CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
2
CMK Magazin številka 51 Avgust 2021 Uredništvo: Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Gabriel Alonso Goy Andreja Čmaj Fakin Rok Črtalič Mark Djuraševič Jaka Ivančič Katja Jemec Mojca Lubej Luka Petešič Katja Pokorn Rok Rozman Mirjana Topić Lea Žigante
Jaka Ivančič Grafično oblikovanje in prelom: Elena Araujo Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4
Fot o: G abr iel Al
ons o
FFO O T T M MEE KKA SSEE A CCA A
Fotografija na naslovnici:
6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si
Revija je brezplačna.
Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj
3
zanjo ne odgovarja.
Uvodnik Počitnice so spet mignile, kot bi minil. Čaki. Kaj? Minile, kot bi mignil - to to. Upamo, da ste uspeli dovolj “migniti” po priljubljenih gozdnih poteh, se zazibati na koncertih, pridobiti zaloge vitamina D na plaži, obiskati kakšen nov kotiček Slovenije ter prislužiti kak dodaten evro in da ste zdaj freški & friški pripravljeni na novo šolsko (študentje pa kmalu na študijsko) leto. Ne vem, koliko izmed vas je odkljukalo večji del svojega poletnega bucket list-a, ne vem niti, koliko se vas zares veseli, da ponovno sede v šolske klopi, a verjetno lahko za oboje rečem veliko več, kot lani. Tako lepo je bilo videti sproščeno publiko, ki ni prikovana na stole, tako lepo je bilo videti, da vam tudi sv. Anton ni predaleč in da ste za dober koncert pripravljeni stakniti glave in poštelat prevoz v zaledje. A poletja vendarle še ni konec, sonce bo še grelo, mi pa
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
4
kmalu odpiramo vrata (še koprskega) CMK-ja - zato se le pridite ohladit pod našo klimo, z novim, daljšim urnikom. CMK bo namreč od ponedeljka do petka odprt od 9. do 22. ure, enota Markovec pa od 12.30 do 20h (v primeru dogodkov pa - glej Facebook stran). Urnik enote Markovec se bo torej iz dopoldanskega preoblekel v popoldanski veštit - ta bo pričel veljati od 31.8. dalje, CMK pa svoja vrata z omenjenim urnikom odpira s 1. septembrom. Se vidimo torej v ‘CMK-jih’ in pa seveda na koncertu "Back to Schooloow" z Zmelkoow! Kdo se bo bunil za takšno vrnitev v šolo in-styloow? Nekaj se že šušlja tudi o prihajajoči CMK obletnici: če še niste uspeli ujeti v živo skupine NIET, bo to idealna prilika. Aja, le še nekaj dni je do zaključka natečaja za mlade bende ter natečaja za nov dizajn cmk majice. :) Lana Kocjančič
5
KAZALO UVODNIK
POTOPIS: MIRČI POTUJE
4
NAPOVEDNIK
8
10
RECEPT: TORTILLA DE PATATAS
14
POZIV: POSLIKAVA PODHODA
17
INTERVJU: RUSH TO RELAX 18 CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
6
SKRITI KOTIČKI: MISTIČNE KRKAVČE 26
ČLOVEK IN NARAVA
BALKAN RIVER TOU R 5
30
34
MESEČNA ČAČKARIJA: LEA ŽIGANTE
40
FOTO UTRINKI 7
40 KAZALO
ZA VSE AKTUALNE NOVIČKE IN NOVE DOGODKE NAM SLEDI NA FACEBOOKU. PRIDRŽUJEMO SI TUDI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
PONEDELJEK
TOREK
30
SREDA 1
31
17.00 What the future wants Spletna prihodnost @Osrednja knjižnica Srečka Vilharhja Koper
7
8
14
15
6
19.00 Đemka - polet večeri @CMK
17.00 Projekt Pogon - krepitev kompetenc na področju iskanja dela @CMK
13
20.00 Stylo - modna @Dvorana sv. F Asiškega
20.00 Stand up predstava: Rok Škrlep - Svetovne fore @CMK
20
21
22
19.00 Đemka - poletni jam session večeri
20.00 Karaoke večer @CMK
@CMK
27
28
29 18.00 Literarna delavnica: IGNOR @CMK
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
20.00 Literarni veče rime #48: kole @CMK
8
SEPTEMBER 2021 ČETRTEK
PETEK
2
tni jam session
10
20.00 CMK Studio live vol. 2 @CMK
12
8.00 - 20.00 Pričetek poslikave podhoda @Semedela, Mandrač
17
18
19
24
25
26
2
3
20.00 CMK Studio live vol. 2 natečaj za neuveljavljene glasbene skupine @CMK
r
30
9
11
15.00 Turnir v street fighter 5 @CMK Markovec
23
er: Obalne lektiv IGNOR
5
20.30 “Back to schoolow” z Zmelkoow @Sv. Anton
20.00 CMK Studio live vol. 2 natečaj za neuveljavljene glasbene skupine. @CMK
a revija Frančiška
NEDELJA
4
3
9
16
SOBOTA
20.00 Koncert ob CMK obletnici NIET + predskupina @Sv. Anton
1
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
10
POTOPIS: Mirči potuje POHOD NA SABOTIN IN V ŠMARTNO NA BRIŠKE ČEŠNJE
Avtorica: Mirjana Topić
L
etos junija sem se s kolegico Aldijano
moidoče, kako in kam naprej.
