š t . 3 0 5 - 2 0 1 6
Skriti kotički: Carpacciov trg
?
Napovednik dogodkov
R e v i j a C e n t r a m l a d i h K o p e r
SUP ali stand up paddle
Strip: Krajšnica
Intervju: Ana Pupedan
Foto kolaži: Bluesback, Free the mouse, Fetus, NOAIR, Sovražna sreča filmski večer
Intervju: Kaja Teržan Naredi svojo pojočo slamico
2 Vsebina
__________________________________________
CMK Magazin
CMK Magazin številka 3 maj 2016 Uredništvo: Mojca Vojska in Patrik Holz Sodelavci te številke: Vid Avdič Batista, Sara Fabjan, Sandi Kruh, Vid Gladovič, Erika Gregorič, Sara Naraglav, Tim Mavrič, Iztok Južnič Zonta. Fotografija na naslovnici: Simon Avsec Fotografija prostora CMK-ja: Jaka Ivančič Fotografije: CMK, KŠOK, ŠOUP, Branko Miklavec Marija Rožanc in Mojca Vojska. Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670
Kazalo 4 8 11
• Skriti kotički Kopra: Carpacciov trg
6
• Recept: ajdovi rezanci po azijsko
10
• SUP ali stand up paddle • Foto kolaž 1: Kulturfest (rock večer)
12 16
• Literarni kaos III.: kratka zgodba
14
• Bodimo aktivni: slap Veli vir
18
• Intervju: Ana Pupedan
19
• Foto reportaža 1: Na izletu z ladjico po slovenski obali
22
• Foto kolaž 2: Bluesback & friends
24
• Mesečna čačkarija: Tisa Primc
26
• Foto reportaža 2: Kombat air nad Tribanom
27
• Foto kolaž 3: Sovražna sreča (filmski večer)
28 32 35
• Intervju: Kaja Teržan
30 34
• Izpostavljamo: napovednik dogodkov • Iz naše premične zbirke • Kdo pa mlade kaj vpraša?
• CMK foto utrinki Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.
• Strip: Krajšnica (Reika Gregoretti)
• Naredi sam: Pojoča slamica
___________________________________________________________________________
Uvodne besede 3
__________________________________________
Zapihala bo burja! Ma kej ste vija?! Kaj zdej odločite se že enkrat! A še vedno iščete naslov magazinu? Na-a! Nič več. Izbrali smo ga. Dobili smo veliko pozitivnih odzivov na vprašaj na naslovnici. Lajkate ga. In zato ga bomo obdržali! Yaaaay! ;-) Všeč nam je drugačnost vprašaja, obožujemo tudi njegovo dvojnost. Kajti vprašaj je lahko ločilo, ali pa glagol vprašati, torej vprašaj nas - vprašajte nas. Slednje se fantastično dopolnjuje z usmeritvijo Centra mladih Koper, kajti čisto vsak lahko pristopi do nas in se aktivno vključi v sooblikovanje mladinskega centra. Tretja številka magazina prinaša novo rubriko ''Športanje'', v naslednjih številkah bomo objavili serijo člankov na temo SUPanja, ker je poletje primeren čas za ta šport. Erika Gregorič je nadaljevala stripovsko družino z novo kreacijo, skriti kotički Kopra je tokrat znani Carpacciov trg, oči si lahko spočijete na številnih foto kolažih in foto reportažah, npr. čudovit izlet z ladjico po slovenski obali (od Ankarana do Kopra) iz čisto novega zornega kota. Naslednjič se beremo drugi ponedeljek v mesecu juliju (11. 7.), ko se bo poletje popolnoma razživelo, za vas pa bomo pripravili polne in zanimive vsebine. Jaz že težko pričakujem Festival Burja, ki bo popolnoma prepihal in spremenil prostore CMK-ja! Že na naslednji strani pa si lahko premierno preberete njen program. Urbana kultura je nujna! Peace out, urednik, Patrik Holz
Fotka meseca
Foto: Patrik Holz
___________________________________________________________________________
4 Napovednik - izpostavljamo
Izpostavljamo
__________________________________________
PONEDELJEK
SREDA
U.S.I. (gledališko-filmska delavnica) 16.30 - 18.00
Igranje biljarda 19.00 - 21.00
Kontaktna improvizacija 18.15 - 19.30
Šola namiznega nogometa 18.00 - 21.00 Aktualna državna prvaka delita svoje znanje.
TOREK
ČETRTEK
Igranje konzole Wii: • Just dance • Sports • Mario kart 13.00 - 17.00 S sabo lahko prinesete tudi svoje igre in se pomerite z drugimi obiskovalci CMK-ja.
Javna gledališka vaja prvi četrtek v mesecu 19.30 - 22.00
Izmenjava knjig drugi torek v mesecu 13.15 - 18.00
Brezplačna vadnica za glasbene skupine z ozvočenjem in bobni. Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si s pripisom ‘‘vadnica’’.
PETEK Igranje biljarda 18.00 - 20.00 Swing preplesavanje 18.15 - 20.00
Igranje namiznega nogometa je BREZPLAČNO vsak delavnik 13.00 - 20.00.
___________________________________________________________________________
Napovednik - izpostavljamo
__________________________________________
Ponedeljek 27. 6. Popoldan: - RIMArt
Zvečer: - filmski večer
Torek 28. 6.
Popoldan: - okrogla miza o urbani kulturi Zvečer:
- N'toko (dj set) - Your gay thoughts
Sreda 29. 6. Zvečer:
- NoAir - Koala voice
Četrtek 30. 6.
