CMK magazin #55

Fotka mesec

CMK Magazin številka 55

2

CMK Magazin Številka 55 December 2021

ca

Uredništvo: Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Emanuel Djedović Andreja Čmaj Fakin Jaka Ivančič Katja Jemec Sandra Končan Mitja Legat Mojca Lubej Rok Rozman Valentina Gonzalez Rodriguez Manja Tišler Fotografija na naslovnici: Valentina Gonzalez Rodriguez Grafično oblikovanje in prelom: Jade Blanchard Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 www.cmk.si Revija je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

3

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez

CMK Magazin številka 55

4

k i n vod

U

The return of the almighty …

Kljub močnejšim omejitvam javnega življenja, lajf v CMK-ju prijetno teče. Navdušeni smo nad obiskom iz bližnjih srednjih šol, presenečeni smo tudi, da se še vedno udeležujete kreativnih delavnic in podobnih manjših dogodkov.

Leto 2021 se izteka, prepričan pa sem, da bo leto 2022 boljše. To prepričanost črpam iz neomajanega optimizma in iz dejstva, ki vam ga bom zaupal: ‘’Z januarjem 2022 se v CMK-ju ponovno odpira CMK bar!’’

Delovni urnik bo enak obratovalnemu času mladinskega centra. Ponudba pijače in hrane bo še vedno prijazna mladim žepom. Ob tej spremembi pa smo se morali posloviti od dolgoletnega najemnika Matkota. Želim ti veliko zdravja in uspeha na tvoji nadaljni poti!

Na drugi strani pa lepo pozdravljam MaRkota iz bara Na Brolu, ki bo skupaj s Sunnyem poskrbel, da naslednje leto v CMK-ju ne bomo lačni in žejni.

Nadejam se plodnega in uspešnega sodelovanja!

Viva CMK bar, viva mladina, viva CMK, viva novo leto, viva …

Patrik Holz

5

Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na Facebooku pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Nedelja

Ponedeljek

Torek

Sreda

2

3

9

10

16

17

18

20.00 Bunga #28 (stand up večer) @CMK

23

24

25

20.00 Karaoke večer @CMK

30

31

1

19.00 Potopisno predavanje: Kako potovati poceni? @CMK

4

5

11

12

CMK Magazin številka 55

19

26

2

6

Januar 2022 Četrtek

5

Petek

6

7

8

13

14

15

20

21

22

27

28

3

4

2

19.00 Večer družabnih iger @CMK

9

17.00 Večer družabnih iger @Četrtni mladinski center na Markovcu 18.00 Mavrična druženja @Četrtni mladinski center na Markovcu

6

20.00 Večer družabnih iger @CMK

2

7

Sobota

Koledarček

10.00 Poklicna pot mladih @CMK

29

5

5

6

Uvodnik

Napovednik

14

Skriti k H

22

Balkan River Tour 5

28

36

Mesečna čačkarija: Manja Tišler

Intervju: Niet

CMK Magazin številka 55

Urbana samoo

8

10

12

kotički: Po poti dediščine Hrastovelj in okolice

2

Izdelovanje žepnega pisma

26

oskrba

Recept: lazanja

44

Foto utrinki 9

Kazalo

SKRITI KOTIČKI Po poti dediščine Hrastovelj in okolice Slovenska Istra je resnično posebna, saj na tako majhnem območju skriva nešteto prikupnih možnosti za odkrivanje zanimivih in navdihujočih zgodb, skritih, neodkritih kotičkov ter osupljivih razgledov.

CMK Magazin številka 55

10

Foto: Jaka Ivančič

Pot nadaljujemo proti hribu Lačna, kjer je tudi razgledni stolp, od koder je ob lepem vremenu čudovit razgled na Kraški rob in širšo okolico.

Krožno pot začnemo na parkirišču pri Gostilni Švab v Hrastovljah, kjer se usmerimo do križišča s kapelico, nato nadaljujemo desno po cesti v Dol, ki leži v zatrepu doline za ogromnim nasipom železniške proge. Na razcepu sredi vasi Dol (smerna tabla za Zanigrad) zavijemo desno za hišami navzgor, zapustimo asfalt in se usmerimo proti jugovzhodu proti koncu doline po kolovozu, ki se zmerno dviga in prečka progo. Višje se z leve priključi pot iz Zazida, mi pa nadaljujemo naravnost in se v nekaj daljših zavojih vzpnemo na travnate planjave Kuka nad Movražem. Tam se odpre imeniten razgled na vse strani.

11

Od tu se lahko strmo spustimo v Hrastovlje ali pa se spustimo proti Kubedu. Nad steno v Kubedu stoji srednjeveška cerkev sv. Florjana iz leta 1860. Zanimiv je tudi tamkajšnji stolp peterokrake oblike, ki je včasih služil obrambnim namenom, saj so se tukaj skrivali ljudje pred Uskoki in Turki, ki so v naše kraje vdirali v 15. in 16. stoletju.

