CMK magazin #57

Fotka meseca CMK Magazin številka 57

2

CMK Magazin številka 57 Februar 2022 Uredništvo: Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Andreja Čmaj Fakin DOPPS BirdLife Slovenia Urša Gajšek Katja Jemec Aleš košir DIC Legebitra Eva Margon Nadica Petrova Katja Pokorn Gašper Plankar Vojko Rotar Rok Rozman Matej Sonvol Krep Tilen Basle Združenje DrogArt Valentina Gonzalez Araks Misisyan Fotografija na naslovnici: Katja Jemec Grafično oblikovanje in prelom: Jade Blanchard Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 www.cmk.si Revija je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

3

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez

CMK Magazin številka 57

4

Upam, da ne prehitevam, če rečem »prihaja pomlad«.​ Nismo še ravno tam, ampak vseeno; zakaj bi Zeleni Jurij imel sam vso odgovornost pri preganjanju zime, če mu lahko pomaga Zeleni Jajo. Daleč od tega, da je bila hudo temačna; letošnja »zima bila je intima«.

Bi pa vsekakor bil čas, da tempo dela krene v smeri starega biča in kovača. Tako da iz moje strani in na kratko: nekaj dogodkov smo speljali, oz. bolje rečeno, jih speljujemo, pa vendar čakamo na zeleno luč iz kraljestva avtoritarnih samorogov. Nisem sicer pristaš iskanja grešnega kozla, pa se vam zaradi njega moramo opravičiti tudi glede odprtja CMK bara, ki smo vam ga obljubili že v januarju. V imenu celotne CMK ekipe in v imenu grešnega kozla se vam ponižno opravičujemo in z držečimi pestmi naznanjamo, da se bomo lahko v baru sestajali od 1. marca naprej. Držite pesti še vi!

Da pa ne bo vse tako »tako – tako«, vam lahko z veseljem in ponosom sporočimo, da ste na naš programski razpis za mladino prijavili toliko zanimivih in izvirnih projektov, da smo s tem rezervirali že dobre tri četrtine razpoložljivih sredstev!

Kapa dol. Ta podatek obljublja, da bo letošnje leto nadpovprečno slušno, vidno in gibalno.

Tako da ostanite budni, spremljajte dogajanje na naših družbenih omrežjih in pridite kaj mimo.

Dnevne aktivnosti držijo vse vogale pokonci!

Jaša Hedžet

5

Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na Facebooku pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Nedelja