POZIV ZA PRIJAVO NA LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ RIMArt Organizacijska ekipa Festivala Burja prijazno vabi in spodbuja vse mlade umetnike, da se prijavijo na literarni in likovni natečaj za sodelovanje na projektu RIMArt, ki bo potekal 27. junija 2016 v Kopru v sklopu Festivala Burja. Projekt RIMArt obsega literarni in likovni natečaj, na katerega se lahko prijavijo ustvarjalci iz literarnega področja in umetniki iz umetniško-vizualnih smeri. Natečaj podpira odprto ustvarjalnost, zato ne omejuje tematike, vsebine ali izvedbenega načina. Na projektu lahko sodelujete: - ustvarjalci iz literarnega področja s poezijo (do tri pesmi) ali eno krajšo prozo (do 1000 besed) - umetniki s slikarsko tehniko, fotografijo, ilustracijo, kiparstvom ... Prispela literarna dela bomo pred izvedbo projekta RIMArt posredovali prijavljenim likovnim umetnikom, ki bodo izbrano literarno delo 27. junija v Kopru na prostem tudi poustvarili v poljubni izvedbeni tehniki.
Zvečer:
Vsa prispela literarna dela in ustvarjena likovna dela bomo po zaključku projekta RIMArt razstavljena v prostorih Centra mladih Koper. Otvoritev razstave bo v petek, 1. julija, ob zaključku Festivala Burja.
Petek 01. 7.
Prijave s priloženimi literarnimi deli oziroma z navedbo predvidene izvedbene tehnike ter vsa morebitna vprašanja sprejemamo na elektronski naslov: info@fontico.si
- Toxine - Jardier Zvečer:
- otvoritev razstave RIMArt - Bas in glas - Miki Solus
Rok za prijavo je 17. junij 2016.
___________________________________________________________________________
5
6
Skriti kotički Kopra
__________________________________________
P i Tim š Mavrič e
Carpacciov trg
D
ragi fanti in pupe nadaljujemo s šetanjem po skritih kotičkih Kopra. Samo da smo sigurni, da nismo koga izgubili po poti, gremo nrdit en mičken riassunto. Torej, zadnjič smo se prešetali ob današnjem mandraču in starem mestnem pristanišču, ki je bilo nekoč dejansko okno mesta v svet oziroma neke vrste srednjeveška Luka Koper. Rekli smo še enih par besed o tem, kaj je bla Taverna in kaj so v njej počenjali (večinoma pač shranjevali sol, nič kaj revolucionarnega). Danes pa iz obrobja stopamo v mesto samo, ampak vseeno ne daleč. Enih par besed bomo povedali o Carpacciovem trgu in o kakem človeku, ki je z njim povezan. Najprej, za tiste, ki tega ne veste, Carpacciov trg je tisti tlakovani trg na drugi strani Taverne. Na njem imaste na sredini en star vodnjak, ki je danes v bistvu fontana, en čuden steber, ki je na prvi pogled malo wtf, in še ene par kamnitih klopc in eno pergolo ob strani. Skratka, ne moreste ga falit. Ok, kaj je fora Carpacciovega trga? In zakaj za vraga ima tako ime? Trg je dobil ime po enemu Italijanu (pazite Carpaccio, je tudi neki za jest, naš trg pa definitivno ni dobil ime po hrani), ki je povezan z zgodovino našega mesta, pomem-
ben je pa tudi z zgodovino Benetk in še več, za zgodovino slikarstva. Stric se je imenoval Vittore Carpaccio in je bil slikar. No, v bistvu je bil tip kar neki »pezzo grosso« beneške slikarske scene v 15. stoletju (da vas ne zmedem – od leta 1400 naprej). To je cajt, ko je glavna moda v Benetkah postala Renesansa in Carpacciu je v Benetkah biznis kar zalaufal, kar pomeni, da je imel precej naročil za slike, ki jih je dobil od cerkve in od beneških plemičev. Postal je famozen po takih ogromnih slikah, ki so običajno prikazovale ogromno ljudi in neke arhitekture – po navadi so bili to prizori iz kakih zgodb. No
tam proti letu 1500 je pa Carpaccio dobil konkurenco, mlada slikarja Tizian in Giorgione sta začela ufuravat neki nov stil slikarstva (malo bolj darkerski in čuden), ki je bil folku ful všeč. Stric Vittore je začel tako izgubljat posel v Benetkah in se je začel obračat širše po pokrajini, da bi dobil naročila. In glej ga zlomka – naletel na Koper. Sem ga je povabil takratni koprski podestat (župan) Sebastiano Contarini. Izdelal je par res lepih slik, ki so potem ostale tu v mestu. Najbolj famozna je una slika s sv. Marijo na prestolu, ki jo lahko vidiste še danes v glavni cerkvi na Titovem trgu. Aja btw, samo za info, letos je 500 let od izdelave te slike (nastala je leta 1516). Ok smo poštekali, da je stric bil pomemben, samo kaj ima to veze zdej s tem trgom? No, štorja je malo daljša. Carpaccio je pač prišel v Koper naredit teh par slik, s sabo pa je pripeljal tudi familijo. Njegov sin Benedetto se je pri nas očitno imel fanj in ko je malo zrastel, se je tudi vrnil in se za stalno naselil v Kopru. Naši so mu tudi potrdili čez en čas, da je uradno postal meščan, kar pomeni, da je lahko tudi kupil hišo in to na današnjem Carpacciovem trgu, to pa je tista kamni-
_______________________________
ta hiša z gotskimi okni in malimi polkrožnimi vrati nasproti Taverne. Benedetto Carpaccio je sicer tudi bil slikar in je naredil neki slik za lokalne manjše cerkve, ampak v primerjavi z očetom je bil bolj amater kot kej druzga. Kmalu je tudi opustil slikarstvo in se začel v Kopru bavit z drugimi biznisi. Na neki točki so mu celo dali javno službo – postal je ključar vrat sv. Martina, ki so stala zraven Taverne (to sem vam že zadnjič povedal, se mi zdi). Carpaccio junior si je v Kopru tudi ustvaril družino, ki je nato živela v tej hiši še kar nekaj časa, dokler ni izumrla tam nekje okoli leta 1800. No zato se trg danes imenuje Carpacciev, ker je familija Carpaccio tu dejansko živela (no, vsaj en cajt sigurno). Trg je pa seveda to ime dobil enkrat po drugi svetovni vojni, prej je ime blo dosti bolj logično – Piazza del porto, oz. pristaniški trg. Če se spomneste, kaj sem zadnjič pisal o Taverni, boste vedli tudi, da je bil trg precej bolj zaprt. Oboki od Taverne so bili zazidani, desno od Taverne je bil prehod skozi mestna vrata, levo (tam, kjer je danes kafič Calipso) je stala ena velika utrdba v obzidju, kar pomeni, da je tudi tam bil prehod blokiran. Ampak takrat
‘‘
‘‘
Koprčani so s sabo prinesli vojno trofejo – turško zastavo. Na to zastavo pa dragi fanti in pupe ne stojte pozabit, ker jo bomo še enkrat nekje srečali..