odpravila raziskovati bližnjo okolico. Teden
dni sva načrtovali sobotni izlet. Lokacije sva men-
Čez čas, ko sva ugotovili pravo pot, sva zagrizli v
javali kot po tekočem traku, od Male Osojnice in
ta mali hribček. Predčasno sva preverili karakteris-
Blejskega Vintgarja, Logarske doline, Sabotina in
tike hriba in ugotovili po opisu sodeč, da nama ne
Goriških brd do Nanosa. Na koncu sva se dogov-
bo delal težav. Vsaj tako sva mislili. Pričetek poti je
orili, da obiščeva bližnji hribček Sabotin.
kar strm, nato strmina malce popusti, kasneje se pa
V zgodnjih jutranjih urah sva se odpravili proti
vzpenja skozi skalnato območje. Skozi celo pot se
cilju. Ko sva prispeli v Novo Gorico, sva se us-
nama je odpiral prelepi razgled na Novo Gorico in
tavili v enem izmed lokalov in spili dober kafe.
Gorico, kasneje pa na Gregorčičevo bistro hči planin.
Po klepetu, smehu in pridobljeni novi energiji
Sabotin, hrib nad Solkanom, visok 609 m, je z okolico
sva se odpravili proti Solkanu. Tam sva parkirali
po svoji lepoti, legi, naravnih vrednotah in kulturni
avto ob solkanskem mostu ter se počasi odpravili
dediščini zanimiva in privlačna točka. Kot najjužne-
proti Sabotinu. Ob pričetku poti je cesta slabše
jši odrastek Julijskih Alp je naravoslovna zanimivost.
označena. Malce sva se lovili in spraševalli mi-
Izjemen je tudi s stališča kulturne dediščine. Že v
11
poganskih časih naj bi na njem stalo svetišče. Še danes se na Sabotinu lahko sprehajamo po številnih vojaških rovih in kavernah, ki so jih v skalo izklesali italijanski in avstoogrski vojaki, pripadniki 22 narodov, ki so se borili na Soški fronti. Čas prve svetovne vojne je torej močno zaznamoval območje Sabotina, ki skupaj z drugimi lokacijami na Tolminskem, Kobariškem in Goriškem priča o takratnem dogajanju na Soški fronti. Po drugi svetovni vojni so po ozkem grebenu Sabotina potegnili novo državno mejo med Italijo in Jugoslavijo, zato je bil dostop na Sabotin vse do osamosvojitve Slovenije omejen. Po vrhu grebena se vijejo mejni kamni, o meji pa pričajo tudi opuščeni bunkerji in stražnice.
Na jugovzhodu sabotinskega grebena se dviga 535 m visoki vrh Sv. Valentina, kjer so vidne obnovljene ruševine cerkvenega kompleksa. Na tem mestu so konec 14. stoletja zgradili romarsko cerkev, kjer so opravljali bogoslužje do ukinitve leta 1782. Kar je od cerkve še ostalo, so uničile bombe v prvi svetovni vojni. Sakralni kompleks teritorialno pripada dvema državama; cerkev je na slovenski strani, bivanjsko - gospodarski kompleks pa na italijanski,
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
12
zato so strokovnjaki z obeh strani državne meje začeli urejati arheološki park na Sv. Valentinu. Zgodovinarji vedo povedati, da je bila v preteklosti na gori vsako nedeljo maša, tukaj pa je bila tudi romarska točka za bližnjo okolico. Kasneje je njeno mesto prevzela cerkev na Sveti gori.