Ponedeljek

Torek

Sreda

17.00 Gledališke vaje Talia @CMK 18.00 Mavrična druženja @CMK

27

28

6

7

19.00 Potopisno predavanje: Porto - Madrid @CMK

8

13

14

18.00 Aktivni torek v CMK-ju @CMK 18.00 Mavrična druženja @CMK

15

21

19.00 Potopisno predavanje: Peru in Ekvador @CMK

22

28

18.00 Aktivni torek v CMK-ju @CMK

29

20

27

10.00 Izmenjava knjig @CMK

1

CMK Magazin številka 57

18.00 Gledališka predstava Talia @CMK

2

18.00 Filmski večer Barve karantene @CMK

9

20.00 Bunga #30: Perica Jerkovič (stand up večer) @CMK

16

23

30

20.00 Karaoke večer @CMK

6

Marec 2022 Četrtek

Petek

2

17.00 Večer družabnih iger na Markovcu @Četrtni center Markovec

9

3

Sobota

20.00 Đemka #06 (jam session večer) @CMK

4

5

17.00 Večer družabnih iger @CMK 20.00 Stand up predstava Marka Žerjala: Čudni cajti @CMK

11

12

6

17.00 Večer družabnih iger na Markovcu @Četrtni center Markovec

18

20.30 St. Patrick’s day: Noreia, Zajtrk (koncert) @CMK

3

17.00 Večer družabnih iger @CMK

25

10.00 Regijsko srečanje mladih literatov Urška @CMK

0

17.00 Večer družabnih iger na Markovcu @Četrtni center Markovec

10

17

24

16.00 Gledališka predstava ob 25. obletnici ŠILE Šolske Impro lige @CMK 17.00 Tattoo delavnica @CMK

31

7

1

Koledarček

19

26

2

6

Napovednik Marec 2022

24

DrogArt: Hormoni sreče

10

Skriti kotički: Na potep po Smokvici

30

Recept: Piškoti z vegansko belo čokolado

CMK Magazin številka 57

8

12

DOPPS BirdLife Slovenia Mokrišča za ljudi in naravo

32

Pogovor s Sasho Poetom

9

16

Balkan River Tour Day 7

38

Foto utrinki

Kazalo

SKRITI KOTIČKI Na potep po Smokvici

Smokvica je tipična istrska vasica, ki leži med Gračiščem in Movražem.

Po bliže jo lahko spoznate tudi s sprehodom po krožni zeleni učni poti U1.

CMK Magazin številka 57

10

Sprehod po učni poti je primeren v vseh letnih časih, na poti pa se vam bodo odprli tudi imenitni razgledi na notranjost Istre.

Sicer kot izhaja že iz samega imena, so za tako poimenovanje vasi krive smokve oziroma fige.

V pisanih virih se namreč vas v 11. stoletju omenja z imenom Figaruola.

Piše: Andreja Čmaj Fakin

11

Foto: Bržanova domačija v Smokvici, avtor Vojko Rotar

Slabe tri kilometre dolga Zelena učna pot – Smokvica (U1) vas bo v dobri uri popeljala mimo trga pred vaško cerkvijo sv. Magdalene, do manjše kraške jame Špilja in mimo zanimivih hiš z zunanjimi stopnišči z lesenimi hodniki (baladurji) ter Bržanove domačije, ki velja za eno najpomembnejših vaških znamenitosti. Gre za zaprt tip domačije, ki jo sestavlja več domačijskih enot, povezanih s skupnim dvoriščem in značilnim portonom. Bržanova domačija sodi med sto najlepših domačij na Slovenskem in je sijajen primer istrske vaške arhitekture 16. stoletja.

Poseben čar ji dajo kamnita okna in pa devet obokov, ki povezujejo posamezne dele domačije.

DOPPS BirdLife Slovenia

Mokrišča za ljudi in naravo NROL - Naravni rezervat Ormoške lagune

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč.

Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi.

V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa

skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI. Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Vir: World Wetlands Day Foto: Tilen Bastle

CMK Magazin številka 57

12

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

•

• •

• • • •

Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.

So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.

Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.

Reke in potoki prenašajo hranilne snovi.

Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.

So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.

Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.

Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

NRŠŽ - Naravni rezervat Škocjanski zatok

NRIM - Naravni rezervat Iški morost

Vir: World Wetlands Day

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Avtorji prispevka ▶ Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija - DOPPS www.ptice.si FB ▶ www.facebook.com/pticeDOPPS IG ▶ www.instagram.com/dopps.birdlife.slovenia

13

Obalna mokrišča: na naravni osno rešitve (NbS) za izredne vremensk

Podnebna kriza s sušami, vročinskimi valovi, nevihtami in poplavami povzr pogostejše izredne vremenske pojave v Sredozemlju. Medtem ko je konvenci infrastruktura vse bolj preobremenjena in neodzivna, pa obnova mokrišč zag zaščito pred izrednimi vremenskimi pojavi.

Nevihte

Suša

Obalna mokrišča – rastišča morske trave, sipine in druga – ščitijo obalo pred škodo, ki jo povzročijo nevihte.

Močvirja, ribniki in druga mokrišča so naravni vodni zbiralniki, ki skladiščijo presežno vodo in napajajo nizke pretoke ter s tem blažijo vse pogostejše sušne ekstreme.

160 milijonov

Obalno prebivalstvo

Tretjina prebivalstva v Sredozemlju živi na območjih, ki so zaradi vse pogostejših izr vremenskih pojavov najbolj prizadeta. Oh mokrišča nudijo za obalno prebivalstvo za 14 vir CMK Magazin številka hrane.

