CMK magazin #44

1

UVODNIK POČASI SE DALEČ PRIDE Pa smo le dočakali konec epidemije in življenje spet poteka kolikor toliko normalno.

Zdaj ko je konec, lahko rečem, da vse skupaj ni bilo tako grozno in je marsikomu od nas zdaj še lepše it ven s prijatelji, na kavico ali se samo sprehajati brez možnosti, da zaradi tega dobiš kazen.

Ponovno so se odprla vrata tudi našega CMK-ja.

V tej številki si lahko preberete intervju z NOAIR, prispevek o umetnosti, lahko se miselno sprehodite po Sardiniji, če ste sladkosned, pa izveste recept za panna cotto in še kaj se bo našlo.

Lia Lovič

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

2

FOTKA MESCA

CMK Magazin številka 44 maj 2020

Uredništvo: Patrik Holz in Jaša Hedžet

Sodelavci te številke: Mark Djuraševič, Lovrenc Habe, Lia Lovič, Lucija Selinšek, Luka Višnikar, Benedikt Weiss.

Fotografija na naslovnici: Benedikt Weiss

Grafično oblikovanje in prelom: Rugilė Jakšaitytė

Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja vsak mesec in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

3

UVODNE STRANI

6

KULINARIKA: PANNA COTTA

POMEMBNOST UMETNOSTI ZA CIVILIZACIJO

MLADI MISLIMO: NOVA, BOLJŠA REALNOST

POTOPIS: SARDINIJA

INTERVJU: NOAIR

LITERARNA ZIBELKA: NIGREDO

8 10 12 16

22

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

4

5

KAZALO

PANNA COTTA Ena

izmed popolnih, osvežilnih poletnih sladic je zagotovo panna cotta. Je sladica italijanskega izvora, njeno ime pa v dobesednem prevodu pomeni “kuhana smetana”. Lahko jo pripravite kar brez dodatkov, lahko pa se ji, sploh v sedanjem poletnem času, dodate različne sadne pireje ali narezano sveže sadje.

ZA 4 PANNA COTTE (2 DCL KOZARČKE) BOSTE POTREBOVALI: • • • •

- 1 dcl mleka - 4 dcl sladke smetane - 3 lističe želatine - 70 g sladkorja.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

6

Mleko, sladkor in smetano damo v posodo in segrevamo do vretja. Nato ogenj zmanjšamo in kuhamo še cca 20 minut, da se smetana zgosti. Ko smetano odstavimo iz štedilnika ji dodamo želatino, ki smo jo pripravili po navodilih iz vrečke (možno, je da se navodila malce razlikujejo med seboj). Želatino namakamo v mrzli vodi in dodamo v toplo smetano. Mešamo tako dolgo, dokler se le-ta ne raztopi. Tako pripravljeno panna cotto damo v kozarce in čez noč pustimo v hladilniku, da se ohladi in strdi. Po želji navrh dodamo še sadje po izbiri.

Dober tek!

Piše: Lucija Selinšek, študentka.

Foto: www.unsplash.com

7

KULINARIKA

POMEMBNOST UMETNOSTI ZA CIVILIZACIJO

Z

godba umetnost se začne okoli 50.000 let v preteklost. Je naključje,

da

je

sapiens

Homo

se

takrat začel umsko

razvijat itreje kot katera koli živalska vrsta pred njim? Dvomim. Kaj pa je človeka privedlo do tega, da je začel risat po jama in izdelovat prve glasbene instrumente?

Točnega odgovora najbrž ne bomo izvedeli. Vendar glede na to, da takrat niso imeli jezika in pisave bi la ko rekli, da so le s poslikavami la ko za sabo pustli sled. Nekakšen dokaz, da so bili tam. Morda pa so v tem videli nekaj svetega. Kajt glasba in risbe so bile nekaj, česar do takrat niso poznali iz narave. Razmišljanje izven okvirjev znanega ji je razlikovalo od ostali živali in prvič so počeli nekaj, kar ni bilo povezano s preživetjem.

