CMK magazin #51 // Avgust 2021 // Številka 51 //

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

2

CMK Magazin številka 51 Avgust 2021 Uredništvo: Jaša Hedžet, Patrik Holz in Lana Kocjančič Sodelavci te številke: Gabriel Alonso Goy Andreja Čmaj Fakin Rok Črtalič Mark Djuraševič Jaka Ivančič Katja Jemec Mojca Lubej Luka Petešič Katja Pokorn Rok Rozman Mirjana Topić Lea Žigante

Jaka Ivančič Grafično oblikovanje in prelom: Elena Araujo Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4

Fot o: G abr iel Al

ons o

FFO O T T M MEE KKA SSEE A CCA A

Fotografija na naslovnici:

6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj

3

zanjo ne odgovarja.

Uvodnik Počitnice so spet mignile, kot bi minil. Čaki. Kaj? Minile, kot bi mignil - to to.

Upamo, da ste uspeli dovolj “migniti” po priljubljenih gozdnih poteh, se zazibati na koncertih, pridobiti zaloge vitamina D na plaži, obiskati kakšen nov kotiček Slovenije ter prislužiti kak dodaten evro in da ste zdaj freški & friški pripravljeni na novo šolsko (študentje pa kmalu na študijsko) leto.

Ne vem, koliko izmed vas je odkljukalo večji del svojega poletnega bucket list-a, ne vem niti, koliko se vas zares veseli, da ponovno sede v šolske klopi, a verjetno lahko za oboje rečem veliko več, kot lani.

Tako lepo je bilo videti sproščeno publiko, ki ni prikovana na stole, tako lepo je bilo videti, da vam tudi sv. Anton ni predaleč in da ste za dober koncert pripravljeni stakniti glave in poštelat prevoz v zaledje. A poletja vendarle še ni konec, sonce bo še grelo, mi pa

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

4

kmalu odpiramo vrata (še koprskega) CMK-ja - zato se le pridite ohladit pod našo klimo, z novim, daljšim urnikom.

CMK bo namreč od ponedeljka do petka odprt od 9. do 22. ure, enota Markovec pa od 12.30 do 20h (v primeru dogodkov pa - glej Facebook stran).

Urnik enote Markovec se bo torej iz dopoldanskega preoblekel v popoldanski veštit - ta bo pričel veljati od 31.8. dalje, CMK pa svoja vrata z omenjenim urnikom odpira s 1. septembrom.

Se vidimo torej v ‘CMK-jih’ in pa seveda na koncertu "Back to Schooloow" z Zmelkoow! Kdo se bo bunil za takšno vrnitev v šolo in-styloow? Nekaj se že šušlja tudi o prihajajoči CMK obletnici: če še niste uspeli ujeti v živo skupine NIET, bo to idealna prilika.

Aja, le še nekaj dni je do zaključka natečaja za mlade bende ter natečaja za nov dizajn cmk majice. :) Lana Kocjančič

5

KAZALO UVODNIK

POTOPIS: MIRČI POTUJE

4

NAPOVEDNIK

8

10

RECEPT:

TORTILLA DE PATATAS

14

POZIV: POSLIKAVA PODHODA

17

INTERVJU: RUSH TO RELAX 18 CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

6

SKRITI KOTIČKI: MISTIČNE KRKAVČE 26

ČLOVEK IN NARAVA

BALKAN RIVER TOU R 5

30

34

MESEČNA ČAČKARIJA: LEA ŽIGANTE

40

FOTO UTRINKI 7

40 KAZALO

ZA VSE AKTUALNE NOVIČKE IN NOVE DOGODKE NAM SLEDI NA FACEBOOKU. PRIDRŽUJEMO SI TUDI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.