57

Vir: Mediterranean Wetlands Outlook 2, Mediterranean Wetland

ovane ke razmere

roča vse močnejše in ionalna protipoplavna gotavlja dolgoročno

Poplave Vročinski valovi Mokrišča poleti z izhlapevanjem hladijo okolico ter s tem uravnavajo lokalno podnebje.

Mokrišča delujejo kot naravna spužva, ki posrka obilne padavine.

Močvirja in poplavne ravnice vpijajo presežno vodo, in s tem regulirajo njeno odtekanje, bogatijo podtalnico ter nas varujejo pred poplavami.

‘Zeleni koridorji’

a obalnih rednih hranjena aščito in

15

Urbana mokrišča, jezera in druga – v mestih zmanjšujejo učinek “toplotnega otoka” ter pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Naša mesta so tako bolj zdrava in zelena ter omogočajo višjo kakovost življenja.

ds Observatory, Plan Bleu, EEA, University of Perpignan

16

BALKAN RIVER DEFENCE Balkan River Tour 5

Foto: Katja Jemec, Katja Pokorn

17

The town of Litija. Can it be any more connected with Sava? Well, if the proposed dam plans go ahead, there will be a reservoir upstream of it and this famous river bend will be left empty with water diverted through the hill, straight to the powerhouse downstream of Litija…

CMK Magazin številka 57

18

The crew approaching Litija bridge to go to town ;)

Tour in Muzej litija was the best stop we could imagine. The curator Anja had so many interesting info to share and we somehow didn’t run out of questions. Sava is sure not just your average river, it has an incredibly rich natural and cultural heritage, which is worth preserving!

19

BRT5/Day 7 After a rainy night in the forest, we woke up to a tiny stream of light poking through thick clouds and it got all of us excited. The day ahead of us was to be special. We knew we would paddle the section, which would be devastated, if the dam plans go ahead. We also knew that this was the only day we were planning to make a stop and take a visit to the ‘civilization’, as we wanted to learn more about what we were seeing in the last couple of kilometers.

After a short paddle we reached the town of Litija; a settlement that is inseparably connected with the Sava. This special town became what it is because it’s located on a flat area at the upper end of the deep Sava canyon. In old times, this represented a very strategical location. We also heard that Litija is a town of boaters. We wanted to know more, that’s why we took our kayaks out under the bridge and payed a visit to the local museum.

Once there, a friendly host shared an amazing story with us. Litija was actually one of the biggest ports on the Sava. Back in the days, before roads and railroads, they used to transport goods and foods between Vojvodina in today’s Serbia and Ljubljana on Sava in huge (up to 50 meters long) boats, which were hauled upstream by oxen and even people. With more and more questions asked, we realized that the flat ledge in the forest, where we overnighted the night before, was a remainder of the hauling trail, which used to go along the right bank of Sava. This sure was a cool stop and we kept our eyes opened for more traces of this once important industry.

Downstream of the village named Sava, the valley got narrow. It became a proper canyon and with all this water squeezed in a slender riverbed, kayaking became more interesting again. The sound of water combined with lush vegetation made us completely unaware that there is a heavily used railroad on the left bank and regional road on the right. We were enjoying the drastic change in scenery and character of the river and soon we came to this overhanging wall, where two local guys were stretching their limbs drytooling. We stopped to chat and hang around and soon realized this would be a perfect place to overnight. The time was right, the company good and bellies empty; perfect combination to set camp.

And what a camp it was!

CMK Magazin številka 57

20

The Sava canyon really is deep! It’s a shame Slovenians don’t know more about this stunning valley, as it can be easily compared with some famous river stretches around the world.

Well, we will sure go back and invite others to join us!

First kilometers of Sava canyon. Railroad on one side and road on the other, but while on water you are in your own element, completely detached from both.

Piše: Rok Rozman

21

Just when the sun was setting we got to this cool crag right by the river. We whistled to the local climbers and made a stop that became an overnight stop. A very smart move to make!

