CMK magazin #54

Fotka meseca CMK Magazin številka 54

2

CMK Magazin številka 54 November 2021

Fotografija na naslovnici:

Uredništvo:

Grafično oblikovanje in prelom:

Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Andreja Čmaj Fakin Janez Bogataj Polona Drašler Društvo za opazovanje in proučevanje ptic - DOPPS Vojko Flegar Eva Horvat Jaka Ivančič Katja Jemec Siniša Lopojda Mojca Lubej Sara Petešič Katja Pokorn Gašper Plankar Svit Pregelj Rok Rozman Valentina Gonzalez Rodriguez

3

Valentina Gonzalez Rodriguez

Jade Blanchard Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 www.cmk.si Revija je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez

CMK Magazin številka 54

4

Zadnji slabi dve leti se je uvodnik naših magazinov začel s stavki, kot so »Zaradi obvladovanja...«, »Po uspešnem premagovanju...«, »Zaradi zajezitve...«, »Po uspešnem prestajanju...«, itd.. No, pa smo spet tam. Namesto članka o kratkoročni prihodnosti pestrega dogajanja v CMK-ju, se piše uvodnik, ki o prihodnosti pestrosti ni čisto prepričan.

Smo pa zato imeli pestro poletje in vsaj polovico jeseni! Vaši angažmaji, obiski, delo in sodelovanja so »lock down«-om navkljub polnila prostore, delavnice, koncerte. CMK je namreč z začetkom šole doživel svoj preporod – v še večjem številu kot prej.

To so tudi eni izmed razlogov, ki nas mirijo ob zaostrovanju ukrepov. Čeprav nam kratkoročna prihodnost dogajanja ni povsem znana, vemo, da bomo ob bližajočem slovesu tega nevidnega nepridiprava še bolj dejavni in številčni kot prej.

Kolesje dela, pa čeprav omejeno.

Ko mačka gre od doma, miške ...

Jaša Hedžet

Uvodnik

5

Za vse aktualne novičke in nove dogodke nam sledi na Facebooku pridržujemo si tudi pravico do spremembe programa.

Nedelja

Ponedeljek

28

29

5

6

12

13

19

26

10.00-16.30 Izmenjava knjig @CMK

20

27

Torek

Sreda

30

18.00 Aktivni torek Plesne delavnice: Plesni studio Erato @CMK

7

1

17.00 D&D - družabne igre @CMK

14

19.00 Potopisno predavanje: Ujeta v raju @CMK

21

8

15

20.00 Karaoke večer @CMK

22

28

29

CMK in Markovec odhajata na praznični oddih

CMK Magazin številka 53

6

1

December 2021 Četrtek 18.00 LGBT+ srečanja @Četrtni mladinski center na Markovcu

8

Petek

2

3

4

17.00 Kreativni petki na Markovcu: Izdelovanje novoletnih okraskov @Četrtni mladinski center na Markovcu

10

11

17.00 Kreativni petki na Markovcu: Izdelava božičnonovoletnega darila @Četrtni mladinski center na Markovcu

17

18

23

24

25

30

31

1

9

5

16.00 Show me the beat: beat making tekmovanje @CMK 18.00 LGBT+ srečanja @Četrtni mladinski center na Markovcu

2

20.00 Literarni večer: Obalne rime #51 (50) @CMK

16

9

Sobota

h. Iz dopusta se vrneta 3. januarja :)

7

Koledarček

6

10

Napovednik

Maš To.

Skriti

16

24

Balkan River Tour

ESC volunteers say h

32

34

Mesečna čačkarija: Svit Pregelj

Intervju: Pero Lovšin

CMK Magazin številka 54

8

12

14

kotički: Mazurinov mlin

hi!

Risanje Na Keramiko

28

30

Recept

Naj naši vrtovi zaživijo

40

Foto utrinki 9

Kazalo

Krizni kontakti za mlade 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro), tom@zpms.si 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center 031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice Posvet 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik Spletna stran «To sem jaz» https://www.tosemjaz. net/ • Šentprima: https://www.sentprima.com/ • Kameleon psihološka svetovalnica: https://svetovalnicakameleon.si/ • Portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami ‘Ne boj se’: http://www.nebojse.si/ • Dnevni center za otroke in mladostnike Koper PetKA (05) 663 45 90 dnevnicenter.kp@gmail.com CMK Magazin številka 54

10

“Maš to.”

Ne ... “niso lahke”.

To smo v času “koronakrize” dodobra spoznali. In kot v vsaki večji družbeni krizi, so tudi tokrat najbolj na udaru ranljivejše skupine: socialno ali zdravstveno šibkejši, marginalizirani, pa tudi vi, mladi. Ko so me pred nekaj tedni vprašali, če si predstavljam, kako bi bilo meni v tem času, če bi imel 17 let, sem se dodobra zamislil in nato odgovoril z “ne morem si predstavljati”.