Za številne je privlačen in zanimiv tudi kamniti napis na pobočju Sabotina, ki mu daje razpoznavni
državi izjemno redke. Naselje, ki je verjetno nas-
pečat. Napis se je prvič pojavil v sedemdesetih
talo na rimskih temeljih, je predstavljalo utrdbo na
letih kot »Naš Tito«, danes pa je viden le napis
strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to ar-
»Tito«.
hitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot
Po ogledu ostankov cerkvice Sv. Valentina in
celota in v številnih detajlih. Od 16. stoletja do druge
nekaj kavern, sva prispeli do koče, kjer sva si
polovice 18. stoletja je bilo Šmartno pomembna
privoščili kosilo ter nekaj kratkega. Spočiti in siti
strateška obrambna točka, vključena v sistem utrdb,
sva se odpravili nazaj v dolino. Pot je kljub spus-
ki je Benečani niso nikoli zavzeli. Mejo so branili vo-
tu trajala nekaj časa, saj sva morali paziti, da ne
jaški plačanci, ki so prihajali od daleč; precej jih je
padeva. Kot že zgoraj omenjeno, je po poti veliko
bilo uskoškega porekla. Obzidje med takratnimi sed-
skalovja.
mimi stolpi je bilo narejeno tako, da so bili prostori
Ko sva prispeli do avta, sva se odpravili proti va-
prehodni in so se vojaki lahko premikali v različne
sici Šmartno, kjer naj bi bil praznik češenj, ali po
smeri. Kaže, da je imelo naselje pred vhodnimi vrati
covid standardih, Naredi si svoj praznik češenj.
dvižni most in je bilo obdano z globokim jarkom.
Sprehodili sva se po vasici, ki sem jo obiskala
Dan sva zaključili s kozarcem merlota, latte machi-
prvič v življenju in res je prelepa.
attom, 2 kg briških češenj in prelepim razgledom na
Šmartno je utrjena vas v Občini Brda. Vasi z
Goriška brda.
ohranjenim srednjeveškim obzidjem so v naši
13
Tortilla de patatas con Cebolla
The perfect dish for a light dinner, a party or just to enjoy. It goes well with Pa amb tomaquet (roasted bread and grinded tomato on it), and you have the perfect tapa! Enjoy!
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
14
Ingredients:
Kitchen accessories:
10 eggs 1kg potatoes Olive Oil extra virgin 1 onion (big) Salt
big bowl 2 frying pan slotted spoon 1 big flat dish
a generous quantity of Virgin Olive oil. The quality of the oil will make the difference on the flavor of our Tortilla. More quality, more tasty. 4. When the oil is hot, introduce the laminated and salted potatoes on the pan. Let them fry over a low heat for 20 minutes. 5. While the potatoes are being fried, take the bowl and beat the
eggs.
Furthermore,
peel
the onion and cut it as thin as possible. 6. Take another pan, wait for the Olive oil to heat up and add the onion. Cook it until it gets a Goldie color. It has to have this caramelized
not
roasted. The onion will be ready
Part I - Preparation of the mixture
before the potatoes. Drain it and add to the bowl with the beaten
1. Peel the potatoes, wash them to
eggs.
remove the dirt remainder and,
7. When the potatoes are ready,
very important, dry them (with
take them with the slotted spoon,
kitchen paper for example).
drain and add to the bowl. Try to
2. Laminate them in semi-thin pieces
drain them as much as possible.
(0,5 cm) to fry them on it’s perfect
8. Let it rest for 15 minutes to help
extent. If they are too thin, they
the mixture of all the flavors.
will fall apart. Put them in a big
After this time, the mixture is
bowl (enough big to mix later the potatoes with the eggs) and add
ready. Try it with a slice of bread
salt to your liking.
or a spoon to be sure it’s on your likely point of salt.
3. Choose your biggest nonstick pan. Put it on the stove and add
15
appearance,
KULINARIKA
Part II - Let’s do Tortilla 1. Take off the excess olive oil of the pan
Pour carefully the mixture again on
you have used for frying the potatoes
the pan, trying to keep the form of the
and pour the mixture on it. Let it cook
cooked side and the mixture under it.
for 4 minutes with medium - high heat.