Balkan River Defence | IG: @BalkanRiverDefence | FB: Balkan River Defence

CMK Magazin številka 57

22

After you satisfy the hunger and change into dry clothes, the moment comes to sit by the river and just be a silent observer.

This was a camp spot we will sure remember. It felt like being somewhere in Patagonia…

23

DrogArt Zmanjševanje tveganj

Hormoni sreče Si že kdaj slišal ali slišala za izraz »High on life«? Hormoni, ki nam povzročajo posebno ugodje, se sproščajo ob marsikateri dejavnosti. Čeprav naval teh hormonov lahko povzročijo tudi droge, ti predstavljamo nekaj bolj zdravih in odgovornih alternativ :)

CMK Magazin številka 57

24

KATERI SO TI »SREČNI HORMONI«

25

•

Serotonin: poznamo ga tudi pod imenom 5-HT (5-hydroxytryptamine). Serotonin prenaša sporočila med živčnimi celicami in je najbolj znan »hormon sreče«, saj prispeva k dobremu počutju in občutju sreče. Poleg tega vpliva tudi na apetit, prebavila, sposobnost strjevanja krvi in na libido, vlogo pa ima tudi pri učenju in spominu. Kot prekurzor melatonina pomaga uravnavati telesni cikel spanja in budnosti in notranjo uro.

•

Dopamin: tako kot serotonin je nevrotransmitor (»chemical messenger«). Igra pomembno vlogo pri tem, kako čutimo zadovoljstvo in je velik del naše edinstvene človeške sposobnosti razmišljanja in načrtovanja, fokusa in zanimanja. Pomaga nam regulirati motoriko, učenje in čustvene odzive.

•

Oksitocin: je hormon, ki ga izloča možganska žleza hipotalamus, zlasti kadar smo v stiku s kožo. Igra veliko vlogo pri rojstvu in dojenju, sicer pa je povezan z empatijo, zaupanjem, spolno aktivnostjo (povezanost s partnerjem/ko med spolnim odnosom, pri moških vpliva tudi na erekcijo in ejakulacijo) in vzpostavljanjem odnosov.

•

Endorfin: beseda je sestavljena iz besed ’endogen’ (kar pomeni znotraj telesa) in ’morfij’, ki verjetno ne potrebuje posebne razlage. Endorfini se izločajo se v stanju bolečine, s čimer povečujejo telesno vzdržljivost ob obremenitvah in drugih neprijetnih občutkih. Tako, kot nakazuje že samo ime, so naravno protibolečinsko sredstvo znotraj našega telesa.

DROGE IN HORMONI Medtem, ko res drži, da droge povzročijo naval »hormonov sreče«, je ob tem treba biti pazljiv.

Najprej se je potrebno zavedati, da je tako nagla in močna doza hormonov v možganih umetno sprožena. Ker tvoji možgani niso navajeni tako velikih količin, se ti lahko zgodi, da ti je slabo, bruhaš, lahko pa pride tudi do resnejših zapletov, kot je recimo serotoninski sindrom.

Posebej pazljiv moraš biti tudi, če sočasno uporabljaš kakšna zdravila. Pri nas najpogosteje predpisani SSRI antidepresivi so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina in sočasna uporaba s stimulansi poveča tveganje za nastanek serotoninskega sindroma, ki je lahko tudi smrten. Močno se odsvetuje tudi sočasno jemanje pomirjeval (benzodiazepinov), saj lahko kombinacija s stimulativnimi drogami privede do dezinhibicije čustev, zmanjšane kontrole nad telesom in težav s spominom, nastopita pa lahko tudi slabost in bruhanje.

Nevarnost pri uživanju teh dveh substanc je tudi ta, da druga drugi zakrivata učinke in lahko vzbudita lažna občutja treznosti. Možno je, da do predoziranja z drogo pride tudi, če hkrati jemlješ kakšne antibiotike, saj se lahko zgodi, da se zaužita droga (ne pozabi, da v to kategorijo spada tudi alkohol!) in antibiotik presnavljata prek istega jetrnega encima, kar vodi do prenasičenosti ali enostavneje rečeno, jetra ne zmorejo vsega primerno in pravočasno presnovit. Pa tudi pri drugih tabletah in praških, ki se morda ne zdijo tako strašni in jih lahko kupiš brez recepta v lekarni ali trgovini, bodi pazljiv.