V takih časih, kot smo jim danes priča, se finančne, socialne in predvsem duševne stiske stopnjujejo. In potrebno je poudariti, da naš individualistični način življenja, na katerega nas je kapitalizem mehko navadil, pri tem ne pomaga kaj dosti. In kljub temu,

da si morda mladinski delavci ne znamo dodobra predstavljati, kako se vi, mladi, sedaj počutite, smo ravno prav stari, da nekaj malega o svetu in krizah že vemo. In kar vemo je to, da smo v vseh zgodovinskih obdobjih krize premagovali skupaj. Zato mladinski delavci apeliramo na vas: ne se zapirat! Če gre za kakršen koli problem ali stisko, se ne zapirajte vase. Pogovorite se z nekom. Vrstnikom, starejšo osebo ... komur koli zaupate, dajete veljavo. Čeprav se vam morda zdi, da vas starejša oseba ne more do potankosti razumeti, saj živite v drugačnem času kot oni, verjemite, da je proces odraščanja in razvijanja v strukturi precej podoben, pa čeprav z drugačnimi vsebinami. Če nimate s kom govoriti, smo tudi mi tukaj na voljo. Pogovor nikoli ne škodi, kvečjemu kaj olajša, če pa imate hude stiske, se vedno lahko obrnete na strokovnjake, ki v teh časih dajejo vse od sebe, da bi vam in nam olajšali preživljanje tega bizarnega časa. V kolikor se pri tem ne znajdete, se lahko še vedno obrnete na nas, da vam pri iskanju priskočimo na pomoč in vam olajšamo ta prvi korak!

V seznamu na levi strani prilagamo telefonske številke ter povezave do spletnih strani ljudi oz. organizacij, ki so mojstri v svetovanju in pomoči pri kakršnih koli stiskah. Tako da kar hrabro in brez sramu. Ljudje se potrebujemo in potrebovali se bomo vedno. In če so se že naši predniki borili v veliko hujših časih, da bi nam priskrbeli družbo, v kateri nam pomoč pripada in je brezplačna, dajmo to izkoristit. Mi in oni smo tu.

Pogumno še naprej!

Tvoji mladinski delavci

11

Foto : Unsplash.com

SKRITI KOTIČKI Sprehodite se do Mazurinovega mlina

Mazurinov mlin je eden od okoli 40 mlinov, ki so včasih delovali v dolini reke Dragonje.

CMK Magazin številka 54

12

Foto: Jaka Ivančič

Mazurinov mlin stoji na levem bregu reke Dragonje. Po ustnem izročilu naj bi bil star več kot 300 let, funkcijo mlina pa je imel do šestdesetih let 20. stoletja. Včasih so okoliški prebivalci v mlin prinašali mlet koruzo in žito, danes pa je mlin odličen spomin na nekdanje čase.

Do njega lahko pridete iz vasi Trsek. Mazurinov mlin stoji v najlepšem, pa tudi najbolj odročnem delu doline. Na poti boste opazili ostanke številnih mlinov, v strugi pa občudovali flišne stopnice, prodišča, slapišča, brzice in tolmune. V okolici mlina so drevesa, ki nudijo prijetno senco, obisk doline reke Dragonje pa je ob vseh letnih časih prav posebno doživetje.

Piše: Andreja Čmaj Fakin

13

RISANJE NA KERAMIKO V okviru ustvarjalnih delavnic in dogodkov na našem drugem placu, CMK Markovec, je potekala delavnica risanja na keramiko. Risali smo na keramične skodelice, ki so lahko lepo darilo za vsakogar.

Zbrala se je skupina mladih ljudi, ki je v roke vzela čopiče in barve ter dodobra porisala keramične skodelice. Ob tem delu smo se zelo zabavali. Zraven smo si povedali nekaj smešnih zgodbic, veliko pa smo izvedeli tudi o barvah in tehniki risanja na keramiko. Vodja delavnic pa je podala tudi točna navodila, kako se barva zasuši in postane odporna, tako, da lahko porisane skodelice pereš tudi v pomivalnem stroju.

Po končanem barvanju skodelice daš v pečico na točno določeno temperaturo in počakaš, da se barva zapeče. Nato pa skodelico že lahko začneš uporabljati.

Delavnice so potekale v sproščenem vzdušju in upam, da bo tako tudi pri dveh naslednjih v novembru in decembru.

Na slikah si lahko ogledate, kako je barvanje potekalo in kaj je nastalo iz vsega tega.

Dobrodošli tudi na naslednje delavnice. V novembru smo že izdelovali tudi žepno pismo, v decembru pa bomo izdelali darilo, ki ga bomo lahko za božič ali novo leto podarili nekomu, ki ga imamo radi.

CMK Magazin številka 54

14

Avtorica: Mojca Lubej

15

BALKAN RIVER DEFENCE Balkan River Tour 5 Foto: Katja Jemec, Katja Pokorn

16

17

Carmen was on coffee duty that morning as we knew we need a little kick before we take on the artificial rapids of Tacen

Rok with his and BRD’s favourite company (HSE = Holding Slovenian power plants) on the banner above the lead in drop of Tacen course

CMK Magazin številka 54

18

Branko punching through the first hole. Its good you can’t see his face.