Wait another 4 minutes to cook the other side of the omelette. If you let it
2. Let’s flip the omelette! After this 4 min,
on the heat for too long, the mixture
take a flat dish, enough big to cover
will be more cooked and less juicy.
the pan and flip the mixture with its help. You can also use a cover with a
4. After this time, move away from the
smooth border. Use the method that
fire and serve it on the dish. Don’t be
works better for you to prevent the
desperate if it doesn’t look perfect.
mixture from spilling out of the pan.
Let it rest for another 15 min. And it’s ready!
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
Foto: Gabriel Alonso Goy
Pripravila: Elena Araujo
3. You will realize that one side is cooked.
16
PPO OSSLL I K I K A A PPO V V A OD A DH HO OD D A A 220 02211
Kje? Podhod blizu Bara Mandrač Kdaj? 10. 9. - 16. 9. 2021 od 9.00 dalje Prijavi se! Piši nam na Facebooku ali pa na e-mail: patrik. holz@cmk.si
17
INTERVJU: RUSH TO RELA CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
18
POVEJ MI NEKAJ O SEBI IN NA KRATKO PREDSTAVI PROJEKT. Moje ime je Damjan Manevski in prihajam iz Bitole v Makedoniji.V Ljubljani živim že 7 ali 8 let. V projektu Rush to relax poleg mene (kitara in vokali), sodelujejo še Erik Krpan na kitari in bas kitari, Jan Cizej na kitari in bas kitari in še Vasja Onič na bobnih. KAJ TE JE NAVDUŠILO ZA TAK PROJEKT? Že dolgo časa sem želel ustanoviti glasbeno skupino. Kar nekaj časa sem se sprehajal po mestu, hodil na koncerte, iskal prave ljudi, pa sem imel vedno smolo, ker sem naletel na neresneže. Zaradi tega sem se odločil, da projekt, ki sem ga že dolgo časa imel v glavi, speljem sam. Našel sem si prostor za vaje, imel sem mešalko in ojačevalec in začel snemati. Sam sem speljal projekt in od takrat naprej je šlo vse samo navzgor. Kmalu so se mi priključili še drugi člani benda. Tudi danes v Svetem Antonu pri Kopru igramo kot četverec.
AX 19
KAKO TI DOJEMAŠ TA PROJEKT? MI LAHKO POVEŠ MALO VEČ O RUSH TO RELAX? Lahko rečem, da je to zelo intimen projekt. Ko si sam v svoji sobi in ujet s svojimi mislimi, ki jih je ogromno
in krožijo po glavi, takrat se pojavi nek občutek, ki bi ga želel zapisati, spesniti, podeliti z drugimi. Ta projekt je resnično iskren, ker ko se soočaš sam s seboj, določene misli kar vrejo iz tebe. In jaz sem dal vse to v glasbo in zapisal. To je drugače kot recimo pesmi, ki so nastale v bendu in so produkt večih ljudi. Takrat se dobiš v prostoru za vaje, spiješ kako pivo, se podružiš in ideje nastajajo skupaj. MALO SEM POSLUŠALA TVOJO GLASBO. SPOMINJA ME NA TISTO TIPIČNO GLASBO NOVEGA VALA V 80 LETIH. ZANIMA ME, KAJ TE JE
NAVDUŠILO, DA SI UBRAL TAK STIL GLASBE? Ko sem bil star 12 ali 13 let, me je privlačila kitara. Prej sem igral violino, nekaj časa sem tudi igral v mandolinskem orkerstru. Nato je prišel rock n roll in punk, pa underground. Začel sem ustvarjati tako glasbo in tudi dandanes me kitara še vedno navdušuje in še vedno ustvarjam tovrstno glasbo. Name imajo vpliv bendi, kot so Korni grupa, Mizar, Leb i Sol, Bernays propaganda in določeni psihadelični bendi iz 70. in 60. let
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
20
prejšnjega stoletja. Prav tako tudi naša narodna glasba. Lahko rečem, da je bila meni veliko bolj blizu domača scena, kot neki tuji bendi, kajti z domačimi bendi se lahko pogovarjaš, komuniciraš, piješ po lokalih, veliko bolj tudi dojameš njihovo zgodbo. Kar se tiče tujih bendov, pa stvari glede njih lahko samo prebereš in nisi direktno vmešan v njihovo doživljanje sveta, zato jih ne moreš stoprocentno razumeti. KO ŽE OMENJAŠ SKUPINE... KDO JE TVOJ GLASBENI VZORNIK? 21