Nekatera prehranska dopolnila in MDMA prav tako součinkujejo na način, da lahko vodijo do zapletov (to posebej velja za 5-HTP). Sicer pa vedno velja zlato pravilo, da drog med seboj ne mešaj in če

se imaš fino, ne skušaj teh filingov podaljševat ali dodatno ojačati na način, da »še malo naložiš«, ker obstaja veliko večja verjetnost, da bo šlo kaj narobe, kot pa da se boš imel še bolj fajn.

Pri uporabi drog drži, da »kar mora gor, mora tudi dol«. Naslednjih nekaj dni po zaužitju droge je prisoten maček oziroma spranost, ki se ne kažeta le skozi glavobol, temveč tudi v razdražljivosti, depresiji, pomanjkanju motivacije, občutku osamljenosti, zmedenosti, temu se lahko pridruži še moralni maček (obžalovanje dejanj, ki si jih storil pod vplivom substanc). Za to je zaslužno dejstvo, da ti (umetno sprožena visoka) raven hormonov sreče upade in se tako počutiš povsem izžetega. Tvoji možgani za popolno regeneracijo potrebujejo do par tednov.

Torej, kaj praviš na bolj zdravo alternativo brez neželenih stranskih posledic?

CMK Magazin številka 57

26

DOBRA HRANA

KUŽKI

A poznaš tisto srečo, ko si ful lačen in dostavljalec pozvoni na vratih z vročo pico? No, to. Okusna hrana sproža dopamin in endorfine, če pa si obrok deliš z nekom, ki ga imaš rad in se ob dobri hrani še družiš, se začne sproščati še oksitocin.

Določena hrana tudi sama povečuje izločanje teh hormonov sreče, mednje spadajo recimo temna čokolada, zeleni čaj, pikantne jedi, kurkuma, banane in cel kup drugih.

Tudi sicer je za vzdrževanje dobrega počutja zelo pomembno, da ješ zdravo in raznoliko hrano. In rek, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, tudi ni iz trte izvit.

S kuhanjem vzbudiš svoje čute, ki se pripravijo na obrok (po domače, ko zavohaš nekaj dobrega iz pečice ali ponve, se ti začnejo cediti sline), uživanje okusne, kvalitetne in polnovredne hrane (kar zamrznjena lazanja ali instant juha iz najbližje trgovine ni!) pa povzroča srečo in ugodje.

Seveda, kdo ne bi mogel biti srečen ob pogledu na puppy eyes in mahajoče repke? Študije dokazujejo, da se ljudem pri stiku z živalmi, še posebej s psi, začne izločati oksitocin. Sreča v tvojih možganih se bo začela proizvajati ob čohljanju kosmatih štirinožnih prijateljev, ne glede na to, ali si lastnik_ca ali pa božaš kužka od sosede ali razvajaš mucko, ki jo obiščeš v zavetišču. V kolikor je oseba zmožna skrbeti za žival, nekateri strokovnjaki priporočajo, da si kužka priskrbijo ljudje, ki se soočajo z depresijo, tesnobo, paničnimi napadi in podobnimi težavami. Nauk zgodbe: dogs > ecstasy!

27

OBJEM Dolgi, tesni objemi niso tako opevani brez razloga.

Oksitocin, enega izmed naših hormonov sreče, nekateri imenujejo kar za »hormon objemov«.