19

Day 5 On the fifth day of Balkan Rivers Tour 5 we were woken up by unfamiliar sounds; people walking their dogs before going to work and the earliest of slalom kayakers getting to the boathouse. This was a gentle reminder that we are in the capital of Slovenia and not in the middle of nowhere

Seaside-like scene of Sava Beach at Ježica. People were using this part of Sava to swim and hang around for hundreds of years and in last 10 years or so the old tradition has made a welcome comeback. anymore. Just downstream of the kayak course and dam (and Branko’s swimming intermission), we were back to normal pace and exploring mode. Sava literally flows through Ljubljana, but while on water, surrounded by thick vegetation and sound of whitewater, you have no idea there is a proper city just meters away. We were amazed by the variety of habitats and animal life, despite the fact that the stretch we were on, has been squeezed into a channel years ago.

Shallow rapids interchanging with deep pools and stretches of little islands made the morning on the water go by fast. We soon came to Ježca – Ljubljana’s riverine beach. It was Saturday and the banks of the river were full of people; CMK Magazin številka 54

20

Ljubljana on both banks of Sava.

Some Tacen inspired urban kayaking in between jumbo sized gates.

21

The crew scouting the most challenging whitewater of the day – the Šentjakob rapids. The rapid (it’s two artificial drops) itself is not difficult, but the consequences of missing the line can be catastrophic.

Along entire length of it there is scattered rebar which was just centimeters under the surface. Taking a swimm here would not be nice in the best scenario, so if you are about to kayak it make sure you do proper inspection and safety.

At the tripple confluence, which is a known hotspot for fish, we were met

by Nejc Bravničar. Together we performed the same water sampling technique we were doing all the way from the start of our kayaking.

CMK Magazin številka 54

22

families with little kids, couples, nudists, fishermen, even an old school kayaker.

It was so cool to see people using their home river and we stopped to chat with some. When we mentioned all of this is planned to be flooded with a dam, they had no previous knowledge about it, but were intensively convinced this is a stupid idea and that they are prepared to do many things in order to stop it.

The kayaker said; “Do you see all these people? Do you see them? Well, if they (politicians) don’t intend to stop with this bullshit plans, they will have all of us and our families in the streets very soon!”.

Empowered with the still present connection with the river and rebellious

spirit we continued downstream. The Šentjakob rapids were a perfect challenge before lunch in the company of sand martins, whose nearby colony was a prood the river is still alive and worth fighting for.

By the evening we made it to the big gravel bar at the triple confluence of Sava, Kamniška Bistrica and Ljubljanica. We met up with a fish biologist to conduct sampling, but more about this next time …

Piše: Rok Rozman

The triple confluence from the air. Big gravel bar downstream of it was our million star hotel for the night.

23

Salut, moi c’est Jade!

I was born and raised in Tours, France. I know, it probably doesn’t sound familiar to you but trust me, it’s lovely.

What can I say about me…?

I studied graphic design for 4 years in the east and then in the north of France. Following graduation, I didn’t want to remain seated all day behind a computer screen, I just had too much to experience. That’s why now I’m constantly looking for new experiences all around the world. For me, ESC program was a chance to travel, work and live in another country for up to one year.

Back in June 2021, when I saw the offer of this voluntary involvement, I felt like I just couldn’t miss this opportunity. I can tell you now I did not make a mistake, I couldn’t ask for a more stimulating environment.

When I came here, I was surprised by the number of events CMK plans and I’m more than happy to be part of this wonderful organization. I didn’t expect that because Koper is kind of small and even if I’m used to big cities with a lot of things to do, I have to admit that Slovenia has much to offer!

What do I do in CMK you’d ask me?

Here I create visuals for CMK events on social media and also I edit CMK magazin. Sometimes I have the chance to paint walls in Koper municipality with such good artists :) So far I enjoy Koper: landscapes, cultural life, people and Bureks. I hope I’ll have the chance to get to know more people. I’m going to take and make the most of that next seven months.

See you around ;) Čao

CMK Magazin številka 54

24

ESC volunteers say hi!

Hola!

My name is Valentina, I am 18 years old and I come from Madrid (my favourite city in the world), Spain, where I have been living for the past 5 years. I am originally from Venezuela where I was born and raised but due to the situation I moved away with my family in 2015.

I can describe myself as an outgoing, talkative and small person (153 cm, part of my personality trait to be honest).

Photography has always been my biggest hobby and that is what brought me to Slovenia in the first place, I wanted to take a gap year after graduating highschool and that’s how I came across the European Solidarity Corps, started to apply to photography related projects and a few weeks later I got an email from CMK to do an interview and they selected me so here I am.

I really enjoy taking pictures of the different events that take place here in the youth centre, mainly concerts, as that is what I want to dedicate in the future.

I’ve never seen myself living here, but now that I did it I am really happy, mostly with the city that I am living in.

Koper is a beautiful city, and it always feels good to have the sea close although the wind is kind of annoying but I’ll get used to it. I still have a long way ahead of me here in Slovenia so guess I’ll see you around.