Krožno pot sklenemo v Hrastovljah, kjer se lahko okrepčamo v vaški gostilni. V Hrastovljah lahko obiščemo tudi Pohlenovo galerijo, zasebno zbirko Grozdana Pohlena oziroma predmetov iz 1. in 2. svetovne vojne, park avtohtonih rastlin in živali, prodajalno suho-mesnih izdelkov ali si ogledamo znamenite freske, ki prikazujejo mrtvaški ples v romanski cerkvici sv.

Trojice iz 15. stoletja.

Piše: Andreja Čmaj Fakin

IZDELOVANJE ŽEPNEGA PISMA V prostorih Centra mladih Koper na Markovcu smo se zbrali ljudje, ki jih zanima izdelovanje žepnega pisma. Žepno pismo, t.i. “pocket letter”, je zelo popularno v tujini ter pri dopisovalcih, saj si lahko z njegovo izdelavo prijatelji elegantno zamenjajo manjša darila.

Lahko je tudi darilo za rojstni dan ali samo pozornost nekomu, ki ga imaš rad. Žepno pismo je sestavljeno iz devetih predalčkov (lahko tudi iz treh). V en predalček vstaviš pismo ali posvetilo osebi, v ostale pa lahko daješ raznoprazna darila, kot recimo čokoladice, bombone, manjši nakit, nalepke itd.... Žepno

pismo okrasiš po želji. Lahko pa delaš tudi tematska žepna pisma. Recimo glasbena, pomladna, novoletna itd. Žepno pismo, ki ima 25 prostorčkov, pa je lahko lep adventni koledar.

Vzdušje na delavnici je bilo precej sproščeno. Na kratko sem predstavila idejo in načine izdelave (je pa zaželjeno, da si pri izdelavi žepnega pisma čim bolj izviren) in lotili smo se njegove izdelave. Pri delu smo se zelo zabavali, prav tako pa si govorili zgodbice in smešne stvari. Na koncu se je vsak pohvalil z enim izdelkov, ki ga je podaril nekomu ali nesel domov.

Zdi se mi prav, da je človek vsestranski in da zna izdelovati tudi take zadeve. Včasih lahko koga presenetiš že z zelo majhno zadevo in mu polepšaš dan.

CMK Magazin številka 55

12

M

Foto : Unsplash.com, Jaša Hedžet

Avtorica: Mojca Lubej

13

K R A

C E V O

Foto: Katja Jemec, Mitja Legat, Rok Rozman

14

Po poti rek:

BALKAN RIVER DEFENCE Balkan River Tour 5

15

Despite all three rivers being squeezed in a channel (this used to be one huge gravel bar), this place where the water is in charge is still mind blowing!

Day 6 Back to our little adventure. The triple confluence of Sava, Kamniška Bistrica and Ljubljanica as an overnight place felt a bit exotic. Water or different colours was coming from three sides, the big gravel bar and surrounding forest were teeming with bird, mammal and insect life and fish were rising to catch a fresh hatch.

In the night a big storm crahed down on Kamnik – Savnija Alps and coloured Kamniška Bistrica chocholate brown. This same rain and temperature difference created layers of mist over the river and in the morning the whole scene felt magical.

This time we didn’t rush to leave, as we only had 18 kilometers to paddle till Pogonik. This was the stretch where Sava

weaves in the flat valley bottom and in between generally calm current, there are some rapids to be found. With high spring flows, they made a cool playground: wavetrains, surf spots and seam lines were keeping us entertained on this easy day.

CMK Magazin številka 55

16

The pallet of different rivers with different catchments or in other words stunning nature.

Chocolate brown – Kamniška Bistrica Emerald green – Sava Dark green - Ljubljanica

The crew taking it easy on the 6th day.

17

In the evening we had quite some trouble finding a place to sleep as all of the beautiful gravel bars were under water. We finally found a spot above the steep bank in thick forest and we made a fire to dry ourselves and the gear after a rainy day. It was a great chance to reminiscence about the 6 days on the water, the half way mark, and also to make a little party ;) Piše: Rok Rozman

No, it’s not some South American river bend, it’s the perfect Sava turn at the village of Hotič ;) Try to find kayakers in the picture to get a feeling of size…

CMK Magazin številka 55

18

River doesn’t only bring life, it also takes it. We first smelled this roe deer buck and then found him. Bor Mihelič called the hunting club and told them we found it…this way there will be one less shot this year in that region.

Oh yea! Carmen enjoying one of the surf waves of the day.

19

There was a tiny bit of gravel bar still dry.

Sure a tempting place to overnight but you need to keep in mind that there is a Medvode dam upstream which, when they open its gates, can flood it in matter of minutes. That’s why we were in search of higher grounds ;)

Can you see the kayak parking place and smoke giving our camp spot away?