To so počeli le zase in »za svojo dušo.«

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

8

Tako kot je napredoval človek, tako je napredovala umetnost. Za različne vrste je pa seveda bil potreben čas. Nekaj tsočletj kasneje, ko že imeli stalna prebivališča, so imeli več prostega časa, saj jim ni bilo več treba bit konstantno na preži pred zvermi. To so izkoristli za izdelovanje novi stvari. Med drugim različna preprosta glasbila in nakit. Ker je večina plemen verjela v različna božanstva so zanje gradili manjše in predvsem večje stavbe. Kako zelo se je takrat razvila ar itektura nam je vidno npr. v Egiptu, kjer so piramide ali pa kjer je nekoč bila Mezopotamija še vedno stoji zigurat iz Ura. V nasprotju z ogromnim so kipraji izdelovali maj ne glinene fgurice, ki so prikazovale ali neko božanstvo ali nekaj iz vsakdanjega življenja.

Ljudje so se vse več ukvarjali z umetnostjo in do razcveta je prišlo v antčni Grčiji, ko so jo začeli izražat še z besedami. Bilo je kot bi se odprl nov svet. Svet kjer so najpomembnejša flozofja, dolgi epi, pesmi, gledališče... Ko so se zavedali moči besede so začeli eksperimentrat in besedilom dajat umetniško vrednost. Zaradi te posameznikov je v stari Grčiji nastalo toliko mojstrovin. Ustvarjalci so imeli tudi malo sreče. Ljudje so v tstem času umetnike zelo cenili in ji spoštovali ter so zato nji ovo delo podpirali tudi fnančno.

Ugotovili so, da se ob tem bolje počutjo, da jim je v ute o in la ko k tem rečem vsaj za kratek čas pobegnejo od svoji težav. Še naprej skozi obdobje Rima so se zvrst umetnost izpopolnjevale. Žal pa je nagli vzpon cerkve in ekstremno nazadnjaško mišljenje razvoj prekinilo za okoli tsoč let. V mračnem srednjem veku se čas ni le ustavil ampak bilo je, kot bi šli nazaj. Ker se je vse vrtelo okoli boga je temu sledila tudi umetnost. Nastajale so veličastne zgradbe in slike, vendar motv je bil skoraj vedno enak. Šele v renesansi se je to spremenilo. Evropa si je končno pustla malce di at. S svojim delom so si upali ne le prikazovat življenje tako kot je, vendar ga tudi skritzirat in ga celo satrično prikazat. Človek, narava in ljubezen so bile vrednote, ki so ji postavili v ospredje. To se je nadaljevalo in nasatajale so nove vrste proze, slikarstva, glasbe...

Kakorkoli. Nisem tu, da vam nakladam o zgodovini in zgodovini umetnost. Hotela sem izpostavit, da je umetnost skozi vsa obdobja spremljala ljudi od povsod. Pomaga jim it skozi težke čase, proslavlja dobre. Tak je namen. Stvari se v sodobnost spreminjajo in včasi je težko ločit med umetnostjo in banalnostjo, vendar to je tema za drug dan.

Piše: Lia Lovič Foto: www.unsplash.com

9

POMEMBNOST UMETNOSTI ZA CIVILIZACIJO

NOVA,BOLJŠA REALNOST Piše: Lovrenc Habe, Zavod UMMI Foto: www.unsplash.com

EPIDEMIJA jo je uradno, vsaj za nekaj časa, popihala iz naših krajev. Na cesta, morje in nebo se je vrnil promet, vedno več prometa imajo tudi delavci v turizmu, gospodarstvu in tudi v zdravstvu. Pod obdobje karante lahko uradno potegnemo črto. Kot pri vsaki stvari, je tudi po osamitvi prav, da pogledamo, kaj nas je naučila. Ne bom velikopotezno modroval, pač pa bom v mislih korakal do najbolj drobnih idej in pomislekov. Nenazadnje se v življenju z vsakim še tako majhnim korakom pride daleč.

Ne le mi mladi, tudi odrasli s karanteno niso imeli kakšnih posebnih izkušenj, zato je modrovanje o tem, kakšna bi morala biti karantena, koliko časa bi morala trajati in tako naprej, brezpredmetno. Če nimamo izkušenj, jih pač nimamo. Zdaj, ko je to mimo, imamo eno življensko izkušnjo več in nadaljne življenje lahko na take situacije prilagodimo. Kako?

Na to vprašanje si mora vsak odgovoriti pri sebi.