Recimo že prej omenjena Bernays propaganda.. Oni so mi bili res veliki glasbeni vzorniki. Najbolj mi je bilo všeč, ker se niso nikoli držali zase, ampak so se vedno družili z obiskovalci koncerta. Mi smo bili recimo stari 15 do 16 let in smo prišli na koncert in po koncu koncerta so se vedno podružili z nami. Imeli smo pogovore o koncertu, o glasbi itd.. KAKO PA SI TI NARAVNAN GLEDE TEGA? SE RAJE DRUŽIŠ Z NORMALNIMI LJUDMI ALI RAJE Z ZVEZDAMI? Dosti raje se družim z navadnimi ljudmi. Vidim tudi, da je bolj
pomembno, da navadni ljudje cenijo našo glasbo in jo podpirajo. Da je ljudem tvoja glasba blizu, se meni zdi izjemno pomembno. Taka lastnost (da se glasbeniki družijo z normalnimi ljudmi) je ena od lastnosti, ki jo v slovenski glasbi vidiš zelo redko. KOLIKO ČASA ŽE GLASBENI SCENI?
DELUJEŠ
turnejo po Balkanu, voznik je bil kar moj oče. Potem sem se preselil v Ljubljano in benda nikakor nisem mogel najti, zato sem naredil Rush to relax. KAJ JE TVOJ NAJVEČJI PROJEKT V ŽIVLJENJU?
NA
Ko sem bil v srednji šoli v Bitoli (2011), sem imel band, ki se je imenoval Molokai. Igrali smo surf punk,izključno inštrumentalno glasbo. Zasedba je bila kitara, bas, bobni. Naslednji teden praznujemo 10. obletnico našega prvega koncerta. S tem bendom smo ogromno igrali in bili zelo aktivni. Ko smo dopolnili 18 let, smo šli na
Eden izmed mojih največjih dosežkov je projekt Rush to Relax. Tukaj sem se preizkusil tudi v petju, kar je zahtevalo kar nekaj mojega poguma, saj sem na tem področju zelo sramežljiv človek. Kar se tiče mojega življenjskega projekta... Hm... Ne morem se pritoževati nad življenjem, ki ga živim. Imam službo, stanovanje, ne pijem, se ne drogiram, imam super ekipo v
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
22
bendu. Ne oziram se nazaj, gledam pa v prihodnost. Recimo, kam bomo šli v prihodnje in kaj bomo z ekipo delali. Komaj čakam, da konec septembra z bendom odpotujemo v Makedonijo, kjer bomo imeli 5 ali 6 špilov. Tega se zelo veselim.
je tudi tako, da hitim, da bom naredil vse, potem grem domov, spim tistih 6 ur in pol in grem garat dalje. MISLIŠ, DA JE ZA IZVAJALCE, KOT STE VI, ZA TAK ŽANR, KOT STE VI, NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI DOBRO POSKRBLJENO?
OD KJE IME RUSH TO RELAX? To je v bistvu 3. album nekega avstralskega banda, ki se imenuje Eddy Current Surpression Ring. Dejansko je tudi zelo zanimiva igra besed. Rush to Relax pomeni “hitiš, da se boš sprostil”. To deloma zaznamuje tudi mene in moj stil življenja Zjutraj hodim v službo, popoldan pa ustvarjam z bandom ali delam na Radiu Študent. Dostikrat
23
Veliko stvari v Sloveniji je zelo dobrih. Je pa tako, da se mora vsak band in tudi vsak umetnik posebej potruditi sam zase, da se bo pojavil v javnosti. V vsakem kraju najdeš klub z ekipo, ki poskrbi zate, kjer odigraš dober koncert in smo na koncu dneva vsi zadovoljni. Mislim, da si ljudje tukaj sploh ne morejo predstavljati, kako se morajo recimo glasbeniki potruditi v Ameriki, da se uveljavijo, ker je večja
INTERVJU
država in ogromno bendov, ki bi želeli priti v glasbeno sceno. A IMAŠ MORDA KAKŠNO SLABO IZKUŠNJO S KONCERTOV? Najslabše izkušnje so takrat, ko se ekipa ne potrudi. Govorim o tem, ko se pripraviš na špil,ljudje pa se obnašajo, kot da nobenemu ni mar za to, da si sploh tam. Noben se ne potrudi s promocijo, s pristopom, z nobeno stvarjo. Ena izkušnja je tudi, ko se na koncertu ulije dež in ti pri zaščiti opreme nihče ne pomaga. Pa tudi, ko moraš težiti za izplačilo, za katerega ste se dogovorili.