Inside the thick wet forest it felt like in the jungle.

Fire sure helped to dry us and the wet clothes.

CMK Magazin številka 55

20

Aaaand the time has finally come to gratify the River Gods. It’s an old kayaking tradition that if you take an unwanted swim (in other words get smashed in a rapid or a hole) you need to drink a beer from the shoe you were wearing on that instance. Branko, na zdravje!

21

Urbana samooskrba brez vrta preprosto in zabavno

1. del

Pripravila: Sandra Končan

Zakaj bi se vedno zanašali na trgovinsko ponudbo? Zakaj se ne bi tudi tisti, ki živimo v mestih, veselili lastnega pridelka in opazovali celotnega postopka pridelave živil? Z zelo malo truda in s precej zabave si lahko vsakdo sam zagotovi svežo in sezonsko hrano, ki bo preverjenega porekla, dobrega okusa, zdrava in verjetno tudi cenovno ugodnejša. Spodaj je zapisanih nekaj preprostih idej in načinov, kako vnesti več lokalnih in sezonskih živil v mestne domove.

PRIDELAJMO SAMI - MIMO GREDE (dobesedno se tudi izognemo gredi) 1. Kalčki: Zakaj se odločiti za kalčke? Vsebujejo beljakovine in imajo visoko hranilno vrednost, pozimi pa lahko nadomestijo številno sezonsko zelenjavo. Poleg tega je njihova vzgoja smešno enostavna! Semena po izbiri namakamo in spiramo v vodi, najenostavneje kar v večjih kozarcih z mrežastim pokrovom za lažje odtekanje vode. Če nimamo takšne posode, si lahko pomagamo s cedilom ali gazo. Tako lahko sami pridelamo kalčke vsak teden sproti. Glede na vrsto semena se postopki kaljenja nekoliko razlikujejo, a vsi so preprosti. Prav fascinantno je imeti možnost opazovati, kako se rastlinica iz dneva v dan razvija.

2. Nekatere vrtnine: V mestih in stanovanjih so priljubljene posebno takšne sorte, ki za rast ne vzamejo veliko prostora ali se jih lahko goji vertikalno (češnjev paradižnik, solata, špinača, rukola, redkvice, korenje, česen, jagode) v loncih.

Pri paradižniku je pomembno predvsem, da ga vsadimo dovolj globoko v zemljo, torej v globlji lonec in da mu nudimo dobro oporo med rastjo. Solate, špinača, redkvice in česen so izjemno nezahtevni in lepo uspevajo v nižjih posodah. Če nimamo balkona ali terase, obstajajo tudi namenski rastlinjaki za na okensko polico. Vsaka vrtnina ima svoje zahteve glede svetlobe, lege in zalivanja, a kmalu se notranje vrtnarjenje spremeni v rutino, ki nas razveseljuje in tudi nagrajuje s pridelkom.

3. Zelišča: Posadimo jih lahko kar v majhne lončke na okenski polici, kjer bo dovolj svetlobe skozi vse leto.

Tako si bomo zagotovili svežo in dišečo zalogo za vsak obrok!

Najbolje je izbrati nezahtevne sadike tistih zelišč, ki jih sami v kuhinji tudi najpogosteje uporabljamo. Lahko se odločimo za peteršilj, baziliko, meto, timijan, koriander, majaron, pehtran, drobnjak, šetraj,… Če se zgodi, da rasejo preveč v višino, lahko vzamemo kar navadne škarje in jih oblikujemo po želji.

4. Užitni grmi in manjša sadna drevesa: V lonec ali na vrt namesto dekorativnih posadimo užitne grme (čili, aronija, črni in rdeči ribez, maline, borovnice,…). Na primorskem, kjer je značilna burja in močni sunki vetra, je pametno poseči po lokalnih sortah, ki so na te razmere odporne oziroma zagotoviti ustrezno lego, da bodo sorte, ki niso avtohtone, vseeno lahko dobro uspevale.

V večje lonce lahko posadimo celo pritlikavo sadno drevje (citrusi, kivi, marelica, hruška, jablana, sliva,…) in jih postavimo na balkon, teraso ali dvorišče.

5. Grozdje: Omislimo si lahko ˝živo mejo˝ ali nadstrešek iz trte in pridelamo nekaj svežega grozdja. Iz njega lahko izdelamo domač sok ali marmelado.