25

27. 11. 2021 - 2. 1. 2022 Prižig lučk 27. 11. ob 17.00 z Nino Pušlar na Titovem Praznično trgu okrašeno mesto

Drsališče v Taverni Čaj in kuhano vino Praznične stojnice Bogat program

Dogajanje letošnje Fantazime ob koncih tedna bodo bogatili koncerti različnih izvajalcev, med drugim bodo nastopili Hamo & Tribute 2 Love, Paul Grem, Joker Out, Primorski fantje, Challe Salle, Luigi z bandom in Rewind Vasco Rossi Tribute ter Help! A Beatles Tribute Band. Ob sobotah in nedeljah dopoldne pa bo tudi letos pisan program za otroke, prav tako bodo tudi Koper obiskali trije decembrski dobri možje, in sicer Miklavž s koncertom Romane Kranjčan 5. decembra, Božiček z nastopom Aloha Christmas Show Smooth Band-a in Oto Pestnerja 24. decembra ter dedek Mraz v sklopu Silvestrovanja za otroke in koncerta skupine Čuki 30. decembra.

Dogajanje bosta popestrila tudi dva praznična sejma, in sicer med 3. in 5. decembrom Miklavžev sejem, med 23. in 26. decembrom pa Božični sejem.

Koper bo v novo leto vstopil na Titovem trgu s koncertom skupin Ne me jugat in Big Foot Mama, za vse ljubitelje istrske kulinarike pa bo v četrtek, 2. decembra, na Titovem trgu zimska edicija Altroke Istra Gourmet Festivala, ki ga bodo popestrile melodije legendarne skupine Faraoni oziroma zasedbe Vsega so krivi Faraoni.

Pridite v Koper in začutite čarobnost praznikov! www.visitkoper.si 26

CMK Magazin številka 54

27

Rižota s šitakami Gašper Plankar | www.gasperkuha.com | IG: @gasperkuha | YT: gasperkuha | FB: Gašper kuha

CMK Magazin številka 54

28

Moram vam nekaj priznati. OBOŽUJEM TO RIŽOTO! Ne pretiravam. V enem tednu sem si jo pripravil kar 3x, tako je dobra. Karamelizirana čebula in šitake, belo vino, timijan in kvasni kosmiči ustvarijo božansko harmonijo okusov. Nebesa. Recept pa je tudi brez glutena, tako da si ga lahko pripravi vsak.

Sestavine: • 450 ml vroče zelenjavne jušne osnove • 1 žlica kokosovega olja • 60 g čebule, narezane • ščepec soli in popra • 100 g šitak

• 1 + 1/2 žličke sojine omake • 1 + 1/2 žličke timijana, posušenega • 90 g riža • 2 žlici belega vina • 1 žlica kvasnih kosmičev

Postopek: 1. V večjo ponev dodaj kokosovo olje in ga segrej.

5. Nato dodaj belo vino, premešaj.

Praži 2 minuti.

2. Dodaj čebulo, sol in poper. Praži okoli 3-4 minute.

6. V ponev postopoma dodaj zelenjavno jušno osnovo.

3. Nato dodaj šitake in sojino omako. Praži nekaj minut.

7. Rižoto kuhaj okoli 20 minut.

4. Dodaj riž, timijan in praži okoli 1 minute.

29

8. Na koncu še dodaj kvasne kosmiče, premešaj in postrezi še toplo.

Kulinarika

Naj naši vrtovi zaživijo – povabimo ptice na gostijo DOPPS BirdLife Slovenia

Foto : Eva Horvat

FB: www.facebook.com/pticeDOPPS IG: www.instagram.com/dopps.birdlife.slovenia

CMK Magazin številka 54

30

Temperature se počasi a vztrajno spuščajo pod ledišče in hrane v naravi ni več v izobilju.

Zdaj je čas, da ptice povabimo v bližino domov in pričnemo s hranjenjem.

Ptice lahko v naravi tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje. Ko pa tla prekrije debela snežna odeja in so temperature dlje časa globoko pod lediščem, lahko s hranjenjem pripomoremo k njihovemu preživetju.

Ko se zima približuje koncu lahko s hranjenjem postopoma prenehamo, lahko pa tudi nadaljujemo. Ptice bodo na krmilnice v poletnem času zahajale manj pogosto, saj bodo za vzrejo svojega zaroda potrebovale kalorično bolj bogato hrano, kot so deževniki in žuželke.

Hranjenje ptic je priporočljivo tudi zaradi ohranjanja našega stika z naravo. Opazovanje ptic ima pomembno izobraževalno vlogo, hkrati pa prispeva k našemu boljšemu počutju in duševnemu zdravju.

Pri hranjenju ptic moramo upoštevati naslednje napotke: • krmilnico namestimo tako, da do nje ne morejo dostopati plenilci (npr. mačke), • ptice hranimo samo s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi – s semeni in sadjem, • pred vsakim ponovnim nasutjem hrane krmilnico očistimo in pazimo, da hrane ne nasujemo preveč (s tem preprečimo verjetnost okužbe). Želimo vam obilo zabave pri opazovanju ptic na vaših krmilnicah!