pa ni še bilo Hotela Koper. Ta hotel (ona ogromna bela stavba, za tiste, ki ne veste) je bil zgrajen tukaj v času med obema vojnama, ker so fašisti hoteli v njem naredit šolo. Za to pa so seveda (kako logično, khm) podrli eno celo četrt starega mestnega jedra. Glavna ulica te četrti je povezovala Carpacciov trg (vhod vanjo je bil približno tam, kjer je danes prehod pod stavbo hotela, zraven caffe Costadoro), ulica pa je prišla ven na trgu pri čevabdžinici Sarajevo, ki je danes tam zadaj za Mladinsko knjigo nasproti Tržnice. Vmes pa so seveda porušili še staro mestno gledališče (t. i. Teatro Vecchio), ki se je nahajalo ob tej ulici. Skratka, velika
škoda, če se mene vpraša. Preostali deli Carpacciovega trga pa so zgledali približno tako kot danes. Iz slik je samo jasno, da tam, kjer ima naš župan uni zaprt lokal, je bilo neko skladišče, pol naprej obične bajte od folka in pol na vogalu pri Kidričevi palača Almerigotti, ki stoji še danes in kjer greste danes lahko kupit pivo v trgovino Hoppiness. Ok smo naredili cel giro, lahko gremo kam naprej? Ne, ne še. Še eno stvar smo spustili, in sicer uni wtf steber na sredini. Kaj je sploh ta steber? V bistvu gre za čisto običen spomenik, una gospa gor na vrhu pa ni točno jasno, kdo je, naj bi bila sv. Justina, ma nismo sigurni. Tako-zvani steber sv. Justine je spomenik koprski ladji (galeji), ki se je udeležila pomorske bitke pri Lepantu (1571) in na strani beneškega ladjevja tudi zmagala. Odpravo pa je vodu tudi Koprčan, grof Domenico del Tacco. Borili so se v bistvu proti Turkom in ta bitka je bila njihov glavni pomorski poraz, po katerem se njihovo ladjevje tudi ni več pobralo in je pomenila tudi utrditev beneške prevlade v sredozemskem morju. Koprčani so se tako vrnili domov in s sabo prinesli tudi vojno trofejo – turško zastavo. Na to turško zastavo pa dragi fanti in pupe ne stojte pozabit, ker jo bomo še enkrat nekje srečali. Dovolj teženja za danes, fajn se imejte in se beremo čez en mesec, ko nadaljujemo našo šetnjo. Au revoir! Fotografije: hister.org
___________________________________________________________________________
8 Rubrika __________________________________________ P i Sara š Naraglav e
Iz naše premične zbirke Priporočamo v branje
PHILIP K. DICK – Ali androidi sanjajo o električnih ovcah (fantastični triler)
P
hilip K. Dick je eno najpomembnejših imen znanstvenofantastične literature. Napisal je več kot 50 knjig. Po tem romanu je slavni režiser Ridley Scott posnel kultni film Iztrebljevalec (BladeRunner). Po vojni je zemlja opustošena in na njej živi le še malo prebivalcev. Med njimi je tudi Rick Deckard, iztrebljevalec replikantov, robotov v človeški podobi, ki jih je ustvarila industrija, da bi služili ljudem na poseljenem Marsu, planetu, kjer je normalno življenje edino še mogoče …
___________________________________________________________________________
Iz naše premične zbirke
__________________________________________
MICHAEL BURK – Ljubezen v Parizu (ljubezenski roman)
M Dobra kuhinja: 50 idej kako pripraviti solate in karpače
P
oletje je čas uživanja preprostih, na hitro pripravljenih in osvežilnih jedi, zato smo za vas izbrali naslednjo knjigo odličnih receptov. Dobra kuhinja je serija knjižic, s pomočjo katerih se bodo vsi, tudi manj izkušeni, naučili kuharske umetnosti. Vsebuje 50 izvirnih receptov priprave solat in karpač, ki so bili preizkušeni s strani posebej izbrane skupine kuharskih mojstrov.