Tako preprosta stvar, kot je objem, ima na naše počutje in zdravje cel kup pozitivnih učinkov: lajša stres in tesnobo, manjša možnost za srčnožilne bolezni, nekatere študije nakazujejo celo na to, da nam objemi pomagajo krepiti imunski sistem. Še ena zanimivost: objemi se nam dokazano pomagajo medsebojno povezovati tudi zaradi sproščanja hormona anandamida iz

našega endokanabinoidnega sistema. Enostavneje povedano: če se počutiš bolj povezanega z nekom, če skupaj kadita joint, bosta to povezanost lahko dosegla tudi z enim ta pravim objemom :) ŠPORT NA SVEŽEM ZRAKU Svež zrak, sončna svetloba in telesna aktivnost so že prastar recept za dobro počutje. Telovadba povzroča sproščanje endorfinov, ki so zadolženi za to, da maskirajo bolečino. Pravzaprav bi lahko rekli, da so naravni antidepresivi. Prav zato se ljudem, ki so slabo razpoloženi ali se soočajo z depresijo, mnogokrat svetuje telovadba. Seveda ni nujno, da se vržeš v profesionalno športanje – dovolj je že dvajset minut telesne aktivnosti na dan in to je lahko enostavno sprehod. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je ukvarjanje s športom zdravo iz tisoč in enega razloga: manjša stres, izboljšuje splošno razpoloženje, veča kakovost spanca, krepi naše srce in ostale mišice in še in še. Privošči si sprehod, ples, jutranjo jogo ali kaj drugega.

MASAŽA Ja, tudi masaža je ena izmed tistih stvari, ki pri nas vzbudi ugodje zaradi »veselih« hormonov.

Ob določenih masažah se producira večja količina serotonina. A za to je potrebnega nekaj časa. Na dotik se najprej odzove simpatično živčevje, po približno petnajstih minutah pa se začne parasimpatični odziv. Zato je dobro, če masaža traja približno uro. Najbolje je seveda, če se odločiš za terapevtsko masažo, kjer bo usposobljen maser lahko primerno poskrbel za tvojo sprostitev. Sicer pa imaš zdaj vsaj dodaten izgovor, da svojemu partnerju ali frendici zatežiš, da naj te zmasira ;)

Prispevek pripravili: Združenje DrogArt Web: https://www.drogart.org | IG: @DrogArtEkipa | FB: @DrogArt

CMK Magazin številka 57

28

Foto: unsplash.com

29

Piškoti z vegansko belo čokolado

Gašper Plankar | www.gasperkuha.com | IG: @gasperkuha | YT: gasperkuha | FB: Gašper kuha

CMK Magazin številka 57

30

→ Poznaš tisti občutek, ko zagrizeš v še topel piškot in se iz njega izlije

vsa čokolada? To je nekaj NAJBOLJŠEGA. Danes sem zate pripravil recept za piškote z vegansko belo čokolado. Takoo so okusni. Mehki, hrustljavi in sladki. Namesto bele čokolade pa lahko uporabiš tudi temno. Pripravi si jih, ne bo ti žal.

Sestavine: • 112 g veganskega masla • 50 g sladkorja • 110 g rjavega sladkorja • vanilijev strok • 3 žlice jabolčne čežane • 221 g pšenične moke

• 1½ žlički koruznega škroba • 1 žlička pecilnega praška • ½ žličke soda bikarbone • ¼ žlička soli • 90 g veganske bele čokolade

Postopek: 1. V večjo posodo dodaj vegansko maslo in z ročnim (ali stoječim) mešalnikom mešaj toliko časa, dokler ne dobiš kremaste zmesi (okoli 1 minuto).

2. Dodaj sladkor, rjavi sladkor in vanilijo. Premešaj.

3. Nato dodaj jabolčno čežano in dobro premešaj.

4. Preko cedila dodaj pšenično moko, koruzni škrob, pecilni prašek, sodo bikarbono in sol.

6. Vegansko belo čokolado nareži na koščke in jo dodaj masi. Premešaj.

7. Posodo postavi v hladilnik za vsaj pol ure, najboljše pa čez noč.

8. Pečico prižgi na 175 °C in obloži pekač s peki papirjem.

9. Vzemi 1 žlico mase, zvaljaj v kroglico, postavi na pekač in piškot rahlo potisni proti dnu.

Ponovi postopek za preostalo maso.

