2016).
CMK Magazin številka 58
32
Poistovetim se z besedami Kate Bornstein, ki sem jih poslušala v Brightonu letos februarja: »Nisem moški. Nisem ženska. Od vseh opcij sem bila vedno najraje punca (girrrl) in to girrrl s tremi r-ji. To telo sem ustvarila, je moje telo, telo punce (girrrl), moje je. Me to naredi moškega? Me to naredi žensko? Definitivno nisem moški, torej kaj sem? Ne vem kako biti punca, in zagotovo ne vem, kako biti fant. Po 37 letih poskušanja biti moški in po skoraj 8 letih poskušanja biti ženska sem prišla do zaključka, da nobeno ni vredno vsega tega truda. Veliko ljudi misli, da je vredno vseh teh težav in to mi da misliti: ‘Zakaj?’ Ne govorim o transspolnih osebah, govorim o vseh. Tako zelo sem radovedna, kakšen je občutek, ko veš, da si moški. Povejte mi, kako je? Prosim povejte mi, saj nikoli nisem zaspala z občutkom, da vem, kako je biti ženska?«**
Spolna identiteta tako kompleksna, večdimenzionalna stvar, pa vendar me vsi_e prepričujejo, da je to nekaj najbolj samoumevnega in preprostega. Sedim v kavarni in tipkam tale spis; oseba pri sosednji mizi zavpije »Kajneda, mlada dama?«, v trenutku se obrnem, saj se mi zdi, da kliče mene. Mlada dama? Jaz? Naj to vzamem kot kompliment? Kot vsakodnevno ospoljanje mojega telesa? Ne vem.
ki stojijo poleg mene prepoznajo kot, da spadam v sobo z vrati Ž ali M? Bom kršila družbeno normo, če izberem napačna vrata? Bom sankcionirana? Torej, »ženska se ne rodi, temveč to postane«. Sem postala ženska? Mi je »uspelo«? Hočem biti ženska? Ne vem. Ne vem, če bom kadarkoli vedela, pa kaj?
Stojim v hodniku lokala, pred mano dvoje vrat, na levih vratih slika osebe v hlačah in nad njo črka M, na desnih vratih oseba v krilu (ali z ogrinjalom za super junakinjo; slika je črna tako da se ne razloči) in nad njo črka Ž. Vse, kar sem imela namen storiti, je olajšati mehur; pa vendar je pred mano sklop odločitev, vrata od mene zahtevajo odgovore na vsa zgornja vprašanja; kam naj grem? Me osebe, ** (Sešek 2016: O moških, ženskah in nas ostalih – 18. 2. 2016, Brighton, Anglija.) Prispevek je bil prvotno objavljen na Narobe blogu, dne 3. 4. 2018.
33
Pripravila: Katja Sešek
Foto: Unsplash.com
Irska kultura navdušuje tudi v Kopru
17. marca se po vsem svetu praznuje irski nacionalni praznik, dan Sv. Patrika, v Centru mladih Koper smo ga obeležili 19.3. s koncertom zasedbe Noreia in dua Zajtrk. V Kopru je že štiri leta aktivna tudi Šola irskega plesa, ki se rada predstavi preko brezplačnih plesnih delavnic tudi v CMK. V tem članku, vam želim kot Koprčanka in ljubiteljica irske kulture, predstaviti povezanost irske glasbe in plesa. Najprej malo bolj resno o plesu… Irski ples je folklorni ples, ki se manifestira v več različnih stilih tako na Irskem otoku kot med irskimi izseljenci po celem svetu. Najbolj znan je performativni stil iz plesnih showov kot sta Riverdance in Lord of the Dance. Ključna za profesionalizacijo in razvoj irskega plesa so pa tudi irska plesna tekmovanja, ki se imenujejo feis in izvajajo po vseh celinah. Tekmuje se v več kategorijah, glavna delitev je med plesi v mehkih čevljih ali trdih čevljih. Za irske plese je značilno, da so poleg skupinskih plesov, razvili še več oblik solo plesa, zelo zvesto sledijo ritmu glasbe in ga nadgradijo z bobnarskemu
podobnemu ritmu, ki ga proizvajajo perkusivni čevlji. Irski plesi so se izvorno plesali v domačih kuhinjah ali pa tudi na primer na križiščih cest ob sejmih in drugih družabnih dogodkih. Pri tem posameznik lahko pleše korake, ki se jih je naučil v družini, od plesnega mojstra, zaželjena pa je tudi improvizacija v dialogu z glasbo.