ichael Burk rojen v Nemčiji, je v zadnjih 15 letih prodrl na najvišja mesta v seznamih uspešnih romanov. Njegova najbolj znana dela so: Sanje imajo svojo ceno, Zlati vrtiljak, In jutri ves svet … Bralec bo z junaki tega romana doživel očarljivo poletje v sodobnem Parizu, nepopisne lepote strastne ljubezni in navsezadnje spoznal, kaj je enkratna ljubezen, ki so jo nekoč označevali s pridevkom romantična. Dve prijateljici se v Parizu zaljubita v istega moškega. Z njim doživita enkratne ljubezenske avanture, toda njun izvoljenec je zavit v skrivnost …
___________________________________________________________________________
9
10 Iz naše premične zbirke __________________________________________ ANDREJ MAŠERA – Zahodne Julijske Alpe (vodnik)
K
je preživeti dopust, ali na morju ali na gorah? Za vse tiste, ki so namenjeni na gore, priporočamo tale vodnik Andreje Mašere dobrega poznavalca Zahodnih Julijcev. V vodniku je opisanih 50 izbranih ciljev, ki po težavnosti segajo od prijetnih nedeljskih izletov do zelo zahtevnih ciljev. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, ob natančnih opisih pa nam še dodatno olajša orientacijo.
TELO V FORMI (priročnik)
B
liža se poletje, čas dopustov in kopalk. Da bi čim bolje zgledali v kopalkah, vam svetujemo branje priročnika Telo v formi. Gre za praktično knjigo nasvetov za vse, ki znajo ceniti lepo telo, polno nasvetov glede nege telesa, različnih tehnikah sproščanja, o zaščiti pred sončenjem, katere diete so pravilne, kako pridobiti kondicijo, pravilna prehrana ...
Ajdovi rezanci po azijsko Sestavine za 2 osebi: - 1 srednja čebula 1/2 glave (kitajskega) zelja - 2 korenčka - 200 g piščančjega mesa - 1 jajce - ajdovi rezanci (soba) - sojina omaka - 2 pesti arašidov - tajska čili omaka
N
arežemo čebulo in jo prepražimo na olju v woku ali večji ponvi. Prepražimo še meso narezano na trakce, in ko se nekoliko zapeče, dodamo na trakce narezano zelje in korenček. Korenček na trakce narežemo kar z lupilnikom. Zelenjave lahko damo malo več, saj s kuhanjem izgubi volumen. Kuhamo do mehkega. Medtem zavremo vodo in skuhamo ajdove rezance. Paziti je potrebno, da jih ne prekuhamo, saj so kuhani zelo hitro. Preden zelenjavi dodamo rezance, vmešamo še jajce. Ko smo dodali še rezance, prelijemo s sojino omako po okusu in zmešamo. Serviramo na krožnik, potresemo z zdrobljenimi nesoljenimi arašidi in dodamo tajsko čili omako. Okus je še boljši, če namesto pribora uporabimo palčke. ;)
___________________________________________________________________________
Kdo pa mlade kaj vpraša?
Rubrika
__________________________________________
Nam pa res ni vseeno! Pozivamo te, da se angažiraš in spregovoriš. Naj bo tvoj glas končno slišan! Nudimo ti prostor za prispevke in rubrike, soustvarjaj in sodeluj z nami. Kar brez skrbi! Poskrbeli bomo za lektoriranje in mentorstvo pri pisanju prispevkov. Če nimaš idej, kaj pisati, pa imaš vsaj željo, ti lahko mi predlagamo teme, zato piši na zasebna sporočila CMK facebooka. Ali pa nas kar pocukaj za rokav v prostorih Centra mladih Koper. ;) ___________________________________________________________________________
11
12 Članek
__________________________________________
P i Iztok š Južnič Zonta e
SUP - stand up paddle ali stoječe veslanje
Verjetno si že slišal in tudi videl, ali pa si ti mogoče eden od čudakov, ki vesla po vodi in se z veliko surf desko sprehaja po slovenski obali, reki ali jezeru. Ta dokaj novi šport in rekreacija, se je k nam prikradel precej množično. ako tudi ne bi, saj je Slovenija polna zanimivih kotičkov do katerih, se lahko le stežka prebiješ oz. lahko do njih prideš samo po vodi. Z enostavnim odkrivanjem teh kotičkov, ki so jih prej poznali samo ribiči in peščica drugih ljudi, ki se je z raznimi triki in napori komaj dokopala do njih, se nam je odkril tudi tisti del nedotaknjenega sveta, ki smo ga imeli pred no-
som, a nismo mogli do njega. upanje je tudi razgiban šport, ki je odvisen od vetra in vremena, pozorni moramo biti na tokove, hkrati pa izbrati pravilno opremo. SUP je odličen pripomoček tudi za rekreativce in ljubitelje narave. Zelo podobno je sprehodu po gozdu, hoji na hribe ali dogodivščini v puščavi. Samo da "hodimo" po morju, jezeru ali reki. Po eni
S
strani pusto, modro in prostrano, po drugi (pod vodo) polno živeža in razgibanega morskega dna. Za takšno turistično popotovanje po morju so obvezna oprema, poleg kape in vode, tudi plavalna očala ali maska. Ko pluješ med čeri, recimo na poti do Mesečevega zaliva (Strunjan) se je nujno ustaviti in pokukati na morsko dno. Poleg leščurjev in kakšne morske zvezde lahko presenetljivo ugotovimo, da se je naša voda v zadnjih letih očistila, saj bomo na skalah opazili morske ježke.
‘‘
Si vedel, da imamo Slovenci svetovno prvakinjo Manco Notar, ki stopničke za prva mesta zbira po celem svetu?