10. Peci jih okoli 8-10 minut.

11. Piškote pred serviranjem rahlo ohladi.

5. Z ročnim (ali stoječim) mešalnikom mešaj na srednji hitrosti toliko časa, dokler se sestavine ne zmešajo skupaj.

31

Kulinarika

Pogovor s Sasho Poetom Za začetek en daljši uvod. Sašo poznam že več kot 10 let. Kmalu za tem, ko sva se spoznala, sva postala kolega. Je bil edini, ki me je nekaj časa klical Petej. Zdaj mi reče Šefe. Vedno se rad pohvali, da je za album njegovega dua D h a r m a V črnih sencah, ki je izšel pri domači založbi Nika Records leta 2009, besedilo za komad Afterglow napisal Paul Godfrey iz Morcheebe. Meni osebno je najbolj všeč istoimenski komad z albuma V Črnih Sencah V Črnih Sencah, kjer Saša tudi poje.

CMK Magazin številka 57

32

Foto: Aleš Košir

Saša je poet in glasbenik, singer in songwriter.

Je mojster samopromocije, jaz pa sem verjetno njegov največji fan. Ne samo zato, ker mi je všeč njegovo delo, pač pa zato, ker sva prijatelja. Pri Kulturnem centru Maribor je izdal dve zbirki poezije. Svojo glasbo redno objavlja na straneh Soundcloud, Youtube in Facebook. In še kje.

Tudi sam sem mu na svojih kanalih izdal že kar nekaj glasbe. Prvo je bil EP, ki je izšel ob mojem fanzinu Krep in je bil izdan na Internet Archive, zdaj pa je dostopen tudi na strani Bandcamp Krep fanzina. Na Bandcamp strani Osji Med pa je do sedaj izšlo že deset izdaj, lani štiri in sicer split s Sonvolom, Yust For You EP, zbirka Novo 2020 in EP Uglasbljene Pesmi Slovenskih Pesnikov, ki je zunaj od 24. aprila. Saša rad uglasbuje tujo poezijo in moram reči, da mu včasih rata odlično. Sodeloval je tudi v projektu Rokerji Pojejo Pesnike.

Kar se tiče Saševe glasbe, me nihče ne more prepričati, da Saša ni genialen. Najbolj mi je všeč njegov komad Super Girl, če ga kje najdete, ga poslušajte, če ne, bova s Sašo poskrbela v bližnji prihodnosti, da bo komad prišel v vaša ušesa. Brit pop je stil, ki je Saši drag. Kar se tiče Saševega stila, je njegovo ustvarjanje dualno.

Najbolje se boste seznanili z njegovo glasbo, če poslušate album Novo 2020. Vse vam bo jasno že po prvih dveh komadih, Between Rock’N’Roll & Blues in By The Sea. Na eni strani Saša dela klasično kantavtorsko, z akustično kitaro in glasom, na drugi strani pa komponira elektronsko indie glasbo v programu Cubase. Kar se tiče kantavtorskega pristopa, je res simpatično, da se na dosti posnetkih sliši zraven še petje njegovih skobčevk. Ko mi pošlje instantno posnet komad s ptičjim čivkanjem, sem ga res vesel in vedno pravim, da ni boljšega feelinga kot so Saševi posnetki. Saša ima dober filing. Nekatere njegove vokalne linije so res dobre, kot npr.

33

pri komadu Samo Zate z EP-ja Yust For You. Njegovi elektronski komadi na drugi strani pa se mi slišijo malo čudno in jih ne razumem dobro, kar seveda ni slabo, je pa zanimivo.

Toda vedno se sprašujem, glede na to, da se ne razumem na glasbeno teorijo, če so narejeni čudno nalašč ali pa Saša drugače pač ne zna.

Mogoče Saša pojasni to zagonetko v komentarju na ta prispevek. Na tem mestu se mi zdi, da bi mogoče ta njegov stil uvrstil v sklop outsiders music. Upam, da mi ne bo zameril primerjave.