6. Gobe: Kako noro bi bilo imeti del gozda kar doma? Vložiti je potrebno nekaj začetnega truda in izobraževanja, a to se hitro obrestuje, gobe namreč ob pravih pogojih rasejo in se razmnožujejo same od sebe – mi le čakamo in navdušeno spremljamo dogajanje v posodi. Gojenje gob je praktično, saj vzame zelo malo prostora in je primerno tudi za stanovanja z manj naravne svetlobe, kleti in garaže. Potrebujemo micelij, ki ga lahko kupimo, sterilno posodo s pokrovom in sistem zračenja (da preprečujemo plesen), termometer in konstantno vlago. Ker se je treba osnov najprej naučiti, obstajajo številne knjige, pa tudi praktične delavnice za začetnike.

CMK Magazin številka 55

24

Ti je bil prispevek všeč?

V naslednji številki nadaljujemo z nabiralništvom in ribolovom!

Foto : Unsplash.com

25

RECEPT: Lazanja ali ‘‘pastičo’’ :D

Foto : Unsplash.com

Sestavine: • Testenine za lazanjo – 2 škatli • 1kg mletega mesa • 1L paradižnikove mezge • 2 žlički soli • 1 žlička popra • 3 žličke vegete • 1,5 žličke paprike v prahu

• 1 jušna kocka • 1 strok česna • 1 čebula • 2 žlici origana • 1 žlica bazilike • oljčno olje • 1 rikota sir • 400g navadnega sira

Priprava: 1. Dve žlici oljčnega olja segrejemo na veliki ponvi. Medtem sesekljamo čebulo in česen ter ju popražimo, da čebula dobi zlato barvo. Nato vmešamo mleto meso ter dodamo sol, poper, vegeto, papriko v prahu, origano in baziliko. Meso z začimbami pražimo, dokler ne dobi “golden brown” barve. Dolijemo paradižnikovo mezgo in kuhamo še približno 20 minut.

pripravljen. Postopek ponovimo; testenine, meso, rikoto in sir zlagamo v višino po slojih, dokler ne dosežemo višine pekača.

3. Nato pripravimo lonec, v katerem zavremo 2dcl vode. Ko voda vre, vanjo stresemo jušno kocko in jo raztopimo. Jušna osnova je tako pripravljena; z njo prelijemo pekač z lazanjo in ga damo v pečico, ki se je v tem času že segrela na 180 stopinj.

4. Pečemo približno 40 minut, nato vzamemo pekač iz pečice ter lazanjo posujemo s še malo ribanega sira. Pekač damo peči za še slabih 10 min, da se sir stopi.

2. Za tem pripravimo pekač, ki ga namažemo s približno dvema žlicama oljčnega olja. Vanj položimo eno plast testenin za lazanjo, ter nanjo nadenemo pripravljeno meso s paradižnikovo mezgo, ki jo enakomerno razporedimo po celem pekaču oz. plasti testenin. Na meso dodamo še malo rikote in navadnega naribanega sira in prvi sloj

5. Lazanja je narejena in pripravljena za serviranje.

Dober tek! :)

Pripravil: Emanuel Djedović

27

Kulinarika

Mesečna čačkarija: Manja Tišler

Že od malih nog sem rada opazovala in se navduševala za naravo, ki me je obdajala. Le-ta mi daje poseben občutek miru, radovednosti ter neskončnih možnosti za učenje in razumevanje sveta, ki nas obdaja.

Poslušanje ptic, lovljenje žuželk in bežanje pred njimi, obmetavanje z jesenskim listjem ter vonjave cvetlic, pa je vedno rado dopolnjevalo občasno risanje in čičkanje v skicirko.

S tem je bilo že zgodaj jasno, da bo moja poklicna ali hobi pot usmerjena v biologijo. In tako mi v tem momentu, 20 let kasneje, umetnost in biologija predstavljata tesno vez, katero gradim in dopolnjujem. Dragi Bralec, želim ti lep ogled slik.

Rada delam z različnimi mediji (oljne, akril, pasteli, akvarel, gvaš, grafit, ink), vendar najbolj ljuba medija sta mi akvarel in suhi pasteli.

Najljubši delež mojega risanja je skiciranje v naravi, ki mi pa ponavadi ne vzame veliko časa. Želim si le zabeležiti stvari, ki jih vidim, slišim ali tudi voham. Pri temu “lepo risanje” nima prednosti, prednost ima objektivni (v kolikor le je lahko) pogled na to kar vidim v danem trenutku. Pri tem je postavljanje in zapisovanje vprašanj bistvenega pomena. Primer poljskega maka (akvarel in ink).

CMK Magazin številka 55

28

Največji delež pa vseeno predstavlja risanje doma, kar pa ne naredi nič manj zanimivo. Tako sem se lahko v tem primeru osredotočila na skiciranje lobanje sokola selca in spoznavanje dele lobanje (grafit, ink, akvarel, gvaš).

29

Ilirska perunika (akvarel) Ter bolj resna dela, v katera sem vložila več časa ter napenjanja možganov Lisica (suhi pasteli)

CMK Magazin številka 55

30

31

Reprodukcija Dekle z bisernim uhanom (suhi pasteli)

Reprodukcija Zvezdna noč (akril) Moj navdih pa le ni strogo biološki.