7 DEJSTEV IZ ZAOBLJUB, KI SEM JIH SPOZNAL MED KARANTENO IN SE JIH BOM SKUŠAL DRŽATI PO NJEJ Čeprav imam ob tem podnaslovu podobne misli, kot nekaj dni pred novim letom, ko se odločam, kaj bom v novem letu naredil bolje, a se po navadi ne spremeni kaj dosti, je morda zgolj zavedanje, da je treba nekaj spremeniti, prvi korak do uspeha. Pomlad je simbol novega življenja in morda bo sedaj lažje spremeniti svoje navade. Ah, dovolj besed, gremo h konkretnim navadam: • Odlično je, da lahko v »normalnih časih« dobivamo banane in pomaranče iz drugih dežel brez težav. A moramo hkrati kupovati še več izdelkov iz Slovenije, saj si želimo, bodo imeli kmetje in pridelovalci tudi v prihodnosti sploh kaj za prodat in mi kaj za kupit. Gre za podpiranje samooskrbe in naš kolektivni dolgoročni plan.

• Če smo si za novo leto iskreno voščili »veliko zdravja,« je bila karantena edina logična rešitev, za izpolnitev te želje. Pika. Zame je bilo osebje v zdravstvu že prej časti vredno. Odslej bom nanje gledal še bolj s ponosom, imam jih namreč za heroje.

Tudi številne druge službe so pošteno pridobile na ugledu.

• V svetu, ki ni potrošniška, nafta nima nobene vrednosti. Kratke razdalje bom tudi po pandemiji še pogosteje prekolesaril.

• »Žledolomčki« so otroci, ki so se rodili 9 mesecev po žledolomu pred leti. Čez 6 ali 7 mesecev lahko pričakujemo »koronaviruščke« ali »koronaviruske.« Ta izraz sem si izmislil. Odslej si bom več časa vzel za domišljijo ali ustvarjanja.

• Zanimivo je bilo opazovanje modrega neba brez sledi letal. Nenavadno je bilo že samo opazovanje neba, saj so vratne mišice skorajda navajene le enega giba, zaradi gledanja v tla ali v pametni telefon. Drugi gib je bil pravceno malo doživetje. Večkrat

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

10

bom pogledal v nebo, ali gor!

• Ugotovil sem, da je zares težko biti doma in mnogo, mnogo manj delat. A sem hkrati zelo vesel za to spoznanje. Ljudje smo narejeni za obremenitve.

• Zaključujem z zanimivostjo s spleta: v času koronavirusa oz. karatnene smo ugotovili, kako se imajo živali v živalskem vrtu. Po eni strani lepo, ležerno, sproščeno, brez pritiska. Po drugi strani brez svobode in možnosti večjih novih izkušenj. Po koroni bom še naprej sprejemal nove izzive, kjerkoli se bodo že porajali.

Naj za konec že zapišem nekaj konktetnih sprememb, ki so se v preteklih dneh že zgodile, saj se resno držim gornjih namigov. Želim pa si, da tudi vi ugotovite, da spremebe niso “bavbav” in so pravzaprav prijetna osvežitev pomladnega življenja.

• Posadil sem solato, korenje, zelje, čebulo, pa tudi brokoli. Če ne bi bilo karantene, dvomim, da bi imel čas in voljo za to. Odslej bom za to vedno imel čas.

• Pogledal sem več dokumentarcev, omenim britanskega: Izumi, ki so spremenili svet: Pametni telefon. Tudi ogled le tega vam bo dal vedeti, da resnično živimo v udobnem svetu.

• Z novim fotoaparatom fotografiram vse, kar stoji, leze in gre.

• Hkrati berem dve knjigi, ki širita obzorja: Dihitalna demenca Manfreda Spitzerja in Ogenj, rit in kače niso za igrače, Milene Miklavčič. Priporočam! Na tleh pri postelji imam tudi lokalno knjigo Črni Vrh pod Avtro-Ogrsko. Koliko enih zanimivosti, ki odgovarjajo na vprašanje: zakaj je danes v Črnem Vrhu tako, kot je ...

• Pokosil sem travo, ki je bila sicer v domeni mojega brata. Ampak brat ima službo, jaz pa imam čas. Dela nisem naredil tako perfektno kot on, a je bil zadovoljen, da je delo opravljeno. Jaz tudi.

• Arhiviram svoje stare stvari. Mogoče mi kdaj pridejo prav. Mogoče pa ne. Kdo bi vedel.

Naj zaključim današnji razmislek s šalo s spleta. Gripa in korona se zjutraj na kavi pogovarjata. Pa vpraša gripa: »Stara, pa kako ti ratuje ta masovni bum?« Pa odgovori korona: »Marketing, stara, marketing.« Izkoristite lepe dneve. Čim več sonca, čim več vetra, čim več svežega zraka in ravno prav obremenitve vam želim.