‘‘
K
___________________________________________________________________________
Športanje 13
__________________________________________
N
a SUP-u pa lahko počnemo še marsikaj drugega. Recimo jutranjo jogo. Ja, v mirno jutranje morje se s supom spustimo po vodi in začnemo z vajami. Seveda, je lovljenje ravnotežja večji izziv kot na kopnem, zato začnemo z enostavnimi vajami in kaj kmalu se naše telo navadi na premično površino. Zanimivo je poskusiti, koliko si dovolimo in koliko nam glava, mišice in voda dopuščajo pri zahtevnejših vajah. Navsezadnje, če pademo, bomo padli samo v vodo. :)
INFO Če te zamika, da bi tudi sam poskusil/a ta zanimiv šport, ki te zagotovo ne bo pustil ravnodušnega nas, kontaktiraj preko FB strani HALO SUP .
P
ripravljene imamo tečaje, ki so namenjeni predvsem začetnikom, ki bi radi supanje poskusili ali bi se radi v kratkem odpravili na daljšo dogodivščino po morju. Čim osvojimo prve korake (potrebujemo nekje eno uro), se bomo v bolj podrobno odkrivanje naše okolice podali na izlet.
Več na tečaju in v naslednji številki. :)
14 Rubrika __________________________________________ P i š e t a
Sara Fabjan in Patrik Holz
Pijanski priročnik - za začetnike
Literarni kaos III.
V
rtoglavica. Vznesenost. Razvozlan jezik in pogum. Vse to in še več so učinki alkohola. Kako pa se spopasti z močnim mačkom in jutranjim iskanjem ravnovesja? Odgovore boste našli v tretjem Literarnem kaosu, ki vsebuje kratko zgodbo iz prvega letnika Novega zvona z naslovom Pijanski priročnik - za začetnike.
Samo Korelec - Pijanski priročnik - za začetnike (spletna revija Novi Zvon letnik 1, številka 7) Nikoli se ne smeš zbuditi na mah. To si zapomni. Najprej eno oko čisto malo, potem še drugo, priprt pogled z obema očesoma in šele nato lahko normalno odpreš oči. Seveda je pomembno, da se razgledaš okoli, zato to storiš, ampak počasi. Najprej je potrebno ugotoviti v kakšnem stanju si. Poznamo tri stanja, sedeče, kar bi pomenilo, da si samo na pol zakinkal - ponavadi to ne traja dlje kot kakšno uro - drugo stanje je ležeče, pri katerem si nekako zvit v fetalno pozicijo – to pomeni, da si spal dlje kot kakšno uro in si se zaradi mraza zvil v kepo, da bi se ogrel seveda in iz tega lahko izveš, da si si bil dovolj priseben za kaj takega, popravek, da je bil tvoj organizem dovolj priseben za to – in nenazadnje je tu spet ležeča pozicija, pri kateri pa tvoji udi štrlijo vsak na svojo stran – to bi potemtakem pomenilo, da spiš dobro uro in da se najbrž ne spominjaš ničesar, kar te je pripeljalo do kočljivega položaja, v katerem si se znašel. Pomemben aspekt, ki ga je potrebno še omeniti tukaj, bi bil, na kakšni podlagi se nahajaš, ali je to kakšna klopca v parku, s katere si morda prepodil pijanega klošarja, ali pa je to mehka travnata podlaga, kar boš kaj kmalu spoznal ob pogledu na svoja oblačila, ali pa boš čutil bolečine v križu, hrbtenici, morda nekje pod sabo kakšen pritisk majhnega predmeta, kot je to čutila kraljična na zrnu graha, potem boš tudi opazil kakšno modrico na svojih rokah ali kje drugje na telesu, saj si se ulegel kar na ne humano trd asfalt, ki pa ima to prednost, da se poleti lepo ogreje in te najbrž ni zeblo. Ko je ta stvar za tabo, se odločiš kako naprej iz te točke. Kaj mislim s tem? Preprosto, če si v stanju vodoravno s podlago, se boš ponavadi želel postaviti z le-te navpično, se pravi, se boš poskusil usesti. Dvig glave bo povzročil zanimiv efekt, ob katerem se ti bo zdelo, da je popolnoma breztežna, kar pa kasneje ne bo več tako zabavno, ko boš poskusil hoditi. Skoraj bi pozabil, še preden boš poskusil vstati, boš potipal svoje hlačne žepe in žepe v jakni in iz njih izvlekel denarnico, ključe, telefon ... Ko boš našel denarnico, boš pogledal, če ti je ostalo kaj denarja in kakšen oseben dokument itd. Vmes, ko tipaš po žepih, je dobro preučiti tudi tvoj zunanji izgled, obleko, če opaziš kakšne madeže, saj obstaja velika verjetnost, da si se pokozlal ali pa vsaj polil s pijačo, ki bo še kak teden oddajala vonj po domačih rožcah, kakršne najdemo v raznih domačih pripravkih (brinovec, sadjevec, viljamovka), ki lajšajo simptome mnogih bolezni, od bolečin v trebuhu, do ozdravitve slabe volje in kot pomoč za dvig samozavesti, ki je bila prejšnjo noč še kako dobrodošla, ko si za rit zgrabil kakšno deklico, za katero si, kot si kasneje ugotovil, zmotno mislil, da je morda predobra, previsoka zate. Ko in če opraviš vse te stvari, je sedaj smiselno, da preideš v fazo premikajočega se subjekta. Predpostavimo, da si sedel na klopci. Najprej pogledaš na tla in svojo levo ali desno odrivno nogo postaviš trdno na pozicijo, ___________________________________________________________________________
Literarni kaos
__________________________________________
15