V končni fazi rada ustvarjam vse kar mi pade v oko in kjer mi roka zatrza.

Rada delam tudi reprodukcije, saj se na tak način veliko naučim o samem umetniku, umetnini, ki jo probam reproducirat ter stilu.

Intervju: Niet

‛“Najbolj pomembno je, da si bend medsebojno zaupa in da verjame, da je to, kar počenja, najboljše na svetu.

Vztrajnost je lepa čednost. Nič ni od danes do jutri!”

Ime me popelje v osemdeseta, prav v tista leta, v katerih je bilo mnogo razcveta na glasbenem področju. In to v vseh žanrih, po celem svetu. Tudi v Sloveniji. Na področju punka v Jugoslaviji se je takrat marsikaj dogajalo in leta 1983 je nastala skupina, za katero si upam trditi, da je v naše življenje prinesla ogromno sprememb. Bila je ena najplodovitejših skupin na področju punk glasbe.

Fantje z manjšimi prekinitvami aktivno delajo še dandanes in nič ne kaže, da bi se česar koli naveličali.

CMK Magazin številka 55

32

Trenutna zasedba: Igor Dernovšek, Janez Brezigar, Tomaž Bergant, Robert Likar, Borut Marolt.

Prvotni člani pa so bili: Igor Dernovšek, Aleš Češnovar, Primož Habič in Tomaž Dimnik.

Pred koncertom, ki so ga imeli v Izoli, sem si vzela nekaj časa in poklepetala z njimi.

1. Kaj lahko poveste o sebi in kaj je tisto, kar vas označuje?

Igor: Niet smo star band, ki je nastal v osemdesetih. Izhajamo še iz Jugoslavije in takrat smo igrali glasbo, ki se ji je reklo Hard core. Takrat je bilo obdobje, ko je punk postal malo bolj medel, zato smo se odločili, da potrebujemo svežo kri in odkrili Hard core. Takrat je bila cela ljubljanska scena HC in tudi mi smo bili HC. Sčasoma smo šli preko različnih stvari, preko vzponov in padcev, takih in drugačnih, ustvarili smo svoj zvok in sedaj smo tukaj, taki, kot smo.

2. Od kje ideja za ime skupine?

Igor: Nastali smo iz skupine z imenom O, pizda!, v kateri sva bila jaz in pokojni Aleš Češnovar. Pridružil se nama je še Primož Habič, ki je bil prej pevec od Odpadkov civilizacije. Bobnov sicer takrat še nismo imeli, ampak bolj pomembno, kot da imamo bobne, nam je bilo, da imamo ime. Jaz sem predlagal ime Niet, Habič pa Socialne kurbe. Potem smo dali obe imeni na glasovanje.

Glasovali smo po evrovizijskem pravilu. Ime Niet je dobilo mojih 12 točk, Aleš mu jih je podelil 12, Habič pa 10. Niet je zmagal s 34 od možnih 36 glasov. Zakaj Niet?

Delovalo je nekako uporniško,

33

jedrnato. Enostavno: NE! Takoj mi je bilo všeč in predlagal sem ga za ime skupine.

3. Od kje črpate ideje za besedila in glasbo?

Sprašujem tudi zaradi tega, ker imate zanimive naslove komadov.

Igor: Ja ne vem, veš, nekako pade. Zelo različne stvari so. Ali od nekod pade nek tekst, ali prej pride melodija in potem tekst na tisto melodijo...

Ponavadi vedno delamo komade nekako kampanjsko, vse v zadnjem trenutku in po potrebi, recimo, ko je potrebno izdat novo ploščo ali pa kake nove komade naredit, ni pa tako, da bi bile ideje skozi na zalogi in da bi to kapljalo počasi.

4. Sedaj se vrnimo nazaj v obdobje HC in na nastop s Primožem na Novem Rocku. Kaj mi lahko poveste o tem obdobju?

Igor: Novi rock je bil naš prvi nastop na velikem odru. S klubskih odrov je bil za nas to en velik preskok. In takrat je bil to precejšen spektakel.

Biti udeleženec na Novem Rocku je pomenilo, da si moral poslati svoje komade in potem je žirija izbrala bende, ki so nastopali. Za nas je bila velika čast, da smo bili izbrani. Takrat je Novi rock trajal dva večera. Prvi večer je bil bolj alter, punk, drugi pa alter pop. Bili smo zvezde prvega punk večera. Igrali smo z raznimi bendi. Z eno besedo: čista norija. Ljudje so pričakovali nek hit, da se jim totalno strže, tako kot na ostalih koncertih, in ja, kot je rekel en kritik: Ograja je šla dejansko v franže, tak pritisk je bil. Res je bilo neverjetno.