Avtor: Lovrenc Habe, Zavod UMMI

11

MLADI MISLIMO

SARDI NIJA

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 44 39

12

S

ardinija umetnost se začne okoli 50.000 let v preteklost. Je naključje, da se je Homo sapiens takrat začel umsko razvijat itreje kot katera koli živalska vrsta pred njim? Dvomim. Kaj pa je človeka privedlo do tega, da je začel risat po jama in izdelovat prve glasbene instrumente?

Točnega odgovora najbrž ne bomo izvedeli. Vendar glede na to, da takrat niso imeli jezika in pisave bi la ko rekli, da so le s poslikavami la ko za sabo pustli sled. Nekakšen dokaz, da so bili tam. Morda pa so v tem videli nekaj svetega. Kajt glasba in risbe so bile nekaj, česar do

takrat niso poznali iz narave. Razmišljanje izven okvirjev znanega ji je razlikovalo od ostali živali in prvič so počeli nekaj, kar ni bilo povezano s preživetjem. To so počeli le zase in »za svojo dušo.«

KAJ TOREJ POČETI NA SARDINIJI? 1. PLAŽE, PLAŽE, PLAŽE ...

Kot sem že omenila, je Sardinija raj za vse tiste, ki radi poležava(te)mo na plaži . Z dobro knjigo v roki in ležalko v drugi ste lahko vsak dan na drugi lokaciji in prav vsaka izmed teh bo posebno doživetje.

Sardinija ima sicer nekaj najbolj obiskanih turističnih plaž, ki so oglaševane na vsakem koraku. Te so seveda vredne ogleda in prav tako čudovite. Pa vendar sem bila sama bolj navdušena nad vsemi ostalimi, neobljudenimi plažami, do katerih lahko dostopate le s čolnom. Če boste imeli priložnost tovrstnega raziskovanja, je nikakor ne izpustite.

13

POTOPIS

2. HRANA Brez dobre hrane na dopustu seveda ne gre. Sploh pa ne, če ste v Italiji. Privoščite si pico ali testenine po lokalnem receptu, v kakšnem izmed bistrojev in uživajte v pravem italijanskem vzdušju. Če želite prihraniti ali pa se samo izogniti gneči v restavracijah, so tudi trgovine na Sardiniji dobro založene z lokalnimi pridelki, tako, da boste lahko v dobri hrani lahko uživali vsak dan. Tudi cene so ugodne, zelo podobne slovenskim.

Gotovo pa ne smete izpustiti vsaj kakšnega sladoleda, brez katerega v Italiji ne gre.

3. ŠPORT Sardinija je raj za kajtanje, pa tudi za wind-surferje in surferje (v zimskem času). Če se navdušujete nad temi športi, je rt Punta Trettu pravšnja destinacija za vas. Prav tako je Sardinija primerna za trekking, notranjost otoka je primerna za krajše in daljše pohodniške podvige.

4. MESTECA IN VASICE Slikovita in barvita mesteca ter vasice vas bodo navduševali po celotni poti po Sardiniji. Kot najlepše mesto na otoku slovi Alghero, nekaj prav posebnega pa je na vseh manjših mestecih, v katerih se boste ustavili (npr. Lanusei, Castelsadro ...).

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

14

5. PREVOZ V Cagliariju se lahko prevažate z javnim prevozom, avtobusi. Ti so točni in zanesljivi. Prav tako lahko iz letališča do centra mesta ujamete vlak. Lahko pa že na samem letališču najamete avto, kar vam za raziskovanje celotnega otroka toplo priporočam. Letalske povezave so redne in ugodne, najugodnejše boste najverjetneje našli iz letališč v Benetkah. Seveda se lahko na Sardinijo odpravite tudi s svojim avtomobilom, s trajektom iz Livorna.

6. PRENOČIŠČA Širom otoka imate raznoliko ponudbo Airbnb prenočišč, katerih cene se razlikujejo glede na vaše preference. Prav tako pa je Sardinija znana tudi po številnih turističnih kmetijah, na katerih se lahko nastanite predvsem v notranjosti otoka in uživate še v pristni kulinariki, ki jo ponujajo v sklopu bivanja.

Veliko je tudi možnosti za kampiranje.