PONEDELJEK

TOREK

30

SREDA 1

31

17.00 What the future wants Spletna prihodnost @Osrednja knjižnica Srečka Vilharhja Koper

7

8

14

15

6

19.00 Đemka - polet večeri @CMK

17.00 Projekt Pogon - krepitev kompetenc na področju iskanja dela @CMK

13

20.00 Stylo - modna @Dvorana sv. F Asiškega

20.00 Stand up predstava: Rok Škrlep - Svetovne fore @CMK

20

21

22

19.00 Đemka - poletni jam session večeri

20.00 Karaoke večer @CMK

@CMK

27

28

29 18.00 Literarna delavnica: IGNOR @CMK

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

20.00 Literarni veče rime #48: kole @CMK

8

SEPTEMBER 2021 ČETRTEK

PETEK

2

tni jam session

10

20.00 CMK Studio live vol. 2 @CMK

12

8.00 - 20.00 Pričetek poslikave podhoda @Semedela, Mandrač

17

18

19

24

25

26

2

3

20.00 CMK Studio live vol. 2 natečaj za neuveljavljene glasbene skupine @CMK

r

30

9

11

15.00 Turnir v street fighter 5 @CMK Markovec

23

er: Obalne lektiv IGNOR

5

20.30 “Back to schoolow” z Zmelkoow @Sv. Anton

20.00 CMK Studio live vol. 2 natečaj za neuveljavljene glasbene skupine. @CMK

a revija Frančiška

NEDELJA

4

3

9

16

SOBOTA

20.00 Koncert ob CMK obletnici NIET + predskupina @Sv. Anton

1

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

10

POTOPIS: Mirči potuje POHOD NA SABOTIN IN V ŠMARTNO NA BRIŠKE ČEŠNJE

Avtorica: Mirjana Topić

L

etos junija sem se s kolegico Aldijano

moidoče, kako in kam naprej.

odpravila raziskovati bližnjo okolico. Teden

dni sva načrtovali sobotni izlet. Lokacije sva men-

Čez čas, ko sva ugotovili pravo pot, sva zagrizli v

javali kot po tekočem traku, od Male Osojnice in

ta mali hribček. Predčasno sva preverili karakteris-

Blejskega Vintgarja, Logarske doline, Sabotina in

tike hriba in ugotovili po opisu sodeč, da nama ne

Goriških brd do Nanosa. Na koncu sva se dogov-

bo delal težav. Vsaj tako sva mislili. Pričetek poti je

orili, da obiščeva bližnji hribček Sabotin.

kar strm, nato strmina malce popusti, kasneje se pa

V zgodnjih jutranjih urah sva se odpravili proti

vzpenja skozi skalnato območje. Skozi celo pot se

cilju. Ko sva prispeli v Novo Gorico, sva se us-

nama je odpiral prelepi razgled na Novo Gorico in

tavili v enem izmed lokalov in spili dober kafe.

Gorico, kasneje pa na Gregorčičevo bistro hči planin.

Po klepetu, smehu in pridobljeni novi energiji

Sabotin, hrib nad Solkanom, visok 609 m, je z okolico

sva se odpravili proti Solkanu. Tam sva parkirali

po svoji lepoti, legi, naravnih vrednotah in kulturni

avto ob solkanskem mostu ter se počasi odpravili

dediščini zanimiva in privlačna točka. Kot najjužne-

proti Sabotinu. Ob pričetku poti je cesta slabše

jši odrastek Julijskih Alp je naravoslovna zanimivost.

označena. Malce sva se lovili in spraševalli mi-

Izjemen je tudi s stališča kulturne dediščine. Že v

11

poganskih časih naj bi na njem stalo svetišče. Še danes se na Sabotinu lahko sprehajamo po številnih vojaških rovih in kavernah, ki so jih v skalo izklesali italijanski in avstoogrski vojaki, pripadniki 22 narodov, ki so se borili na Soški fronti. Čas prve svetovne vojne je torej močno zaznamoval območje Sabotina, ki skupaj z drugimi lokacijami na Tolminskem, Kobariškem in Goriškem priča o takratnem dogajanju na Soški fronti. Po drugi svetovni vojni so po ozkem grebenu Sabotina potegnili novo državno mejo med Italijo in Jugoslavijo, zato je bil dostop na Sabotin vse do osamosvojitve Slovenije omejen. Po vrhu grebena se vijejo mejni kamni, o meji pa pričajo tudi opuščeni bunkerji in stražnice.

Na jugovzhodu sabotinskega grebena se dviga 535 m visoki vrh Sv. Valentina, kjer so vidne obnovljene ruševine cerkvenega kompleksa. Na tem mestu so konec 14. stoletja zgradili romarsko cerkev, kjer so opravljali bogoslužje do ukinitve leta 1782. Kar je od cerkve še ostalo, so uničile bombe v prvi svetovni vojni. Sakralni kompleks teritorialno pripada dvema državama; cerkev je na slovenski strani, bivanjsko - gospodarski kompleks pa na italijanski,

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

12

zato so strokovnjaki z obeh strani državne meje začeli urejati arheološki park na Sv. Valentinu.