Za nami so igrali EKV, kateri pa niso bili ravno navdušeni nad tem, da smo jim malo vzeli show.

Dodi

Par mesecev kasneje smo se srečali v Sarajevu in takrat je prišlo do rahlega pretepa med Habičem in njihovim bobnarjem, ker je njihov bobnar rekel: «Opet oni Slovenci! Opet ću pravit sranje!». Habič ni razumel, da je to kompliment in je samo «uletel « čez mizo in njihovemu bobnarju zaril pest v glavo. Kasneje smo se pomirili in smo nato še nekajkrat skupaj igrali.

5.Bili ste tudi v Parizu. Lahko poveste kaj o tem?

Dodi: Povejta raje štorijo, kako ste se peljali nazaj iz Pariza.

Robi: Bili smo v Franciji in smo imeli turnejo po različnih mestih. To je bil festival Rock’d Europe, kjer je bilo par bendov. Na festival so bili povabljeni en lokalni in trije bendi iz treh različnih držav. Mi smo zastopali Jugoslavijo.

Bilo je zelo pestro in zanimivo. Tudi koncerti so bili zelo dobro obiskani. Prvič smo v bistvu videli, kako te zadeve potekajo na profesionalni ravni. Recimo, kako sploh izgledajo garderobe. Kako te pripeljejo na oder.

Za nas je bilo to nekaj popolnoma novega, kajti prej smo bili nek bend iz garaže, tam pa je bila čista Hollywoodska scena. Lučke na odru in še marsikaj.. To smo prej videli samo v filmih. Ta turneja se je očitno dobro obnesla, kajti kasneje so nas povabili še v Pariz. V Parizu smo bili povabljeni na nek dobrodelen festival, mislim da je bil organiziran za lačne otroke po svetu. Tam smo igrali dva dneva zaporedoma in nismo dobro razumeli, da je to dobrodelno. Prišli smo pa brez denarja. Ker denarja nismo dobili, je to bila zelo neprijetna situacija. Še na pizzo nismo mogli.

Na koncu so se nas le usmilili in nam dali nekaj malega. Obakrat smo v Francijo prišli v starem Volkswagnovem kombiju in obakrat se nam je pokvaril.

V drugo smo imeli velike probleme z vračanjem domov. Eni so dobili štop, drugi ga nismo dobili in sva šla jaz in takratni bobnar prosjačiti policijo, če lahko prespiva pri njih. Rekli so nama, da to pač ni možno, ampak so nama dali 10 mark in naju poslali v najbližji park, da tam prebediva noč.

Naslednji dan sva nekako srečno prišla domov.

CMK Magazin številka 55

Janez

34

Robi

7.Kakšno mnenje imate o kompilaciji Držte jih, to niso Niet?

Igor: Zelo sem ponosen, da se je nekaj takega zgodilo. Zbrali so se res dobri bendi. Od Rambo Amadeusa, Zablujene generacije, do Ane Pupedan itd. Videlo se je, da so avtorji priredb rasli gor z Nieti in da so se projekta lotili z veseljem. Eni bolj, drugi manj, ampak vsak od njih je dal v komade eno svojo noto. Za mene je bil to en velik kompliment. Po zaključku albuma je akcija trajala še tri dni koncertov, kajti so vsi ti bendi so tudi nastopali na različnih odrih in pokazali, kaj so naredili. Še enkrat: To je taka čast, da ni za verjet.

Janez: Super kompilacija je, precej posrečena. Res je en lep zapis teh komadov od Nietov, ki so bili pač takrat narejeni. To je en lep spomenik Nietom iz strani vseh teh slovenskih bendov, ki so takrat nastajali. Meni je zelo všeč ta plata.

Igor

6.Okoli leta 1993 je prišlo neko atipično obdobje Nietov. Neki angleški komadi ... Kaj se je takrat dejansko dogajalo v skupini?

Igor: L. 1993 je bilo dve leti po Primoževi smrti in začela se mi je dogajati Nietonostalgija. Več ljudi me je stalno nagovarjalo, da bil čas, da se zopet sestanemo in začnemo nekaj delati. Klical sem fante. Zbral sem ekipo, ki je bila takrat ista, kot iz leta 1988. To sem naredil predvsem iz enega razloga in sicer, da bi komade, ki so bili prej na trakovih in kasetah, končno spravili na CD. Sklenili smo dogovor, da oddelamo 10 koncertov po Sloveniji, Žare pa nam izda ploščo.

Nismo se ujeli kot prej. Tudi tisti angleški komadi so bili več ali manj neposrečeni. Sedaj imamo v planu predelati te angleške komade in jih posneli v slovenščini. No, to nam je tudi eden od načrtov za letos. Morda bo kaj od njih. Ker to je tako: Vsakič, ko nekaj predelaš, nastane nekaj novega. Na tisto obdobje nisem ravno ponosen, nismo se dobro ujeli z ekipo.