v kateri se pripravljaš, da boš vse svoje moči usmeril v to, da bi se dvignil. Pri takem početju nate preži kar nekaj nevarnosti, od tega, da boš stopil v kakšno kozlanje, do tega, da se boš spotaknil na odvrženi flaši. Celotno situacijo najbolj opišejo besede prijatelja pisca tega priročnika, ki je takšne stvari ponavadi pokomentiral z njegovo znano parolo: “Jebeno.” Držeč se za klopco z obema rokama, se opreš na odrivno nogo in nanjo preusmeriš nekje 60 % svoje teže, na drugo nogo pa 40 %, potem se trudiš izravnati odstotke na 50 : 50. Še vedno držeč se za klopco, se končno postaviš “trdno” na noge. Tukaj še opomba, da nikoli ne smeš spustiti klopce, tudi ko se ti zdi, da je tvoja evolucija v homo erectusa že uspela. Nato zavzameš položaj stare mame ali ata, ki se oklepa svoje hodulje, izraz, ki je tukaj na mestu, je, da se držiš stvari kot pijanec plota, dobesedno, navkljub ironiji. Sedaj moraš ugotoviti, ali boš dejansko lahko postal premikajoči subjekt, to storiš s hojo. Tudi tukaj imaš na razpolago celotno paleto možnosti, seveda, ko opraviš s spuščanjem plota. Kar storiš tako, da se spustiš najprej z eno roko in še za tem z drugo, malo pobalansiraš, in če ti uspe ostati na nogah, za katere se ti najbrž zdi, da nimajo nobenega vezivnega tkiva, kaj šele podpornega in vmes preklinjaš gravitacijo, si pripravljen. Tako pridejo na vrsto opcije, o katerih smo že začeli govoriti. Obstaja jih res veliko, če jih naštejem samo nekaj, za katere so najbolj koristne iz mojega empiričnega izkustva. Ali začneš hoditi s hitrim korakom, držeč se malo naprej z glavo, saj te zna zanašati nazaj in bi znal pasti na hrbet, pomikati se moraš hitro in pokriti čim večjo razdaljo, preden se zložiš po tleh. Nevarnosti pri tem so, da utegneš pasti na hrbet, zadnjo plat, ali najhujše, če si precenil naklon naprej, lahko padeš na obraz, kar zna biti kar boleče ob že tako razboleli glavi. Druga možnost je, da v srednje hitrem gibanju potuješ od opore do opore, pri čemer je glavnega pomena, da zagrabiš svojo oporo, preden te zapusti dar hoje. Nevarnost pri tem zna biti, da bi se preveč zagnal v kakšen steber ali ograjo in bi se zaletel vanjo, pri čemer bi spet pristal na riti, ali da ne bi našel dobre opore po pretečenem času hoje in bi bil rezultat podoben že opisanemu. Tretja, mogoče najboljša izbira, ki se je sam največkrat poslužujem, je takoimenovana počasna hoja z veliko zibanja. Pri temu načinu hoje se premikaš počasi in se trudiš čimbolj ohranjati svoje ravnotežje. Rezultat tega je najbolj konvencionalna hoja pijanca z rahlim zibanjem levo in desno in občasnimi padci. Tile opisani načini hoje pa še zdaleč niso vsi in jih obstaja še mnogo. Prav tako je potrebno imeti v mislih, da so to načini hoje, ki se jih poslužuje srednje do kar dobro opita oseba. Če nismo v tem stanju pijanosti, potem jih naj bralec smatra za brezpredmetne. Na koncu še nekaj besed o stanju “kome”, ali strokovno, nezmožnosti subjekta, da preide v fazo vstajanja pokončnega človeka in udejani svoje naravne danosti gibanja, potovanja iz točke do točke, hoje namreč. Če se znajdemo v takšni situaciji, je ponavadi najbolje malo počakati in zbistriti misli, šele nato pa poseči po vseh zgoraj opisanih postopkih. Vse to je imel v glavi Janezek, ko se je nekega dne zbudil na klopci nekje v parku blizu avtobusne postaje Poljanska. Doma je prebiral priročnik in napisane besede so se mu zdele smiselne in povedane z veliko mero izkušenosti na tem področju, ki pa je bilo njemu samemu še nekako tuje. Namreč imel je šele 13 let in zanj se je čudoviti svet popivanja šele začenjal. Tako je pomislil, kaj naj bi po navedbi priročnika storil sedaj in v premišljevanju je najprej odprl eno oko, nato še drugo, se usedel, pretipal svoje hlačne žepe ...
Komentar uredništva
B
esedilo je spisano v obliki priročnika, ki pa obdela samo tri nasvete - prebujenje, sedeči položaj in hojo, oziroma zgolj eno področje - premikanje. Definitivno veliko premalo za tako močno oznako ‘’priročnika’’. Ideja bi lahko bila izredno zanimiva, če bi bila vsebinsko bolj razdelana. Prvi odstavek je celo najbolj dodelan glede vsebine in tudi sloga, saj nakaže smer v katero bi lahko bilo speljano besedilo, vendar avtorju ne uspe zanimive ideje pripeljati do konca, ki je sicer nepričakovan, saj opiše ‘’uporabo’’ priročnika na konkretnem primeru, čeprav menimo, da bi lahko bil bolj originalen in s tem dodal zgodbi novo razsežnost. Slogovno tekst tudi precej razočara. Avtor žal slabo uporablja jezik, ob takem naslovu bi pričakovali bistveno večjo dodelanost, tudi uporabo slenga ali tipičnih izrazov s pijanskih prigod. ___________________________________________________________________________
16
Foto kola탑 1
___________________________
___________________________________________________________________________
Kulturfest: Free the mouse, Fetus, NOAIR
__________________________________________
17
___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________
18 Bodimo aktivni! __________________________________________
Bodimo aktivni!