Avtorji prispevka: Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija - DOPPS www.ptice.si

31

Mesečna čačkarija: Svit Pregelj

Svit Pregelj iz Kopra. 19 let mlad.

Letos (2021) kot gimnazijec maturiral na Srednji tehniški šoli Koper. Nameravam študirati ilustracijo.

Trenutno pavziram in ustvarjam po navdihu. Zanimanje za umetnost sem dobil pred tremi leti, pred tem sem bolj poredko kaj narisal.

Rad ustvarjam v različnih tehnikah. Pred kratkim sem dobil zanimanje za zidne poslikave, saj rad spoznavam nove pristope in načine likovnega ustvarjanja. Navdih jemljem iz narave, glasbe, sanj, domišljije in različnih domišljijskih svetov. Večkrat tudi ilustriram čustva in razne ideje, ki se mi porodijo v glavi, pa naj bodo še tako nenavadne.

CMK Magazin številka 54

32

IG: @servalotusart

33

Intervju: Pero Lovšin Vojko Flegar: Celje, junij 1981

“Če se že odmikamo od SFRJ, naj nam bo vzor vsaj skandinavski tip kapitalsko varne in socialne države. Ne pa, da gremo v nek arhaičen kapitalizem, ki je zelo religiozno in ideološko usmerjen. Mi smo država z največ trgovskimi centri na svetu, Kultura bivanja je katastrofa in za to ne moremo kriviti politike.”

Za perota lahko rečem, da je vsestranski možakar z mnogo znanja in splošne razgledanosti. Pa tudi dober glasbenik. O njegovi diskografiji ne bom pisala, ker jo je enostavno preveč. Le kdo ga ne pozna? Intervju je potekal v zelo sproščenem vzdušju pred nastopom na letošnjem festivalu Kanela v Portorožu in bil je tako zelo zanimiv, da se sploh nismo mogli posloviti eden od drugega. Lepo branje vam želim!

CMK Magazin številka 54

34

1. Novinar, glasbenik, urednik, pa še bi lahko naštevali. Skratka, vsestranski na vseh področjih. Kako bi pa ti opisal sebe? Kdo si?

Trenutno penzionist, glasbeni in novinarski. Sem pa načeloma v muski bolj notri, kot v penzionu.

Seveda je ta covid zadevo kar precej otežil, ampak v teh pol leta sem se zopet začel pojavljati tudi na odrih. Prej sem bil bolj doma.

-Saj si, kot jaz vem, skozi nekaj ustvarjal tudi med covidom....

Ja, ampak vmes so bilo tudi daljše pavze, ki jih nisem vajen. Jaz sem bil 40 let navajen delati vsak vikend. Vedno sem bil navajen delati nove plošče, nove projekte, snemati, sedaj pa je ta covid bolj upočasnil zadevo. Drugače pa sem jaz že 25 let neodvisen, samostojen, po poklicu sem glasbenik.

2. Kako se je odvijala tvoja novinarska pot?

Kaj lahko poveš o reviji Private, ki je bila prva pornografska revija v Sloveniji?

Urejanje revije Private je prišlo sredi mojega novinarskega obdobja in je bila moja četrta novinarska

35

služba. Najprej sem bil urednik nekega glasila, ki je bil bolj kmečke narave, Nove brazde. Vmes sem skozi delal na Delu Šport. To delo je bilo konstantno, vleklo se je že od študentskega obdobja. Ko pa se je delovno mesto sprostilo, sem dobil tam tudi zaposlitev in sem bil na mestu novinarja celih pet let, od leta 1984 do 1989. Potem sem dobil povabilo za revijo Teleks. To je bil ene vrste napredek. Predvsem je bilomalo lažje delo, že zaradi tega, ker je bil to tednik. Pokrival sem šport, erotiko in glasbo in sem se počutil zares svobodnega. Ko so Teleks ukinili, so mi ponudili, da naredim eno porno revijo. Takrat je namreč začela medijska svoboda in tržišče je hlepelo po erotiki. Tako se je začelo moje urednikovanje pri reviji Private. Le-ta je bila kar velik boom ter zelo dober zaslužek.

Dokler je bil odprt jugoslovanski trg,

→

Foto: Sara Petešič

je bilo super, ko pa se je zaprl, je bilo kar precej hitro vsega konec, ker je bil slovenski trg premajhen za tovrstno revijo. Majhen trg je prinesel nove značilnosti kulturnega življenja, na splošno tudi v glasbi.

Vse se je zožalo. Ampak glede na to, da sem takrat imel že kar dobro solo kariero, pa tudi kariero s Sokoli, meni ni bil problem. Med tem časom sem urejal še eno revijo za kulturo rock n rolla, Grom, ki je nekaj časa dobro delala, ampak med tem časom se je medijska scena na splošno začela spreminjati. Nato sem šel za par let v Stop. V drugi polovici 90 let pa sem se odločil, da se posvetim področju, ki sem ga oboževal že od svojega 12. leta.