Trajalo je zelo kratko, eno leto. Takoj, ko smo tistih 10 koncertov oddelali, ki smo jih bili dolžni, smo razpadli. Skregani. Po tistem 15 let nisem prijel za kitaro. Do leta 2008, ko smo se vrnili na sceno z Borutom in v originalni zasedbi z Alešem, Robertom in Brechtom.

35

8.Borut, vprašanje zate. Kako si pa ti prišel zraven Nietov?

Nieti so me poklicali. Že dolgo so neuspešno iskali pevca in menda so preizkusili več kot 50 ljudi v dveh letih. Zato, da sem sploh prišel na avdicijo, sta kriva dva vira. Prvi vir je bil Gušti, ki je Igorju rekel, naj me pokliče, drugi vir pa je bil Mutvar, ki je isto rekel Likarju. Vse to se je dogajalo približno v istem času, tako, da me je na koncu poklical Likar in mi rekel, da naj se pridem pokazat. Jaz sem bil seveda zelo vesel, ker sem bil njihov fen. Hkrati pa sem čutil in vedel, da je to to. Vedel sem, da sem že zraven in na vaje sem prišel popolnoma brez nobenega strahu. Prav na način: To je to. In tako je tudi bilo.

Igor: Ta kemija je takoj zaživela in zgodilo se je nekaj neverjetnega: v decembru oz. januarju smo dobili novega pevca. Dodija. Maja smo imeli že veliko vrnitev v Križankah.

9.Kaj pa Rokovnjači? Kako ste sploh prišli do tega, da naredite glasbo za gledališko predstavo?

Igor: Moj bratranec Miha Nemec je režiser in igralec v novogoriškem gledališču. Pred nastankom Rokovnjačev je imel eno zelo uspešno predstavo, ki je tudi požela nekaj nagrad. Rekel mi je, da bi se želel lotiti muzikla. Tudi on je bil fan Nietov in oba sva rekla: Ok, zakaj pa ne? Predlagal je, da naš bend naredi glasbo za Rokovnjače in odgovoril sem mu, da lahko poizkusimo. Nikoli se nismo bali izzivov. Vsakemu od fantov sem dal v roke tisto knjigo (režisersko), ki se jo je moralo prebrati in potem so na podlagi nje začeli nastajati teksti. Malo po moji

CMK Magazin številka 54

36

ideji, malo po ideji scenarija, malo po ideji scenarista. Glasbo smo s fanti naredili skupaj. Jaz sem na to ploščo še vedno zelo ponosen. Predstava je bila odlična. Zmagala je na kranjskem festivalu tedna slovenske drame, ki je takoj za Borštnikovem prstanom največji dosežek. Uspelo nam je. Razmišljali smo o tem, da bi šla predstava še malo po bivši Jugoslaviji, ampak očitno je Kolpa meja, ki se jo po osamosvojitvi ne da več prečkati.

10. Kako se vaše sedanje vaje razlikujejo od tistih vaj na začetku?

Robert: Vaje so, razen ponovitve pred koncerti, vedno ustvarjalne.

V starejšem obdobju smo vadili z večimi bendi v K4. Tam se je marsikaj dogajalo. Takratne se nekaj preveč ne razlikujejo od sedanjih.

Morda smo sedaj malo starejši in sedaj počnemo vse to z malo bolj resnim pristopom. Takrat smo bili še najstniki. Znali smo biti tudi resni, ampak sedaj smo še malo bolj.

Sedaj se dobimo in izkoristimo čas takrat, ko smo skupaj. Prej smo imeli časa na pretek in smo se lahko tudi zafrkavali z njim. Sedaj pa je malček drugače.

11.Akustični ali električni koncerti? Kaj je boljše?

Vsi: Električni.

Igor: Čeprav je bila tudi tista akustična zadeva, ki smo se jo lotili, en velik izziv. Noben od nas ni verjel, da se bo akustika sploh dala speljati. Nekako pa nam je uspelo punk združiti s klasično glasbo.

Dodali smo malo violin, malo klasike, naredili partiture. Meni osebno se zdi, da je izpadlo super. Tako na plošči, kot na obeh koncertih, ki smo ju izvedli (na RTV-ju in v Križankah).

To je bila dejansko še ena zadeva, ki nam je lepo uspela.

12.Kateri koncert vam je ostal najbolj v spominu?

Robi: 2008 definitivno. Takrat niti nismo dojeli, da je možno kaj takega v Sloveniji sploh narediti.

Nisem še videl kakega slovenskega benda, ki bi naredil tak koncert, da bi 3000 ljudi dobesedno ponorelo. Morda je bil v preteklosti, ampak jaz ne vem zanj.

Janez: Meni je najbolj v spominu ostal zadnji špil, ker prejšnjih se vedno manj spomnim (smeh).