Do slapa Veli vir in nazaj! Potek poti: Sokoliči - slap Veli vir - Sokoliči Izhodišče: Pot začnemo v majhnem zaselku Sokoliči. Na začetku zaselka je tabla, ki nas usmeri proti slapu, tam lahko tudi pustimo avto. Od table gremo desno po široki poti in sledimo tablam, ki nas usmerjajo proti slapu. Po približno 20-tih minutah zložne hoje pridemo do 7-8 metrov visokega slapu, ki pada čez obzidju podobno steno v velik tolmun. Izvir potoka je le kakšnih 50 metrov nad slapom. Zahtevnost: Lahka pot. Besedilo in fotografije: Mojca Vojska
P i š e
Patrik Holz
Ana Pupedan
V petek 20. 5. smo v CMK-ju v organizaciji Šole Rokenrola preživeli večer smeha. Pred koncertom Ane Pupedan smo se dobro ogreli s stand up nastopi, nato pa se spustili z vajeti med koncertom Ane Pupedan. Po nastopu smo se pogovorili s frontmanom Simonom Avscem. ___________________________________________________________________________
20
Intervju
__________________________________________
Vaši vzorniki? (Smeh) … začeli smo s heavy metalom, to je bilo takoj na začetku srednje šole, ko smo bili stari 15 let, poslušali smo Iron Maiden, Metallico … Potem smo padli bolj v hipijevske vode; Janis Joplin in podobne … začeli smo poslušat Doorse in potem je bolj ta zvrst muzike vplivala na nas in na našo muziko, čeprav smo tudi mi naredili svoj stil. Je pa imelo to drugo obdobje večji vpliv na našo muziko, ta stari rock. Vsi v skupini smo poslušali to glasbo, potem pa smo vključili še malo reggie muzike, kar se tudi čuti v naših komadih. Sploh prve plošče so take, so nam vsi rekli, da smo kot juke box, da igramo vse stile od punka do reggie muzike in vsega tega.
smo, nismo se nekaj pretvarjali in poskušali biti nekaj drugega. Tudi, če smo igrali ameriški rock, nismo hoteli izpasti kot neki Amerikanci, vedno smo naredili nekaj po svoje in furali svojo domačo sceno.
gledajo na muziko kot na projekt, naj jo ne kličejo projekt. Muzika je veselje in če postane projekt, postane en sam posel. Ne smejo prehitro gledati na to, da bodo samo služili na račun muzike, muzika se mora sama roditi in Ravno ta domačnost izraža neki sama mora tudi rast. Rasteš, da poseben čar vaše skupine … živiš v simbiozi s svojim bendom, tako, da na ta način prideš do svoje Ja, ja ravno to gradi naš bend. prepoznavnosti. Kaj svetujete glasbenikom?
mladim
S čim se ukvarjate, ko ne nastopate?
Joj, to pa je težko vprašanje, ker Na začetku sem bil kuhar potem so se časi spremenili. Naj se držijo poštar, potem sem delal v neki svojega stila in občutka. Pa naj ne delavnici (jebeni posli), par let
Kako pa se je rodila ideja, da ste bolj po domače?
Sploh prve plošče so take, so nam vsi rekli, da smo kot juke box, da igramo vse stile od punka do reggie muzike in vsega tega.
‘‘
‘‘
Veš kaj, taki tipi smo, tam smo s Pivke doma, nismo neki fini ljudje. Vedno smo poskušali biti to, kar
___________________________________________________________________________
Intervju 21
__________________________________________ sem bil fraj, zdaj se ukvarjam s fotografijo, tako, da zdaj že pet let poroke slikam in take stvari … eden od nas dela na radiu kot tehnik, Pero je v pionirskem domu deklica za vse, en vozi kombi, prevaža robo levo desno, en član benda pa je direktor regionalne razvojne agencije, naš tonc pa je profesionalni tonski tehnik in mojster šraufanja kitar. Težko je v Sloveniji samo od muzike preživet, zato delamo tudi druge stvari v življenju. Če hočeš preživeti kot glasbenik, bi moral delati muziko za razne filme, predstave, bit ful nekaj multi, kot sam bend pa je težko. Kako je bilo nastopati v Centru mladih Koper?
Mladi naj ne gledajo na muziko kot na projekt, naj jo ne kličejo projekt. Muzika je veselje in če postane projekt, postane en sam posel. Ne smejo prehitro gledati na to, da bodo samo služili na račun muzike, muzika se mora sama roditi in sama mora tudi rast.
‘‘
‘‘
Ma bilo je lepo, dosti spominov nas veže na ta prostor. V starem MKC-ju smo tukaj posneli drugi album, ampak danes, no, bilo je res lepo. Publika je bila dobra, energična, res smo se imeli lepo. In bomo seveda še prišli, če nas boste povabili. Fotografije: Patrik Holz
___________________________________________________________________________
22 Na izlet z ladjico
__________________________________________
Na izlet z ladjico 23
__________________________________________
24 Foto kola탑 2
__________________________________________
____________________________________________________________________________
Bluesback and friends 25
__________________________________________
___________________________________________________________________________
26 Mesečna čačkarija _________________________
Ustvarjalec! Vabim te, da nam pošlješ svoja risarska, slikarska in ostala dela v digitalni obliki. Z veseljem jih bomo objavili!