ZANIMA ME ŠE, KAJ PRIPOROČAŠ MLADIM NEUVELJAVLJENIM BENDOM, KI KOMAJ ZAČENJAJO Z GLASBENO POTJO? Naj se obkrožijo z dobro glasbo, naj bodo z vsemi ljudmi dobri in naj poizkusijo iti skozi s čim manj zamerami. Dobro je, da se sodeluje z ljudmi iz lokalnega okolja, ker si s tem omogočiš odprto pot. Ljudje iz bendov naj tudi pomagajo pri organizaciji koncertov, če je možnost, naj bendom nudijo prenočišče. Bendi naj se izogibajo drog in alkohola, kajti zdi se mi, da je tega čisto preveč v Sloveniji. Nikoli nisem imel proti temu, da se zadeve poizkusijo, ampak
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
24
v Sloveniji se precej pretirava s temi razvadami. Začetniki naj se zavedajo, da morajo veliko delati in veliko vaditi, da naj se učijo od boljših v okolici in stvari bodo prišle same od sebe. ZA KONEC BI TE PROSILA ŠE, ČE LAHKO PODELIŠ Z LJUDMI KAKO INSPIRACIJO ALI MISEL, KI TI JE POMEMBNA.
NAJLEPŠA TI HVALA. Hvala tudi vama. Zelo sem vesel, da smo lahko tu in upam, da bomo naredili res en lep večer vsem, ki bodo prišli na koncert. Hvala ekipi, ki nas je tako lepo sprejela in vsem udeležencem koncerta.
Želel bi spodbuditi mlade, da se borijo za njihove prostore. Naj poskrbijo, da to ne izgine, ker to je nekaj, kar ugotoviš, da ti manjka šele, ko tega ni več. To je edina misel, ko jo lahko dam. 25
INTERVJU
Napisala: Mojca Lubej in Luka Petešić Foto: Rok Črtalič
Skriti k Na raziskovanje mističnih Krkavč
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
26
v
kotički:
27
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50
28
Odpravite se v slikovito vasico istrskega podeželja, v Krkavče in si po bliže oglejte Krkavški kamen. Vas Krkavče je zgrajena na treh živih skalah in ponuja čudovite razglede na okoliške hribe in vasi. Čeprav se vas omenja šele v 15. stoletju, arheološke najdbe pričajo že o prazgodovinskih naselitvah tega območja. Ko v vasi zagledate visok kamen z reliefno upodobitvijo človeka ali božanstva z žarki okoli glave, se morda soočate s perzijskim bogom Mitro. 2,5 metra visok Krkavški kamen velja za eno izmed največjih atrakcij slovenske Istre. Sicer v vasi danes stoji replika kamna, original pa hrani Pokrajinski muzej Koper. Mogoče boste ob kamnu začutili posebno energijo, nekateri radiestezisti namreč trdijo, da so ob kamnu posebne, dobre, energije. Vplival naj bi tudi na plodnost. Vsekakor gre za mističen kraj, vreden obiska. Na trgu v središču vasi si je vredno ogledati tudi bogato opremljeno baročno Cerkev sv. Mihaela in Hišo Vrešje, neke vrste živi muzej v prelepi kamniti hiši, sezidani na skali. Piše: Andreja Čmaj Fakin Foto: Jaka Ivančič
29
ČLOVEK IN NARAVA:
R
RAZMIŠLJANJE O NJEGOVIH PREDN
azmišljal sem o tem, kakšne posledice bi pustilo dosedanje vedenje ljudi, odobravanje gorskega turizma kot nekaj vsakdanjega in kakšne posledice bi pustila prepoved le-tega. Svoje razmišljanje bom strnil v dva pogleda - z družboslovne in naravoslovne plati.