Sem že star in senilen (smeh). Moram povedati tudi to, da je bil prvi Schengen fest fenomenalen.

Na njem je bilo okoli 10 000 ljudi. To je bilo 10, 11 let nazaj.

Dodi: Bilo je ogromno dobrih špilov po raznoraznih klubih, ko je dobesedno tekla voda po stenah, ker je bilo tako hudo in divje, ampak meni sta bila najboljša špila prve Križanke in prvi Otočec. Ko smo prišli takrat na prvi Otočec, je dež dobesedno zlival, ne glede na to pa je 5000 ljudi čakalo pod odrom. To je bilo noro. Tega se najbolj spomnim. Drugače pa je bilo ogromno dobrih koncertov.

Janez: Najbolj mi je v spominu ostal koncert z Motörheadi. Ta je bil eden zadnjih od Lemmya in mi je bilo kar v posebno čast igrati s tako zvezdo.

13.Kako ste preživeli lockdown? Ste se sploh kaj videvali med seboj? Kako ste vadili, če sploh ste itd...?

Robert: Nismo imeli nobene volje. Vse je minilo.

Ravno smo zopet zalavfali kot bend. Upam si trditi, da nismo nikoli tako dobro igrali, kot takrat.

Igor: Od novembra do marca smo imeli enih osem koncertov, potem pa je bil lockdown.

Robi: Takrat nam je dobesedno «dol jermen padu» in nas je minilo, da bi karkoli počeli. Ali ustvarjali kaj novega. Koncertirati itak nismo mogli. Vsak je zadevo preživel po svoje.

Igor: Problem je bil tudi, ker sva samo dva iz Ljubljane. Zaradi zaprtja občin se nismo mogli niti dobivati.

Robert: To je bilo prav zares najbolj žalostno obdobje v našem življenju.

14.Kakšen pogled imate na trenutno situacijo v Sloveniji in po svetu? Kaj bi bilo potrebno spremeniti (če bi sploh kaj spremenili)?

Janez: Zbrisati ZDA stran.

Robert: Pri nas bi morali malo kulturo urediti na drugačen način, ne pa tako, kot je sedaj.

Igor: Nujno bi bilo potrebno takoj zamenjati vlado, ki se je izkazala kot popolnoma nesposobna, kljub temu, da smo dobili «generala» za premieja.

Ta «general» se je izkazal bolj klavrno. Kar se pa tiče cepljenja, pa se mi zdi ,da je znanost vseeno napredovala od srednjega veka in da jim je treba zaupati, pa da naredimo tako, kot so v določenih državah, da se precepimo in da nehamo s temi lockdowni itd.

Robert: To seveda ne pomeni, da je potrebno vladi zaupat. Zaupat je potrebno znanstvenikom.

Igor: Jaz mislim, da druge variante, da se vrnemo v normalno stanje, ni.

15.Kaj bi svetovali bendu, ki je komaj na začetku kariere?

Borut: Vztrajajte. To je zelo pomembno. Saj vemo, kdo polni velike koncerte, mar ne? To so bendi, ki izvirajo iz osemdesetih, devetdesetih. Ti bendi so vsi vztrajali in tudi današnji čas je vztrajnost lepa čednost. Nič ni od danes do jutri.

Igor: Predvsem je potrebno verjeti vase. Zelo pomembna je kemija v bendu. Lahko so različna mnenja, ampak najbolj je pomembno, da si bend medsebojno zaupa. Da se nekako podredi tisti osebi, ki v bendu najbolj ustvarja. Da se najde pevca, ki je temu primeren. Potem pa samo še vztrajati in verjeti, da je to, kar počnete, najboljše na svetu.

16.Za konec pa bi vas povprašala še po vaših načrtih za naprej.

Robert: Želimo si preurediti tiste angleške komade. Posneti na novo, jih prevesti v slovenščino in jih posneti. Ampak, to je sedaj še v fazi ideje. Sčasoma bomo videli, kako nam bo to uspelo. Kako bo stvar zalavfala.

Igor: Predvsem pa si želimo čim več igrati, ker v vsej tej žalostni situaicji je igranje, ustvarjanje, druženje najboljša terapija proti temu, da človek ne postane depresiven, nor, apatičen, karkoli.

Srečo imamo, da imamo tor možnost in dajmo se jo posluževati.

Pripravila: Mojca Lubej

CMK Magazin številka 55

38

39

Foto utrinki

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez

CMK Magazin številka 55

40

41

CMK Magazin številka 55

42

43

Foto utrinki

CMK Magazin številka 55

44

45

Foto utrinki

CMK Magazin številka 55

46

47

Foto utrinki

CMK Magazin številka 55

48

49

CMK Magazin številka 55

50

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez

51

CMK Magazin številka 55

52