NA VODNI GLADINI Tehnika: Tuš, akvarelne barvice in akvareli na papirju
Tisa Primc
Elektronski naslov: info@mladi-koper.si. Zadeva: ‘‘Mesečna čačkarija’’. ___________________________________________________________________________
Foto reportaža 27
___________________________
KOMBAT AIR NAD TRIBANOM Člani Kluba mladih tehnikov Koper so organizirali že peto tekmovanje v zračnih bojih z radijsko vodenimi modeli letal v Kopru. Na letošnjem je tekmovalo 16 pilotov iz Slovenije in Avstrije v treh različnih kategorijah - v kategoriji WW2 je največ točk dosegel Srečo Žnidarčič, v kategoriji WW1 Vid Gladovič, v kategoriji EPA pa Miran Bavčar. Čestitke vsem! Se ''fajtamo'' naslednjič! ;) Spisal: Patrik Holz Fotografije: Branko Miklavec
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
FIlmski veÄ?er
z Janom, Domnom, Borom in Makom
__________________________________________
29
Sandi Kruh
Kaja Teržan Intervju s pesnico na Obalnih rimah 09
K
lub študentov občine Koper je organiziral devete Obalne rime, ki jim je dodatno vrednost dodal nastop lokalnega rap trija Krkuča Kunekšon in recitiranje pesmi na pamet uveljavljene avtorice Kaje Teržan (lani je pri Centru za slovensko književnost izšel njen prvenec z naslovom Delta).
Na Pesniškem turnirju 2016 ste prejeli nagrado občinstva za pesem Ruj. A vam ta nagrada veliko pomeni? Vam bo to priznanje dalo dodatno motivacijo pri ustvarjanju novih pesmi? Nagrada občinstva, me je presenetila, ker sem mislila, da če česa ne bom dobila, je to nagrada občinstva, zato ker nisem imela Od kod ideje oziroma navdih za nobenih podpornih ljudi v občinvaše pesmi? stvu. S tem je tudi bil porušen Pesnitev je soočanje z življenjem. neki moj predsodek. Se pravi, kaLažje greš čez neke svoje kon- dar življenje preseneča in moraš tradiktornosti. So pa ideje lahko na novo postaviti prepričanja o tudi fiktivne oziroma ni te ostre stvareh, o ljudeh, takrat se mi zdi ločnice med realnim življenjem to pozitivno in mi veliko pomein fikcijo. Ravno v tem je čar ni. Vsaka potrditev je seveda tudi pisanja pesmi, ker ni pomembno, motivacija za delo, ampak ni pa ali je realno življenje ali fikcija. to glavni motiv, sigurno ne. ___________________________________________________________________________
mladim ‘‘Nasvet bi bil bogokleten (smeh), pač slediti moraš sebi, pa se ne sklicevati na trende.
‘‘
P i š e
Intervju 31
__________________________________________ Kaj svetujete mladim ustvarjalcem? Svetujem pa to, kar je na neki način tudi očitek kritikov name, in sicer ta neka osredotočenost nase, ki se meni sicer zdi pozitivna, ker samega sebe najbolje poznaš in iz tega najbolje pišeš, se pravi iz nekega svojega znanja. To je tudi standardno, da tisto, kar dobro poznaš, tisto najbolje delaš. Tako kot poklici pač vadiš v nečem in to potem delaš. In če se vežbaš v tem, kako se najbolje uskladiti s svojo notranjo resnico potem normalno, da boš najbolje delal v skladu s tem. Zato, nasvet bi bil bogokleten (smeh), pač slediti moraš sebi, pa se ne sklicevati na trende. Vaše mnenje o Obalnih rimah? Super se mi zdi, absolutno vsaka prezentacija poezije v javnosti je velik plus, ne samo za poezijo, ker ni sama sebi namen, ampak za ljudi, ker se za njih ustvarja, kar je počelo vsega po mojem mnenju. Kako je bilo nastopati v Centru mladih Koper? Čisto neki poseben dan je bil, prišla sem v Koper kot v neko podobo iz sanj, ker je včeraj drugje snežilo in se mi danes vse to zdi malo nerealno. Bom pa z veseljem še prišla, če bo še kakšen tak dogodek. Hvala za izkušnjo.
Fotografije: Marija Rožanc
___________________________________________________________________________
32 CMK foto utrinki
__________________________________________
Potopis in Vegafriday
CMK foto utrinki 33
__________________________________________
Otvoritev razstave ilustracij Martine LjubiÄ?
Hip hop Re Move in Biodanza
___________________________________________________________________________
34 Rubrika
__________________________________________
POJOČA SLAMICA PIŠE: VID AVDIČ BATISTA
NOŽ OLFA
SLAMICA
POTREBUJEMO:
VŽIGALNIK
1.
SLAMICO NA ENEM KONCU SPLOŠČIMO IN JI ODREŽEMO VOGALE, TAKO DA DOBIMO DVA JEZIČKA.
2.
STIČIŠČA DVEH JEZIČKOV SEGREJEMO Z VŽIGALNIKOM IN JIU S PRSTI RAHLO STISNEMO
DOLŽINI SLAMICE , POLJUBNO VREŽEMO ŠE LUKNJICE 3. PO ZA MENJAVANJE TONOV IN PIŠČAL JE NAREJENA.ZZ
V KOLIKOR VAM PRVI POIZKUS NE USPE, NE OMAGAJTE, VAJA DELA MOJSTRA.H
___________________________________________________________________________
Strip
__________________________________________
35
36
Strip
__________________________________________
Strip 37
__________________________________________
38 Strip
__________________________________________