Zgodovinarji vedo povedati, da je bila v preteklosti na gori vsako nedeljo maša, tukaj pa je bila tudi romarska točka za bližnjo okolico. Kasneje je njeno mesto prevzela cerkev na Sveti gori.

Za številne je privlačen in zanimiv tudi kamniti napis na pobočju Sabotina, ki mu daje razpoznavni

državi izjemno redke. Naselje, ki je verjetno nas-

pečat. Napis se je prvič pojavil v sedemdesetih

talo na rimskih temeljih, je predstavljalo utrdbo na

letih kot »Naš Tito«, danes pa je viden le napis

strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to ar-

»Tito«.

hitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot

Po ogledu ostankov cerkvice Sv. Valentina in

celota in v številnih detajlih. Od 16. stoletja do druge

nekaj kavern, sva prispeli do koče, kjer sva si

polovice 18. stoletja je bilo Šmartno pomembna

privoščili kosilo ter nekaj kratkega. Spočiti in siti

strateška obrambna točka, vključena v sistem utrdb,

sva se odpravili nazaj v dolino. Pot je kljub spus-

ki je Benečani niso nikoli zavzeli. Mejo so branili vo-

tu trajala nekaj časa, saj sva morali paziti, da ne

jaški plačanci, ki so prihajali od daleč; precej jih je

padeva. Kot že zgoraj omenjeno, je po poti veliko

bilo uskoškega porekla. Obzidje med takratnimi sed-

skalovja.

mimi stolpi je bilo narejeno tako, da so bili prostori

Ko sva prispeli do avta, sva se odpravili proti va-

prehodni in so se vojaki lahko premikali v različne

sici Šmartno, kjer naj bi bil praznik češenj, ali po

smeri. Kaže, da je imelo naselje pred vhodnimi vrati

covid standardih, Naredi si svoj praznik češenj.

dvižni most in je bilo obdano z globokim jarkom.

Sprehodili sva se po vasici, ki sem jo obiskala

Dan sva zaključili s kozarcem merlota, latte machi-

prvič v življenju in res je prelepa.

attom, 2 kg briških češenj in prelepim razgledom na

Šmartno je utrjena vas v Občini Brda. Vasi z

Goriška brda.

ohranjenim srednjeveškim obzidjem so v naši

13

Tortilla de patatas con Cebolla

The perfect dish for a light dinner, a party or just to enjoy. It goes well with Pa amb tomaquet (roasted bread and grinded tomato on it), and you have the perfect tapa! Enjoy!

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

14

Ingredients:

Kitchen accessories:

10 eggs 1kg potatoes Olive Oil extra virgin 1 onion (big) Salt

big bowl 2 frying pan slotted spoon 1 big flat dish

a generous quantity of Virgin Olive oil. The quality of the oil will make the difference on the flavor of our Tortilla. More quality, more tasty.

4. When the oil is hot, introduce the laminated and salted potatoes on the pan. Let them fry over a low heat for 20 minutes.

5. While the potatoes are being fried, take the bowl and beat the

eggs.

Furthermore,

peel

the onion and cut it as thin as possible.

6. Take another pan, wait for the Olive oil to heat up and add the onion. Cook it until it gets a Goldie color. It has to have this caramelized

not

roasted. The onion will be ready

Part I - Preparation of the mixture

before the potatoes. Drain it and add to the bowl with the beaten

1. Peel the potatoes, wash them to

eggs.

remove the dirt remainder and,

7. When the potatoes are ready,

very important, dry them (with

take them with the slotted spoon,

kitchen paper for example).

drain and add to the bowl. Try to

2. Laminate them in semi-thin pieces

drain them as much as possible.

(0,5 cm) to fry them on it’s perfect

8. Let it rest for 15 minutes to help

extent. If they are too thin, they

the mixture of all the flavors.

will fall apart. Put them in a big

After this time, the mixture is

bowl (enough big to mix later the potatoes with the eggs) and add

ready. Try it with a slice of bread

salt to your liking.

or a spoon to be sure it’s on your likely point of salt.