Č
e začnem kar z naravoslovnim pogledom -
učno snov zapostavljamo - to je vedenje in
menim, da smo se ljudje z leti kar privadili
življenje z naravo. V zadnjih stotih letih smo
na cono ugodja z razvojem tehnologije in
ljudje zapacali Zemljo tako, da smo izgubili
zgrešeno vzgojo. V zadnjem času je prevladala
marsikatero živalsko vrsto in marsikatero še
mentaliteta, da smo mi, ljudje, na Zemlji
bomo, na žalost. Za velik napredek označujemo
najinteligentnejša vrsta - veliko dokazov kaže na
že to, da danes o tem govorimo in začenjamo
to, a smo še vedno mi tisti, ki jih predstavljamo
organizirati tudi javne razprave in okrogle
- to je zelo enostavno, če si lahko kar sam
mize na to temo. Gorski turizem je čudovita
nadeneš ta naziv (iz te perspektive nedvomno
oblika turizma, a je hkrati tudi soodgovorna za
prihaja do navzkrižja interesov). Res je, da smo
onesnaževanje našega planeta in izumiranje
se marsičesa naučili, vendar najpomembnejšo
živalskih in rastlinskih vrst. Kot eno možnost
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
30
O GORSKEM TURIZMU, NOSTIH IN SLABOSTIH
označujem prepoved gorskega turizma. Za
njene sestavine in vsiljiva marketinška politika
naravo bi bilo to ključnega pomena, saj bi se
podjetja). V kolikor bi se odločili za prepoved, bi
lahko obnovila, s tem pa mislim tudi na ublažitev
ta prinesla ogromno družbenih posledic.
izumiranja vrst. Poseg v naravo je danes nekaj čisto običajnega - velike korporacije izsušujejo
[Družbeni pogled]
močvirja in gradijo nove objekte, izsekavajo tropske gozdove, v bistvu vse gozdove, ki jim pridejo naproti, za to, da lahko gradijo plantaže
N
ajprej bi omenjena prepoved vplivala na pohodnike in hribolazce, ki pravzaprav ne
oljnih palm, v trgovini pa prodajajo Nutello, ki
povzročajo ogromne škode, razen, ko gre za tiste
jo (skoraj) vsi obožujemo (Nutella - namaz je
skupine, ki se ne znajo v hribih obnašati (kar
sodobno svetopisemsko jabolko greha, kača pa
prineseš s seboj tudi odneseš) in za kolateralno
31
škodo, ki jo hoja povzroča z vplivom na prst in
- za marsikoga je to edini vir prihodkov za
rastlinstvo. Prizadelo bi jih to, da ne bi smeli v
preživetje. Tudi z gospodarskega vidika to ne bi
naravo, česar so vajeni in jim morda predstavlja
bilo najboljše za državo, ker je od turizma kar
tudi nekakšno rutino. Zatem bi to prizadelo
nekaj prihodkov v državno blagajno.
sezonske turiste in delavce. Moram priznati, da rad smučam, kljub temu, da je to tudi eden izmed razlogov za krčenje gozdov in eden izmed
P
o pogledih z družbenega in naravoslovnega vidika bi predlagal sledeče:
onesnaževalcev, ko gre za umetno zasneževanje.
- Predlagal bi, da se odločimo za omejeno
Udarec na sezonske delavce pa bi bil kar hud
gibanje v določenih delih narave. Na ogroženih
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
32
mestih prepovemo zadrževanje. Ustvari naj se
- Zakonsko bi se uredila gradnja v naravi na
nadzorni organ, ki bo patruljiral na predelih
predelih, kjer ni ogroženih vrst v skladu sožitja
- nekaj v stilu zelene straže, ki bi skrbela za
z naravo (vgrajene hiše v zemljo so prijetne
varovanje narave, kot tudi ljudi (soočamo se s
saj je med zimo bolj toplo, poleti pa prijetno
problematiko neprimerne obutve na pohodih v
hladno - s tem se zmanjša tudi poraba električne
hribe, kar povzroča nesreče in dodatne stroške
energije) - primer so eko vasi.
reševalcem in državi zaradi nemarnosti). - Vsekakor bi predlagal postopno omejevanje turizma po praksi Benetk, ki so omejile križarke
Z
agotovo si upam trditi, da smo ljudje tisti, ki smo odgovorni za stanje kot ga
in število turistov, da bi zaščitili kulturno
danes poznamo. Jasen dokaz je stanje iz aprila
dediščino - tako bi jaz storil za naravno
2020, ko je ugasnilo javno življenje in se je s
dediščino.
tem zmanjšalo onesnaževanje zraka (Milano:
- Ljudje potrebujemo naravo in oddih zato
-47% izpustov NO2 ± 15%; vir: ESA Earth). Zato
gibanja v naravi ne bi prepovedal, ga bi
resnično upam, da se bomo nekoč ( s tem mislim
začasno omejeval, kot sem to zapisal zgoraj.