Glasbi. In delam samo še v tem.

Siniša Lopojda: Dom svobode, Šentvid, november 1982

4. Pankrti... Kako si ti takrat, ko si bil še mlad fant, ki si komaj stopil v svet odraslih, gledal na vse to? Na vso to slavo, nastope itd...

V glasbi kot sem bil kot kantavtor že v gimnaziji.

Drugačen sem bil od povprečja, bolj «utrgan», ni me zanimal pop svet. V tistem obdobju sem poslušal blues, folk, Rolling Stonse, Kinkse, udarno glasbo iz 60. let... Pa tudi tudi glam rock; to je David Bovie, Lou Reed, Roxy music. Tisti čas se je pojavil tudi synfo rock, pa Chuck Berrya sem zelo oboževal. Hodil sem tudi na koncerte.

Prihajali smo noret pred oder in zaradi tega smo imeli zelo velike probleme z redarji. Spomnim se koncerta Johna Mayalla. Ko sem prišel k njemu na oder, so me hoteli redarji odstraniti z odra.

Publika je zato dobesedno znorela in vsi so navalili na oder prizorišče. John Mayalle pa je prišel k meni in sva skupaj pela. Ker sem imel rad divjo glasbo, sem se zelo hitro navdušil tudi nad punk glasbo. V trenutku smo naredili bend in začeli igrati.

Janez Bogataj: Študentsko naselje, april 1980

5. Imeli ste tudi zelo zanimiva besedila. Če dobro pogledamo, so bila pripovedna in so imela v tistem času nek prav poseben pomen. Od kje ste črpali ideje?

Trije Pankrti smo izhajali iz FDV-ja, fakultete za družbene vede. Ugotovili smo, da je politika v glasbi pravzaprav neizkorščena tema. Bili smo prvi v Jugoslaviji, ki smo politiko izbrali za pisanje svojih komadov in to nas je zelo zabavalo.

Zelo zanimivo se je bilo postaviti nasproti enemu sistemu, ki se je zdel večen in vsi so bili samozadostni, vsi so se počutili vsevedne. Iz tega smo se malo zafrkavali in iz tega smo naredili rock n roll. (Definicija punka op. avtorja)

3. Kakšne ženske so ti najbolj všeč?

Rad imam bolj nežen in hkrati strasten tip žensk. Ni važno, če je črna, bela, blond... Najbolj pomembna v odnosu je zame strast, tako, kot pri vseh drugih zadevah.

Enako je pomembna tudi v glasbi.

CMK Magazin številka 54

36

6. Kdo je bila Metka?

Metka je simbol občutij, ki niso bila ravno osrečujoča. Tudi o travmatičnih občutkih glasba ni pisala. Mi smo pa peli o tem, da se ona ne more žogat. In to je bil tudi simboličen pomen.

7. Ko ste igrali s Sokoli, ste napisali glasbo za Komedijo zmešnjav. V tistem času je bila to zelo atraktivna komedija, Jaz osebno sem jo šla gledat kar enih parktar. Zanima me, kaj lahko poveš o njej?

To je bil zelo svojstven izziv. Vedno sem hotel ustvarjati glasbo, ki je bazirala na rock n rollu, na zabavi. Takrat sem se naveličal politike. Želel sem nek bolj hedonističen bend, ki pa še vedno provocira. Takrat je ravno razpadla Jugoslavija (Svršimo zajedno, Bitka za ranjence)...Provokativni komadi s to temo pa so ustrezali v Komedijo zmešnjav. Dobil sem ponudbo od režiserja in vsa moja besedila ter glasbo so zelo dobro sprejeli.

Predstava je imela zelo velik odmev. Res pa je, da kasneje nisem dobil nobene ponudbe za teater več. Ampak s tem se nisem preveč ukvarjal, saj se je s Komedijo zmešnjav end tako spromoviral, da je bil naš drugi album Marija pomagaj zelo uspešen.

8. Klubi Rio, K4, FV, B51... Kje si se ti najraje zadrževal?

Najbližji mi je bil Študent, ko je Jimmy Rasta vrtel punk n reaggee party. Tam smo hodili plesat, lovit ženske in se zabavati. Bilo res super vzdušje in tudi dobra glasba. Od lokalov pa mi je bil blizu Rio, Daj dam in malo kasneje Union. Jaz sem se drugače kar zgodaj oženil, pri 26 sem imel že hčerko. Po 22. letu sem imel dosti manj časa za zafrkancijo, ker smo tudi ogromno igrali. Sicer sem šel rad ven, sem se pa v večini posvetil bendu in kasneje družini. Kot študent sem pa delal skozi vse vikende na Delu Šport, spremljal sem športne dogodke. To je bila hkrati zabava, učil sem se in kaj tudi zaslužil.

9. Kako se je pa tebi drugače zdela punk scena? Se spomniš kakega dogodka, ki je izstopal?

Takrat sem poznal zelo veliko fantov iz bendov.