3. Choose your biggest nonstick pan. Put it on the stove and add

15

appearance,

KULINARIKA

Part II - Let’s do Tortilla 1. Take off the excess olive oil of the pan

Pour carefully the mixture again on

you have used for frying the potatoes

the pan, trying to keep the form of the

and pour the mixture on it. Let it cook

cooked side and the mixture under it.

for 4 minutes with medium - high heat.

Wait another 4 minutes to cook the other side of the omelette. If you let it

2. Let’s flip the omelette! After this 4 min,

on the heat for too long, the mixture

take a flat dish, enough big to cover

will be more cooked and less juicy.

the pan and flip the mixture with its help. You can also use a cover with a

4. After this time, move away from the

smooth border. Use the method that

fire and serve it on the dish. Don’t be

works better for you to prevent the

desperate if it doesn’t look perfect.

mixture from spilling out of the pan.

Let it rest for another 15 min. And it’s ready!

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

Foto: Gabriel Alonso Goy

Pripravila: Elena Araujo

3. You will realize that one side is cooked.

16

PPO OSSLL I K I K A A PPO V V A OD A DH HO OD D A A 220 02211

Kje? Podhod blizu Bara Mandrač Kdaj? 10. 9. - 16. 9. 2021 od 9.00 dalje Prijavi se!

Piši nam na Facebooku ali pa na e-mail: patrik. holz@cmk.si

17

INTERVJU: RUSH TO RELA CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

18

POVEJ MI NEKAJ O SEBI IN NA KRATKO PREDSTAVI PROJEKT. Moje ime je Damjan Manevski in prihajam iz Bitole v Makedoniji.V Ljubljani živim že 7 ali 8 let. V projektu Rush to relax poleg mene (kitara in vokali), sodelujejo še Erik Krpan na kitari in bas kitari, Jan Cizej na kitari in bas kitari in še Vasja Onič na bobnih.

KAJ TE JE NAVDUŠILO ZA TAK PROJEKT? Že dolgo časa sem želel ustanoviti glasbeno skupino. Kar nekaj časa sem se sprehajal po mestu, hodil na koncerte, iskal prave ljudi, pa sem imel vedno smolo, ker sem naletel na neresneže. Zaradi tega sem se odločil, da projekt, ki sem ga že dolgo časa imel v glavi, speljem sam.

Našel sem si prostor za vaje, imel sem mešalko in ojačevalec in začel snemati. Sam sem speljal projekt in od takrat naprej je šlo vse samo navzgor. Kmalu so se mi priključili še drugi člani benda. Tudi danes v Svetem Antonu pri Kopru igramo kot četverec.

AX 19

KAKO TI DOJEMAŠ TA PROJEKT? MI LAHKO POVEŠ MALO VEČ O RUSH TO RELAX? Lahko rečem, da je to zelo intimen projekt. Ko si sam v svoji sobi in ujet s svojimi mislimi, ki jih je ogromno

in krožijo po glavi, takrat se pojavi nek občutek, ki bi ga želel zapisati, spesniti, podeliti z drugimi. Ta projekt je resnično iskren, ker ko se soočaš sam s seboj, določene misli kar vrejo iz tebe. In jaz sem dal vse to v glasbo in zapisal. To je drugače kot recimo pesmi, ki so nastale v bendu in so produkt večih ljudi. Takrat se dobiš v prostoru za vaje, spiješ kako pivo, se podružiš in ideje nastajajo skupaj.

MALO SEM POSLUŠALA TVOJO GLASBO. SPOMINJA ME NA TISTO TIPIČNO GLASBO NOVEGA VALA V 80 LETIH. ZANIMA ME, KAJ TE JE

NAVDUŠILO, DA SI UBRAL TAK STIL GLASBE? Ko sem bil star 12 ali 13 let, me je privlačila kitara. Prej sem igral violino, nekaj časa sem tudi igral v mandolinskem orkerstru. Nato je prišel rock n roll in punk, pa underground. Začel sem ustvarjati tako glasbo in tudi dandanes me kitara še vedno navdušuje in še vedno ustvarjam tovrstno glasbo.

Name imajo vpliv bendi, kot so Korni grupa, Mizar, Leb i Sol, Bernays propaganda in določeni psihadelični bendi iz 70. in 60. let

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

20

prejšnjega stoletja. Prav tako tudi naša narodna glasba. Lahko rečem, da je bila meni veliko bolj blizu domača scena, kot neki tuji bendi, kajti z domačimi bendi se lahko pogovarjaš, komuniciraš, piješ po lokalih, veliko bolj tudi dojameš njihovo zgodbo. Kar se tiče tujih bendov, pa stvari glede njih lahko samo prebereš in nisi direktno vmešan v njihovo doživljanje sveta, zato jih ne moreš stoprocentno razumeti.