CMK Magazin številka 58
34
člani pa smo se pridružili tekom let, vsak s svojim lastnim glasbenim ozadjem. Kot zadnji se nam je pridružil Robi, to je bilo v letu 2017, na nastopu na festivalu Ortigueira v Španiji. Od takrat dalje se zasedba ni spreminjala in smo postali zelo trden kolektiv.
Anja Dorošenko, ena izmed prvih učenk tečaja irskega plesa je spregovorila o irskem plesu: Irska glasba in ples sta virtuozna, lebdeča in fascinantna. Zame je to lepota v čisti obliki. Odkar sem videla nastop Riverdance skupine po tv-ju, sem bila očarana nad tem irskim svetom, ki se mi je zdel zelo daleč in zato nedosegljiv, dokler se ni začel tečaj irskih plesov v Kopru, pa sem spoznala, da je to možnost, priložnost narediti prvi korak v ta svet. In zdaj, po nekaj letih treningov ugotavljam, da več kot plešem, bolj lebdim, bolj uživam, in sem bližje sanjam. Nina Kocjan, pa predvsem doda, da na treningih uživa, ker telovadi ob odlični glasbi, družba je prijetna in pristop učenja zelo oseben. Šola irskega plesa pa mnogokrat sodeluje in nastopa z izvrstno glasbeno skupino Noreia. Na vprašanja je odgovarjal kitarist Gašper Šinkovec. Predstavite se… Smo petčlanska zasedba in igramo ljudsko glasbo v različnih «derivatih». (smeh) Največji del našega repertoarja predstavljajo irska, škotska, bretonska in slovenska ljudska glasba, v zadnjem času pa ustvarjamo lastne avtorske kompozicije, ki pogosto črpajo navdih prav v omenjenih glasbenih okvirih. Kako ste se spoznali in navdušili za igranje irske glasbe? Začelo se je z Anejevim potovanjem na Irsko, kjer je spoznal irsko glasbo in si na licu mesta kupil svojo prvo irsko piščal (tin whistle). Mislim, da je bilo to kakih 15 let nazaj. Ob prihodu domov je sestavil prvo zasedbo in začeli so igrati, takrat sicer še pod drugim imenom. Od te izvorne zasedbe je sicer kasneje ostal le Anej, ostali
35
Kakšne izzive predstavlja izvajanje irske glasbe? Vsaka glasba ima svoje «zakonitosti», kar se tiče izvajanja, zato v osnovi težko govorim o zahtevnosti. Irska tradicionalna glasba pozna zelo specifično fraziranje in okraske na melodiji. Če želimo, da neka melodija zveni zares avtentično in «irsko», se moramo poglobiti v te detajle. Ker pa nismo odraščali s to glasbo, je za nas pomembno, da je res veliko poslušamo, in tako pridobimo nek naravni občutek.
