SKRITI KOTIČKI

Skriti kotički: Črnokalska utrdba

Skriti kotički: Črnokalska utrdba

Povzpnite se do ostankov utrdbe nad Črnim Kalom in uživajte v razgledu.

Nad vasjo Črni Kal so na strmi skali, ki je ločena od Kraškega roba, ostanki nekdanjega obrambnega stolpa oziroma utrdbe San Sergio, ki jo je dal v 11. stoletju postaviti istrski mejni grof Ulrik I. Weimarski zaradi obrambe svojih istrskih posesti in zavarovanja prometne poti med Rižansko dolino in kraško planoto. Danes je obnovljeni ostanki nekdanje utrdbe, ki ji domačini pravijo grad, odlična razgledna točka, od koder se razprostira čudovit razgled daleč naokrog.

Do utrdbe je mogoče priti iz dveh smeri. S Črnega Kala je do utrdbe nad vasjo približno 20 minut hoje, s parkirišča na območju nad vasjo pa le pet minut.

Izlet vam vsekakor predlagamo ob lepem vremenu, ko se s Črnega Kala odpre

prelep razgled daleč naokrog.

Piše: Andreja Čmaj Fakin Foto: Ubald Trnkoczy

OBISK BENETK V ČASU PANDEMIJE COVID 19

Včasu od oktobra 2020 do maja 2021 smo bili vsi ponovno prisiljeni ostati doma, zaradi panedmije Covid 19. V tem času smo si lahko naredili načrte kam bomo odpotovali, ko se ukrepi zrahljajo. Moj prvi plan je bil enodnevni izlet v nedolžne in prazne Benetke, brez trume ponorelih turistov, ki zapolnijo vsak kotiček mesta. No pa je le prišel dan, ko je italijanska vlada ukinila pet dnevno karanteno ob vstopu v Italijo. Ta ukrep je bil sproščen s 15. majem. En teden kasneje pa sem že bila na vlaku za Benetke.

Vse kar je bilo potrebno storiti za vstop v sosedenjo državo Italijo je bil hitri antigenski test, ki ni smel biti starejši od 48h. Le tega sem naredila dan pred odhodom, 21.5. v Ankaranu. Test je bil hiter, brezplačen in neboleč. V roku 15 minut pa sem dobila potrdilo v 3 jezikih, da sem negativna na COVID 19. In kaj je to pomenilo? Zelena luč in prestop meje! KONČNO!

V Benetke sem šla z Luno, mlado gospodično staro 17 let. Njen oče naju je v soboto zgodaj zjutraj, odpeljal do Trsta, kjer sva kupili povratno vozovnico za vlak. Štart s perona 1 je bil ob 7:16 in prihod na postajo Venezia Santa Lucia je bil ob 9:21. Vožnja je bila prijetna in hitra, saj sva se z Luno veliko pogovarjali in nasmejali.

Po prihodu sva odhiteli proti Šoli Sv. Roka, saj je bil v načrtu ogled stalne razstave del umetnika Jacopa Tintoretta. Pred ogledom znamenite stavbe sva najprej skočili še v Baziliko Santa Maria Gloriosa dei Frari, oz. kar Bazilika Frari. Ob vstopu je pisalo, da se plača vstopnina, vendar, ker ni bilo nikjer nobenega sva se kar sprehodili in ogledali umetnostne sloge, kipe in slike. Bazilika je največja in najpomembnejša gotska cerkvena arhitektura Benetk. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Opremljena je s številnimi odličnimi umetniškimi deli, vključno z dvema glavnima Tizianovima deloma. Ob izhodu pa se je že gnetlo nekaj obiskovalcev ob plačilnem pultu, midve z Luno pa sva kar šmugnili ven.

Ob iztopu sva se napotili proti šoli sv. Roka, kjer sva kupili karti za ogled. Obe sva plačali študentsko ceno, ki znaša 8€. Razstava poteka na 3 različnih nadstropjih. Osrednji prostor je Sala dell´albergo z 22 slikami. Tintoretto ali Jacopo Robusti je bil italijanski slikar in pomemben predstavnik beneškega slikarstva. Njegovi

Foto:

sodobniki so občudovali in kritizirali hitrost, s katero je slikal in drznost njegovega čopiča. Zaradi njegove izjemne slikarske energije so ga poimenovali Il Furioso (“besni”). Za njegovo delo so značilne mišičaste figure, dramatične geste in drzna uporaba perspektive v manierističnem slogu. Tintoretto je izdelal veliko število slik za šolo in sosednjo cerkev sv. Roka.

Po ogledu in naužiti umetnosti sve se odpravili proti mostu Rialto, na katerem se ni gnetlo turistov in trgu sv. Marka, ki je bil zelo prazen. Nekje na poti sva se malce ustavili, spili kavo in pojedli sendvič. Cena kave in vode je znašala 6,5€. Pozabila sem omeniti, da je v v Italiji zunaj obvezno nošenje zaščitne maske. Po mestu hodijo policaji, ki kontrolirajo, če se obiskovalci držijo pravil. Ko sva prispeli do trga sv. Marka sva si ogledali katedralo, cena vstopnice je znašala 3,00 € na osebo. Nato sva obiskali še doževo palačo. Vstopnina je tukaj znašala 13,00 €, plačali sva študentsko karto. V palazzu Ducale sva bili približno uro in pol, si ogledovali beneško slikarsko umetnost ter

zapore. Sprehodili sva se tudi skozi Most vzdihljajev, ki je znan po tem, da so zaporniki tukaj uzrli zadnjič luč svetlobe.

Po ogledu sva se počasi odpravili proti mostu Rialto, se usedli ob kanal ter pokonačali sendviče, ki so nama ostali. Ob prijetenem klepetu je čas tekel in ko sva videli koliko je ura, sva pohiteli nazaj na železniško postajo in se počasi odpravili domov. Vlak sva imeli iz perona 2 ob 18:39 in v Trst sva prispeli ob 20:44. Na železniški postaji naju je Jani dočakal in nas varno odplejal domov.

Zelo sem vesela, da sem po dolgem času končno prestopila državno mejo in se odpravila na potep. Vsem vam, ki berete ta prispevek svetujem, da se odpravite na enodnevni izlet v Benetke, saj je sedaj idealna priložnost da doživite pristnost tega zgodovinskega bisera.