KO ŽE OMENJAŠ SKUPINE... KDO JE TVOJ GLASBENI VZORNIK? 21

Recimo že prej omenjena Bernays propaganda.. Oni so mi bili res veliki glasbeni vzorniki. Najbolj mi je bilo všeč, ker se niso nikoli držali zase, ampak so se vedno družili z obiskovalci koncerta. Mi smo bili recimo stari 15 do 16 let in smo prišli na koncert in po koncu koncerta so se vedno podružili z nami. Imeli smo pogovore o koncertu, o glasbi itd..

KAKO PA SI TI NARAVNAN GLEDE TEGA? SE RAJE DRUŽIŠ Z NORMALNIMI LJUDMI ALI RAJE Z ZVEZDAMI? Dosti raje se družim z navadnimi ljudmi. Vidim tudi, da je bolj

pomembno, da navadni ljudje cenijo našo glasbo in jo podpirajo. Da je ljudem tvoja glasba blizu, se meni zdi izjemno pomembno. Taka lastnost (da se glasbeniki družijo z normalnimi ljudmi) je ena od lastnosti, ki jo v slovenski glasbi vidiš zelo redko.

KOLIKO ČASA ŽE GLASBENI SCENI?

DELUJEŠ

turnejo po Balkanu, voznik je bil kar moj oče. Potem sem se preselil v Ljubljano in benda nikakor nisem mogel najti, zato sem naredil Rush to relax.

KAJ JE TVOJ NAJVEČJI PROJEKT V ŽIVLJENJU?

NA

Ko sem bil v srednji šoli v Bitoli (2011), sem imel band, ki se je imenoval Molokai. Igrali smo surf punk,izključno inštrumentalno glasbo. Zasedba je bila kitara, bas, bobni. Naslednji teden praznujemo 10. obletnico našega prvega koncerta. S tem bendom smo ogromno igrali in bili zelo aktivni.

Ko smo dopolnili 18 let, smo šli na

Eden izmed mojih največjih dosežkov je projekt Rush to Relax.

Tukaj sem se preizkusil tudi v petju, kar je zahtevalo kar nekaj mojega poguma, saj sem na tem področju zelo sramežljiv človek. Kar se tiče mojega življenjskega projekta...

Hm... Ne morem se pritoževati nad življenjem, ki ga živim. Imam službo, stanovanje, ne pijem, se ne drogiram, imam super ekipo v

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

22

bendu. Ne oziram se nazaj, gledam pa v prihodnost. Recimo, kam bomo šli v prihodnje in kaj bomo z ekipo delali. Komaj čakam, da konec septembra z bendom odpotujemo v Makedonijo, kjer bomo imeli 5 ali 6 špilov. Tega se zelo veselim.

je tudi tako, da hitim, da bom naredil vse, potem grem domov, spim tistih 6 ur in pol in grem garat dalje.

MISLIŠ, DA JE ZA IZVAJALCE, KOT STE VI, ZA TAK ŽANR, KOT STE VI, NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI DOBRO POSKRBLJENO?

OD KJE IME RUSH TO RELAX? To je v bistvu 3. album nekega avstralskega banda, ki se imenuje Eddy Current Surpression Ring.

Dejansko je tudi zelo zanimiva igra besed. Rush to Relax pomeni “hitiš, da se boš sprostil”. To deloma zaznamuje tudi mene in moj stil življenja Zjutraj hodim v službo, popoldan pa ustvarjam z bandom ali delam na Radiu Študent. Dostikrat

23

Veliko stvari v Sloveniji je zelo dobrih.

Je pa tako, da se mora vsak band in tudi vsak umetnik posebej potruditi sam zase, da se bo pojavil v javnosti.

V vsakem kraju najdeš klub z ekipo, ki poskrbi zate, kjer odigraš dober koncert in smo na koncu dneva vsi zadovoljni. Mislim, da si ljudje tukaj sploh ne morejo predstavljati, kako se morajo recimo glasbeniki potruditi v Ameriki, da se uveljavijo, ker je večja

INTERVJU

država in ogromno bendov, ki bi želeli priti v glasbeno sceno.