V nekaterih komadih kombinirate irske in slovenske viže, kako ste pristopili k tej tradicionalni fuziji? Zgodilo se je povsem spontano, želja pa je kar nekaj časa zorela, preden smo se konkretno lotili projekta Viže. Bistveno spoznanje ob ustvarjanju Viž, in hkrati tudi njihovo glavno sporočilo je, da ljudska glasba s povsem različnih koncev sveta pogosto nosi v sebi zelo podobna čustva. Ljudje so se soočali z enakimi izzivi. Najbolj očitno to postane v pesmi Oblaki so rdeči, kjer se besedilo srhljivo približa irski pesmi Bantry Girl’s Lament. V obeh pesmih se pevec sprašuje, kdo bo delal na polju in skrbel za družine, ko se vsi mladi fantje odpravijo v vojno. Poleg takšnih podobnosti pa imata tudi instrumentalni glasbi obeh kultur veliko skupnega. Tako smo združili istrske Mafrine in galicijsko Muineiro, prekmursko Zrejlo je žito in bretonski Andro, domači Šaltin in škotski strathspey. Se v prihodnosti usmerjate v ustvarjanje avtorskih komadov? Da, tudi to prihaja nekako naravno, naše avtorske kompozicije pa se praviloma naslanjajo na ljudsko glasbo. Največji projekt, ki sta ga plesna Šola irskega plesa in Noreia izvedli je plesno-glasbena predstava Erin’s Heartbeat, ki predstavi bogati razvoj irskega plesa od samih začetkov do danes. S kakšnimi glasbenimi izzivi ste se srečali v omenjenem projektu? Res je, predstava Erin’s Heartbeat ni samo največji projekt, temveč tudi produkcijsko najbolj zahteven. Gre za projekt, kjer našo živo izvedbo spremlja tudi vnaprej posneta matrica, stilsko pa je precej raznolik, saj je v projektu poleg razvoja plesa skozi zgodovino prikazan tudi razvoj glasbe. Od povsem ljudskih izvedb do sodobnih aranžmajskih prijemov in pa fuzije s popularno glasbo. Gre torej tudi za široko paleto različne glasbe. Kako je prišlo do sodelovanja z Janijem Kovačičem in Lauro Kranjc v projektu Kilt Roberta Burnsa? Jani je do nas prišel z idejo, da skupaj speljemo ta projekt. Že pred cca 30 leti je on že izvajal takšen program. Projekt se imenuje Kilt Roberta Burnsa in gre za prevode tega največjega škotskega pesnika. Prevodi so delo Janeza Menarta in Janija Kovačiča, glasbo pa smo na določene glasbene predloge ustvarili in zaranžirali mi. Ker so besedila
v veliki meri napisana tudi v ženski osebi, smo k sodelovanju povabili še Lauro Krajnc, ki se je izkazala kot idealna dopolnitev zasedbe in nekakšen vokalni antipod Janiju.
Kako bi opredelili umeščenost “irske” scene v slovenskem kulturnem prostoru? V Sloveniji trenutno aktivno deluje kakih 5 skupin, ki se ukvarjajo z irsko glasbo. Večinoma izvajajo tako imenovane «pub songs» - gre za pesmi, ki se pojejo v pubih, pogosto s pivsko tematiko. V času pred korono smo se pogosto dobivali v pubih na irskih «sessionih», kjer smo se družili in igrali. Se vam zdi, da slovenska publika zelo odprto sprejema irske ritme ali, da potrebuje še več spodbude? Zakaj je irska glasba med Slovenci tako priljubljena? Zanimivo vprašanje. Na koncertih je naša glasba praviloma zelo dobro sprejeta, tudi med publiko, ki nas sliši prvič. Obstaja pa določena stereotipna predstava o irski glasbi, kot izključno zabavljaški, poskočni, veseli. In ta segment je zelo priljubljen pri slovencih. Ta pogled je sicer precej ozek, saj irska glasba ponuja veliko več.
CMK Magazin številka 58
36
Kakšne glasbene cilje ste si postavili do naslednjega dneva Sv. Patrika? V naslednjih mesecih bomo vso energijo vlagali v nove skladbe. Res želimo ustvarjati. Pred poletjem izide album Kilt Roberta Burnsa, ki smo ga posneli v živo na enem izmed koncertov. Predstavili ga bomo na Festivalu Godibodi, sledilo pa bo še nekaj koncertov z Janijem in Lauro. Tudi sicer bo poletje kar koncertno pestro, obeta se tudi nekaj nastopov na festivalih v tujini. Nehvaležno je obljubljati, pa vendar - v prihodnjem letu želimo predstaviti novi album. Gašperju iz Noreie se lepo zahvaljujem za zelo zanimive odgovore na vprašanja in pozdravljam vse večje in manjše ljubitelje irske kulture, ki v našem prostoru ohranjamo predanost ustvarjanju te iskrene glasbe in plesa. Vedno zelena v srcu, Valentina Agostini Pregelj
Foto: Valentina Gonzalez Rodriguez
37
CMK Magazin številka 58
38
Foto utrinki
Carnival party 26.02.2022
Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez in Araks Misisyan
39
CMK Magazin številka 58
40
41
Foto utrinki
CMK Magazin številka 58
42
Jam session - 04.03.22
43
Foto utrinki
CMK Magazin številka 58
44