Veliko od njih je bilo v prvih vrstah na naših koncertih in so potem ustanovili svoje bende, kot so bili Berlinski zid, Lublanski psi, Grupa 92, Via Ofenziva itd... Z njimi smo se tudi veliko družili, dostikrat smo tudi skupaj igrali. Na naših špilih smo, recimo, vzeli O, kult! in kasneje

37

tudi Niet za predskupino... Ko so začele v Sloveniji rasti prve punk skupine, lahko rečem, da je vsak mesec bilo slišati kak dober singl...

Potem je prišlo obdobje, ko so na Radiu Študent pojavili orto punkerji, kateri so nas proglasili za rockerje.

V osemdesetih letih je imel v Ljubljani glavno besedo orto punk, kar se tiče medijev. Mi smo imeli še vedno velike koncerte, ampak nismo več bili del scene. Imeli so nas za jugoslovanski bend. Vseeno smo precej koncertirali v Hali tivoli, v Slovanu, v Šentvidu...Vsako leto smo šli na turnejo po Jugi, šli smo v Nemčijo, igrali smo v Italiji, na Poljskem, po celi Evropi. V Sloveniji smo imeli isto koncerte. Najprej Ljubljana, potem Kranj, Škofja Loka...

V Zagrebu smo bili ogromnokrat.

Tam smo imeli pet koncertov zaporedoma, v publiki pa je bil vedno Johnny Štulić (Azra).

10. Igral si tudi s skupino Boba Marleya. Mene zanima, kako se studijsko delo tam razlikuje od studijskega dela tukaj in kaj meniš o Jamajki.

Jamajka je središče svetovne glasbe. Da sem prišel tja, sem imel veliko srečo. Bilo je naključje, da je Brian Jobson študiral v Ljubljani.

Z Jimmijem Rasto sta bila prijatelja in seveda me je tudi spoznal z njim. V nekem trenutku sem se odločil, da grem na Jamajko in sem se v 20 letih tja tudi večkrat vačal. V tistih krajih je nastal album Izlet in še nekaj singlov. Tam sem sodeloval z dvema članoma The Wailers, spremljevalne skupine Boba Marleya, pa z enim članom UB40. Brian Jobson je bil tudi izvršni producent bandov kot recimo No Doubt in osebni prijatelj Keitha Richardsa. Lahko se pohvalim, da sem igral na njegovo akustično kitaro. Bil sem v centru dogajanja. →

Vojko Flegar: Študentsko naselje, april 1979

Drugače je pa zadeva v tamkajšnjih studiih isto resna, kot tukaj. Tisti, ki so po pol leta v studiu, si to lahko tudi privoščijo. Mi smo imeli recimo 10 dni, da naredimo svoje. 2 tedna smobili tam, od tega smo se 4 dni kopali, vmes smo pa delali. Večina glasbenikov je delala zelo hitro in z občutkom in na to sodelovanje so zelo nepozabni spomini.

11. Si se s katerim od svojih glasbenih idolov srečal tudi osebno?

Spoznal sem Jella Biafra od Dead Kennedysov, ki nas je povabil na večerjo, ko so igrali v stari Gorici. Kupil naš prvi singl Lublana je bulana v Los Angelesu. Z njimi smo bili v backstageu. Tudi z Joeyem Ramonom smo se družili en teden. Poznal je Pankrte in tudi Igorja Vidmarja... Ko so čez 2 leti zopet prišli v Ljubljano, sem bil z njimi na odru. Spoznali smo se s Sex Pistolsi, Stranglersi. Ivan Kral od Patty Smith je igral z nami na reunionu ob obletnici v Halu Tivoli in nato je šel z nami tudi na turnejo.

Veliko je sodeloval z Iggy Popom, Patty Smith, z Bowiejem... Brian Hayes je producioral naš album Pesmi sprave. Sodeloval sem tudi z Anti nowhere League. Moram pa reči, da je bila scena v punk rocku je bila zelo pozitivna. Zelo se je dalo spoznavati in družiti. Ni bilo nobene vzvišenosti.

Igor Vidmar je imel pri tem tudi velike zasluge, saj smo se dostikrat spoznali s temi velikimi bendi ravno preko njega.

12. Antologija tekstov Moj pogled na svet. Kako je v bistvu nastajala.

Zakaj si se za njeno izdajo odločil?

V bistvu so me vabili , da bi takrat pisal avtobiografijo, ampak se mi ni ljubilo. Veliko je zadev, ki so osebne in jih nisem želel izpostavljati. Recimo, preveč punc bi lahko znorelo, ker niso vedele ena za drugo, haha. Ravno zaradi tega se mi je knjiga tekstov z jasno zgodovinsko noto, tako, da gre po vrstnem redu in s fotografijami iz teh obdobij zdela boljša varianta. Bila zelo uspešna, sedaj je pa že drugi ponatis in je praktično ni več.