A IMAŠ MORDA KAKŠNO SLABO IZKUŠNJO S KONCERTOV? Najslabše izkušnje so takrat, ko se ekipa ne potrudi. Govorim o tem, ko se pripraviš na špil,ljudje pa se obnašajo, kot da nobenemu ni mar za to, da si sploh tam. Noben se ne potrudi s promocijo, s pristopom, z nobeno stvarjo. Ena izkušnja je tudi, ko se na koncertu ulije dež in ti pri zaščiti opreme nihče ne pomaga.

Pa tudi, ko moraš težiti za izplačilo, za katerega ste se dogovorili.

ZANIMA ME ŠE, KAJ PRIPOROČAŠ MLADIM NEUVELJAVLJENIM BENDOM, KI KOMAJ ZAČENJAJO Z GLASBENO POTJO? Naj se obkrožijo z dobro glasbo, naj bodo z vsemi ljudmi dobri in naj poizkusijo iti skozi s čim manj zamerami. Dobro je, da se sodeluje z ljudmi iz lokalnega okolja, ker si s tem omogočiš odprto pot. Ljudje iz bendov naj tudi pomagajo pri organizaciji koncertov, če je možnost, naj bendom nudijo prenočišče. Bendi naj se izogibajo drog in alkohola, kajti zdi se mi, da je tega čisto preveč v Sloveniji. Nikoli nisem imel proti temu, da se zadeve poizkusijo, ampak

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

24

v Sloveniji se precej pretirava s temi razvadami. Začetniki naj se zavedajo, da morajo veliko delati in veliko vaditi, da naj se učijo od boljših v okolici in stvari bodo prišle same od sebe.

ZA KONEC BI TE PROSILA ŠE, ČE LAHKO PODELIŠ Z LJUDMI KAKO INSPIRACIJO ALI MISEL, KI TI JE POMEMBNA.

NAJLEPŠA TI HVALA. Hvala tudi vama. Zelo sem vesel, da smo lahko tu in upam, da bomo naredili res en lep večer vsem, ki bodo prišli na koncert. Hvala ekipi, ki nas je tako lepo sprejela in vsem udeležencem koncerta.

Želel bi spodbuditi mlade, da se borijo za njihove prostore. Naj poskrbijo, da to ne izgine, ker to je nekaj, kar ugotoviš, da ti manjka šele, ko tega ni več. To je edina misel, ko jo lahko dam.

25

INTERVJU

Napisala: Mojca Lubej in Luka Petešić Foto: Rok Črtalič

Skriti k Na raziskovanje mističnih Krkavč

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

26

v

kotički:

27

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50

28

Odpravite se v slikovito vasico istrskega podeželja, v Krkavče in si po bliže oglejte Krkavški kamen.

Vas Krkavče je zgrajena na treh živih skalah in ponuja čudovite razglede na okoliške hribe in vasi. Čeprav se vas omenja šele v 15. stoletju, arheološke najdbe pričajo že o prazgodovinskih naselitvah tega območja.

Ko v vasi zagledate visok kamen z reliefno upodobitvijo človeka ali božanstva z žarki okoli glave, se morda soočate s perzijskim bogom Mitro. 2,5 metra visok Krkavški kamen velja za eno izmed največjih atrakcij slovenske Istre. Sicer v vasi danes stoji replika kamna, original pa hrani Pokrajinski muzej Koper. Mogoče boste ob kamnu začutili posebno energijo, nekateri radiestezisti namreč trdijo, da so ob kamnu posebne, dobre, energije. Vplival naj bi tudi na plodnost. Vsekakor gre za mističen kraj, vreden obiska.

Na trgu v središču vasi si je vredno ogledati tudi bogato opremljeno baročno Cerkev sv. Mihaela in Hišo Vrešje, neke vrste živi muzej v prelepi kamniti hiši, sezidani na skali.

Piše: Andreja Čmaj Fakin Foto: Jaka Ivančič

29

ČLOVEK IN NARAVA:

R

RAZMIŠLJANJE O NJEGOVIH PREDN

azmišljal sem o tem, kakšne posledice bi pustilo dosedanje vedenje ljudi, odobravanje gorskega turizma kot nekaj vsakdanjega in kakšne posledice bi pustila prepoved le-tega. Svoje razmišljanje bom strnil v dva pogleda - z družboslovne in naravoslovne plati.