čim prej) spametovali in začeli skrbet drug za
- Organizirala naj bi se združenja turističnih
drugega in za naravo - cilj je sožitje narave in
ponudnikov, agencij in okoljevarstvenikov, ki
človeštva ter zmanjševanje negativnih posledic,
bi dorekli pravila za obratovanje nastanitvenih
katerih vzrok smo mi. Čas je za odgovornost.
obratov
‘’Pred zakoni narave smo si vsi enaki. Nihče ni nad njimi in naravo samo. Niti človek.’’ Piše: Mark Djuraševič
33
Foto: unsplash.com
Po poti rek:
BALKAN RIVER DEFENCE
Balkan River Tour 5 Day 2.1
heavily regulated and impounded, but below Bled there are still some incredibly intact stretches to
O
n the second day of descent Rok and Branko were faced with strong
contrasts. Sava Dolinka around Jesenice is
be found.
A
t dawn they portaged the freshly upgraded dam in Javornik, just to paddle straight into
the reservoir of Slovenia’s tallest dam – HPP Moste.
CMKMAGAZIN MAGAZINŠTEVILKA ŠTEVILKA50 51 CMK
34
Paddling in a stinky, litter-packed reservoir next
below the dam, the riverbed was almost dry all the
to the iron factory - which has been depositing
way to where the bypass pipes bring water back to
tailings on its banks for decades - they could
where it should be.
see the effects of heavy metal pollution and
B
intense water level fluctuations. Getting around the Moste dam was a challenge, and once
35
ut just kilometers downstream of all this destruction one of the most amazing stories
in river protection rolled out in front of their eyes.
Floating into the region called Brje (meaning wetland) they stopped and explored the travertine sources and wet meadows that host a rich variety of plant and animal life. This section of the river was supposed to be flooded with a new big dam in the early 2000s, but a group of determined locals organized under NGO Zavest, društvo za varstvo okolja Bled made an amazing effort to start a municipal referendum at which locals decided to stop this nonsense and permanently get the area
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
36
protected. Hats off!
Impressed by what they saw, they paddled last 7 kilometers to the confluence with Sava Bohinjka, where they met with the prettier half of the crew and shared stories of their little adventure long in the night.
Day 2.2
T
he second day of kayaking for Carmen Kuntz and Bor Mihelič on Sava Bohinjka brought
an early morning portage around a Soteska dam and then one of the whitewater highlights of the trip – the Sava Bohinjka gorge. A tight valley with numerous rapids in perfect snowmelt flow and deep green pools inhabited by Huchen and kingfisher in between was something to remember.
O
nce they were through the gorge they enjoyed views of the thick forests of Jelovica
plateau on mellow whitewater, all the way to the Cajhen dam. Just 300 meters downstream of it they met the confluence with Sava Bohinjka – a special place where the Sava becomes Sava. Since they were the faster half of the two crews, they set up camp and waited for the cousins. By sunset they floated in, the crew was finally united and the evening was spentrecounting the team’s (mostly Bor’s) mishaps and stories of the past two days.
Piše: Rok Rozman Foto: Katja Jemec in Katja Pokorn
37
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
38
39
MESEČNA ČAČKARIJA:
Lea Žigante
je mlada
umetnica, ki je pravkar končala umetniško
gimnazijo v Kopru.
Svojo pot bo nadaljevala na Obali in sicer na študijskem programu Vizualne umetnosti in oblikovanje na Pedagoški fakulteti.
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50
40
LEA ŽIGANTE
41
43
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50
44
Foto utrinki Foto: Jaka Ivančič, Gabriel Alonso Goy
FOTO UTRINKI
45
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50
46
47
FOTO UTRINKI
CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51
48