CMK Magazin številka 54

38

13. Kako gledaš na aktualno stanje, ki se sedaj dogaja? Na vlado, na korona krizo....

Nekako se mi zdi, da človek zelo težko verjame, da je prišlo v 30 letih do take spremembe. Mi smo bili družba, ki je sita okov in spon socializma, ampak smo vseeno verjeli, da gremo v eno bolj socialno družbo, ki spoštuje osebno lastnino in take zadeve. Se mi pa zdi, da je preveč vračanja v obdobje stare Jugoslavije, v obdobje pred 2. svetovno vojno. Kar je katastrofa. Če se že odmikamo od SFRJ, naj nam bo vzor vsaj skandinavski tip kapitalsko varne in socialne države.

Ne pa, da gremo v nek arhaičen kapitalizem, ki je zelo religiozno in ideološko usmerjen. To je tudi ene vrste zloraba volilnega sistem, ker so določene stranke izdali svoje volilce (Desus in SMC) . Prišlo je do zlorab javnega zaupanja volilcev in do nekega dogajanja, za katero ne vem, kako bi jo pravno in formalno sploh lahko upravičili. Premier pa itak dela to, kar jasno nakazuje.

Po drugi strani pa je res, da je v 30 letih tega kapitalskega razvoja vpliv novega potrošniškega pogleda na svet postal ekstremno prevladujoč.

Mi smo država z največ trgovskimi centri na svetu, Kultura bivanja je katastrofa in za to ne moremo kriviti politike. Pretirana je tudi svoboda reklamiranja. Te vrednote so se tako spremenile. Še posebej nam, ki izviramo iz enega totalno drugega sistema, je to grozno. Mlajši morda tega ne občutijo tako, ampak mi smo živeli v nekih drugih vrednotah.

Več je pomenilo druženje, več je pomenilo iti na zabavo, na športni dogodek, športirati.... Kult telesa je v bistvu v dandanašnjem času zelo močan, ampak bolj zaradi enih drugih ambicij. Naša družba je bila po svoje manj funkcionalna, ampak bolj sproščena. Spremenila se je klima v podjetjih. Recimo, včasih smo vsi proslavljali rojstne dneve od sodelavcev in sodelavk. Sedaj to Fotografije so bile objavljene z dovoljenjem Galerije Photon.

praktično noben več ne dela. Ljudje se v soseskah ne poznajo med seboj. To je katastrofa. Smo v situaciji, ko ne moreš biti niti optimist. Čeprav recimo, sedaj lahko vidimo, kako smo Slovenci reagirali glede vprašanja vode, ko smo stopili skupaj, da nam ne prodajo še tega. Prodali so preveč. Prodali so vsa glavna podjetja. Mi smo izgubili ogromno firm, ki so zelo uspešno delale in to je katastrofa zame. Včasih so določeni tuji lastniki še boljši, ampak to ni to. Veliko je tudi zlorab. Treba je stopiti skupaj in najti eno drugačno pot. Meni so najbližje sredozemske države. Najboljše pa funkcionirajo sredozemske države in tukaj je potrebno najti neko rešitev.

Nekje vmes. Ne moremo se recimo ravnati po avstrijskem sistemu, ker imamo drugačno mentaliteto. Značilnost Balkana, kjer se tudi nahajamo, je to, da na njemu še vedno prevladujejo t.i. «mafijski klani» in to je problem tudi pri nas.

14. Kaj svetuješ mladim glasbenikom, ki komaj prihajajo na sceno? Prosim te tudi, da na kratko poveš, kaj v show businessu pomeni prilagajanje.

Mi smo bili najprej publika in to taka publika, ki se je odrekla pivu, da bi kupila ploščo. In potem si šel na koncert. Jaz sem prišel z Inter railom v Anglijo kot 18 letnik in takrat nisem spil niti enega piva, pa smo ga v Ljubljani zelo «biksali».

S seboj domov sem prinesel 20 plošč, videl sem 10 koncertov in to je bilo meni bistveno. Najprej se je potrebno učiti. Tisti, ki to delajo, so zelo glasberno razgledani in se jih tudi vidi, da veliko delajo na tem. Tudi brati je potrebno, ker z branjem se učiš pisati tekste.

15. Jaz sem drugače prostovoljka v Centru Mladih Koper in preden sem šla delati ta intervju, sem malo povprašala mlade, kaj želijo vedeti.

Potem je prišel eden z idejo, naj te vprašam, koliko na koncertu lahko nosiš alkohola.

Zmeraj manj. Včasih sem lahko spil tudi 2 buteljki ali par piv, sedaj pa sem se zelo unesel in poizkušam vse to zmanjšati.

Hvala za izčrpen intervju. Zelo je bil zanimiv in želim ti še veliko uspehov na glasbeni poti.

Avtorica intervjuja: Mojca Lubej

Vir: https://photon.si/pflevent/pankrti/

Foto utrinki

Foto : Valentina Gonzalez Rodriguez

CMK Magazin številka 54

40

41

CMK Magazin številka 54

42

43

Foto utrinki

CMK Magazin številka 54

44

45

Foto utrinki

CMK Magazin številka 54

46

47

Foto utrinki

CMK Magazin številka 54

48

49

CMK Magazin številka 54

50

51

CMK Magazin številka 54

52