Č

e začnem kar z naravoslovnim pogledom -

učno snov zapostavljamo - to je vedenje in

menim, da smo se ljudje z leti kar privadili

življenje z naravo. V zadnjih stotih letih smo

na cono ugodja z razvojem tehnologije in

ljudje zapacali Zemljo tako, da smo izgubili

zgrešeno vzgojo. V zadnjem času je prevladala

marsikatero živalsko vrsto in marsikatero še

mentaliteta, da smo mi, ljudje, na Zemlji

bomo, na žalost. Za velik napredek označujemo

najinteligentnejša vrsta - veliko dokazov kaže na

že to, da danes o tem govorimo in začenjamo

to, a smo še vedno mi tisti, ki jih predstavljamo

organizirati tudi javne razprave in okrogle

- to je zelo enostavno, če si lahko kar sam

mize na to temo. Gorski turizem je čudovita

nadeneš ta naziv (iz te perspektive nedvomno

oblika turizma, a je hkrati tudi soodgovorna za

prihaja do navzkrižja interesov). Res je, da smo

onesnaževanje našega planeta in izumiranje

se marsičesa naučili, vendar najpomembnejšo

živalskih in rastlinskih vrst. Kot eno možnost

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

30

O GORSKEM TURIZMU, NOSTIH IN SLABOSTIH

označujem prepoved gorskega turizma. Za

njene sestavine in vsiljiva marketinška politika

naravo bi bilo to ključnega pomena, saj bi se

podjetja). V kolikor bi se odločili za prepoved, bi

lahko obnovila, s tem pa mislim tudi na ublažitev

ta prinesla ogromno družbenih posledic.

izumiranja vrst. Poseg v naravo je danes nekaj čisto običajnega - velike korporacije izsušujejo

[Družbeni pogled]

močvirja in gradijo nove objekte, izsekavajo tropske gozdove, v bistvu vse gozdove, ki jim pridejo naproti, za to, da lahko gradijo plantaže

N

ajprej bi omenjena prepoved vplivala na pohodnike in hribolazce, ki pravzaprav ne

oljnih palm, v trgovini pa prodajajo Nutello, ki

povzročajo ogromne škode, razen, ko gre za tiste

jo (skoraj) vsi obožujemo (Nutella - namaz je

skupine, ki se ne znajo v hribih obnašati (kar

sodobno svetopisemsko jabolko greha, kača pa

prineseš s seboj tudi odneseš) in za kolateralno

31

škodo, ki jo hoja povzroča z vplivom na prst in

- za marsikoga je to edini vir prihodkov za

rastlinstvo. Prizadelo bi jih to, da ne bi smeli v

preživetje. Tudi z gospodarskega vidika to ne bi

naravo, česar so vajeni in jim morda predstavlja

bilo najboljše za državo, ker je od turizma kar

tudi nekakšno rutino. Zatem bi to prizadelo

nekaj prihodkov v državno blagajno.

sezonske turiste in delavce. Moram priznati, da rad smučam, kljub temu, da je to tudi eden izmed razlogov za krčenje gozdov in eden izmed

P

o pogledih z družbenega in naravoslovnega vidika bi predlagal sledeče:

onesnaževalcev, ko gre za umetno zasneževanje.

- Predlagal bi, da se odločimo za omejeno

Udarec na sezonske delavce pa bi bil kar hud

gibanje v določenih delih narave. Na ogroženih

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

32

mestih prepovemo zadrževanje. Ustvari naj se

- Zakonsko bi se uredila gradnja v naravi na

nadzorni organ, ki bo patruljiral na predelih

predelih, kjer ni ogroženih vrst v skladu sožitja

- nekaj v stilu zelene straže, ki bi skrbela za

z naravo (vgrajene hiše v zemljo so prijetne

varovanje narave, kot tudi ljudi (soočamo se s

saj je med zimo bolj toplo, poleti pa prijetno

problematiko neprimerne obutve na pohodih v

hladno - s tem se zmanjša tudi poraba električne

hribe, kar povzroča nesreče in dodatne stroške

energije) - primer so eko vasi.

reševalcem in državi zaradi nemarnosti).