Saša: Res se že dolgo poznava Šefe. Ja res je, včasih je kar res težko dojeti, da nekdo iz svetovno znane skupine, sploh kot je to Morcheeba, napiše tekst za tvojo skladbo, zato mi je to še danes neverjetno. Spomnim se, da je to bilo leta 2005. Zato rad omenim to, se pa ne štejem za pomembnega. Ne vem, če sem mojster samopromocije, se pa strinjam, da si res moj največji fan. Za pesniške zbirke, si v neki meri odgovoren tudi ti Šefe, saj se je vse začelo s tvojim promoviranjem moje poezije. Se tudi strinjam s teboj, da mi je Brit Pop res zelo pri srcu, saj sem odraščal v tistih časih, ko so bile zelo popularne skupine Blur, Oasis, Suede ... Zato je najbrž ta ljubezen do te zvrsti še danes v meni. Res zelo rad poslušam to zvrst.

Petje skobčevk se sliši v ozadju zato, ker snemam demo ideje svojih skladb, in zato ker je le demo ideja in ni niti demo skladba, saj gre le za ritem kitaro in petje, sploh ne kompliciram s snemanjem, saj mi je bistvo le v tem, da skladba ne zatone pri meni v pozabo. Zato se sploh ne trudim, da bi skobčevke dal drugam v drugi prostor ali jih utišal. Moja elektronska glasba je narejena čudno nalašč najbrž zato, ker zelo rad eksperimentiram. Nisem ti nič zameril Šefe, saj je vsaka kritika vedno dobrodošla pri meni. Naj bo to pozitivna ali pa negativna.

Matej: Kje vse še objavljaš glasbo poleg Soundcloud, Youtube, Bandcamp in Facebook?

Saša: Svojo glasbo objavljam še na platformi Audiomack ali pa preko distributerja Amuse in RouteNote.

Matej: Lahko kaj poveš o mednarodnih nagradah, ki si jih prejel za svojo glasbo?

Saša: To so nagrade za neodvisne glasbenike brez glasbenih založb. Všeč mi je predvsem to, da mojo glasbo cenijo glasbeni kritiki v tujini.

Matej: Kje objavljaš svojo poezijo?

Saša: Po pravici povedano na svojo poezijo nisem ponosen, ker je bila res zelo mračna, depresivna. Ampak to je sedaj preteklost in v preteklosti je in bo vedno vse po starem. Poezijo pišem sedaj res zelo poredko.

CMK Magazin številka 57

34

Foto: Nadica Petrova

Matej: Kaj o nagradah, ki si jih prejel za svoje pesmi?

Saša: Gre se za to, da sem odkril takrat ta pesniški portal AllPoetry, ko sem se odločil, da bi pesnil tudi v angleškem jeziku. In ta portal ima možnost tudi natečajev, ki jih organizirajo pesniki in pesnice. In potem glede na njihov pesniški okus, se potem odločijo za najboljše pesmi po njihovem okusu.

Matej: Kakšne imaš načrte za prihodnost za svojo glasbo in za svojo poezijo?

Saša: Po pravici povedano, nimam nobenih načrtov več.

Vse je res le še spontano. Ko sem se začel bolj aktivno ukvarjati z glasbo v mladih letih, sem sanjal o slavi in bogastvu. Z leti vse to nekako prerasteš. Na življenje gledam sedaj čisto z drugačne perspektive. Glasba mi je le še hobi in kot sem že prej omenil, poezijo pišem le še poredkoma.

Intervju opravil: Matej Sonvol Krep

35

DIC LEGEBITRA V SODELOVANJU S CENTROM MLADIH KOPER VABI NA

MAVRIČNO DRUŽENJE

VSAK DRUGI TOREK OB 18. URI V PROSTORIH CMK KOPER. TERMINI:

CMK Magazin številka 57

36

Foto: Unsplash.com

37

Foto utrinki

CMK Magazin številka 57

38

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez in Araks Misisyan

Karaoke večer - 26/01/22

39

Bunga! - 16/02/22

CMK Magazin številka 57

40

41

Foto utrinki

CMK Magazin številka 57

42