- Vsekakor bi predlagal postopno omejevanje turizma po praksi Benetk, ki so omejile križarke

Z

agotovo si upam trditi, da smo ljudje tisti, ki smo odgovorni za stanje kot ga

in število turistov, da bi zaščitili kulturno

danes poznamo. Jasen dokaz je stanje iz aprila

dediščino - tako bi jaz storil za naravno

2020, ko je ugasnilo javno življenje in se je s

dediščino.

tem zmanjšalo onesnaževanje zraka (Milano:

- Ljudje potrebujemo naravo in oddih zato

-47% izpustov NO2 ± 15%; vir: ESA Earth). Zato

gibanja v naravi ne bi prepovedal, ga bi

resnično upam, da se bomo nekoč ( s tem mislim

začasno omejeval, kot sem to zapisal zgoraj.

čim prej) spametovali in začeli skrbet drug za

- Organizirala naj bi se združenja turističnih

drugega in za naravo - cilj je sožitje narave in

ponudnikov, agencij in okoljevarstvenikov, ki

človeštva ter zmanjševanje negativnih posledic,

bi dorekli pravila za obratovanje nastanitvenih

katerih vzrok smo mi. Čas je za odgovornost.

obratov

‘’Pred zakoni narave smo si vsi enaki. Nihče ni nad njimi in naravo samo. Niti človek.’’

Piše: Mark Djuraševič

33

Foto: unsplash.com

Po poti rek:

BALKAN RIVER DEFENCE

Balkan River Tour 5 Day 2.1

heavily regulated and impounded, but below Bled there are still some incredibly intact stretches to

O

n the second day of descent Rok and Branko were faced with strong

contrasts. Sava Dolinka around Jesenice is

be found.

A

t dawn they portaged the freshly upgraded dam in Javornik, just to paddle straight into

the reservoir of Slovenia’s tallest dam – HPP Moste.

CMKMAGAZIN MAGAZINŠTEVILKA ŠTEVILKA50 51 CMK

34

Paddling in a stinky, litter-packed reservoir next

below the dam, the riverbed was almost dry all the

to the iron factory - which has been depositing

way to where the bypass pipes bring water back to

tailings on its banks for decades - they could

where it should be.

see the effects of heavy metal pollution and

B

intense water level fluctuations. Getting around the Moste dam was a challenge, and once

35

ut just kilometers downstream of all this destruction one of the most amazing stories

in river protection rolled out in front of their eyes.

Floating into the region called Brje (meaning wetland) they stopped and explored the travertine sources and wet meadows that host a rich variety of plant and animal life. This section of the river was supposed to be flooded with a new big dam in the early 2000s, but a group of determined locals organized under NGO Zavest, društvo za varstvo okolja Bled made an amazing effort to start a municipal referendum at which locals decided to stop this nonsense and permanently get the area

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

36

protected. Hats off!

Impressed by what they saw, they paddled last 7 kilometers to the confluence with Sava Bohinjka, where they met with the prettier half of the crew and shared stories of their little adventure long in the night.

Day 2.2

T

he second day of kayaking for Carmen Kuntz and Bor Mihelič on Sava Bohinjka brought

an early morning portage around a Soteska dam and then one of the whitewater highlights of the trip – the Sava Bohinjka gorge. A tight valley with numerous rapids in perfect snowmelt flow and deep green pools inhabited by Huchen and kingfisher in between was something to remember.

O

nce they were through the gorge they enjoyed views of the thick forests of Jelovica

plateau on mellow whitewater, all the way to the Cajhen dam. Just 300 meters downstream of it they met the confluence with Sava Bohinjka – a special place where the Sava becomes Sava. Since they were the faster half of the two crews, they set up camp and waited for the cousins. By sunset they floated in, the crew was finally united and the evening was spentrecounting the team’s (mostly Bor’s) mishaps and stories of the past two days.

Piše: Rok Rozman Foto: Katja Jemec in Katja Pokorn

37

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

38

39

MESEČNA ČAČKARIJA:

Lea Žigante

je mlada

umetnica, ki je pravkar končala umetniško

gimnazijo v Kopru.

Svojo pot bo nadaljevala na Obali in sicer na študijskem programu Vizualne umetnosti in oblikovanje na Pedagoški fakulteti.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50

40

LEA ŽIGANTE

41

43

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50

44

Foto utrinki Foto: Jaka Ivančič, Gabriel Alonso Goy

FOTO UTRINKI

45

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 50

46

47

FOTO UTRINKI

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 51

48