Avtor: Lucija Selinšek Foto: Lucija Selinšek, www.unslpash.com

15

POTOPIS

INTERVJU: NOAIR

N

OAIR je štiričlanska glasbena skupina iz Kopra, ki ustvarja rock glasbo. Prvotni člani skupine so bili pred letom 2013 le pisec pesmi, kitarist in vokalist Maks Bembič, bas kitarist Jaša Hedžet - Jajo in nekdanji bobnar skupine, Edi Kavalič. Leta 2013 pa se je skupini pridružil še kitarist Aleksander Družina, Edi Kavalič pa je bil zamenjan z zdajšnjim bobnarjem, Gregorjem Brajkovičem - Brajkom.

Leta 2018 pa je kitarista Aleksandra Družino zamenjal Jakob Sever.

POZDRAV VSEM SKUPAJ. ZA ZAČETEK BI VAS VPRAŠAL, KAJ VAS JE GNALO OZIROMA KAJ VAS JE MOTIVIRALO K OBLIKOVANJU BENDA? KDAJ STE VEDELI, DA ŽELITE SVOJE TALENTE PREDSTAVITI TUDI ŠIRŠI JAVNOSTI IN KAKO STE SE SPOZNALI?

G

nala nas je želja po ustvarjanju in ne le preigravanju coverjev. Maks je imel že precej materiala in ni bilo druge kot ustanoviti band, ki bo igral samo avtorsko glasbo. Vedeli smo, da se nikamor ne mudi in da je potrebno zvaditi stvari

do potankosti, preden se prvič predstaviš publiki. Zato je stvar precej časa zrela, preden je prišla na oder. Vsi člani banda smo se poznali že prej. Posredno, na videz, na daleč, na blizu, iz šolskih klopi in kot dobri prijatelji. Nekateri smo igrali v skupaj skupinah VzRock, nekateri v Ph7, nekateri v Toxine in še kje. V glasbi je veliko mreženja.ki sprva izgledajo, kot da se ne da najti rim na njih. Tu se neverjetno zabavam, ko lomim in stapljam besede skupaj. V vsaki besedi poizkušam najti še kakšno besedo. Recimo beseda kristal. Je kdo kdaj pomislil, da če vržeš kristal nekomu v glavo, moraš potem brisati kri s tal? Ko takole odkrivam skrivnosti besed, postanem vesel piflar (smeh).

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

16

Foto: Nika Sergaš

KAJ PRAVZAPRAV PREDSTAVLJA VAŠE IME NOAIR IN OD KOD NAVDIH ZANJ? STE IME IZBRALI SKUPAJ ALI JE VSEENO KDO OD VAS VZEL POIMENOVANJE BENDA V SVOJE ROKE?

OD KOD SPRETNOST IGRANJA GLASBIL, STE OBISKOVALI GLASBENO ŠOLO ALI SE KAKO DRUGAČE IZOBRAŽEVALI V GLASBENI

G

lasbeno šolo kot tako je obiskoval samo Jajo, kjer

N

ajprej smo navijali za ONAIR, ampak je Brajko na prvem fotošutingu predstavil to briljanto idejo. Zaradi

je igral klavir. Ostali smo dudlali več al manj sami

doma ali smo hodili na kakšne inštrukcije kitare.

temačnosti glasbe je vse skupaj spominjalo na filmski žanr “noir”. V besedi ONAIR smo tako zamenjali prvi dve črki, ker površno izrečena beseda NOAIR pravzaprav zveni kot noir.

KAM SEGAJO VAŠI ZAČETKI? KDAJ IN KJE STE PRVIČ STOPILI PRED JAVNOST?

B

IMATE ALI STE IMELI KAKŠNE VZORNIKE? STE VEDNO SANJALI O DELU V GLASBENI INDUSTRIJI? (SE Z BENDOM UKVARJATE NA PROFESIONALNEM/ POKLICNEM NIVOJU, ALI BOLJ LJUBITELJSKO?)

and je prvo plato snemal nekje v letu 2012, v letu 2013 smo se v sestavi Brajko, Maks, Jajo in Sandi prvič sestali

navajah. Po skoraj enem nekje junija 2014 smo prvič zaigrali pred barom Cameral.

V

edno so nas spremljali vzorniki, ki so se skozi leta spreminjali. Bodisi so bili to bandi ali posamezni-

ki. Ponavadi ima vsak svoj, lahko bi rekli temu, vir občudovanja. Lahko kar z zagotovostjo trdimo, da v “main“-

17

INTERVJU

Foto: Matic Ačko

mainstreamovski” glasbeni industriji si nihče od nas ne želi delati. Zato smo v tem bandu, ki večino časa pluje v vodah alternative, tudi če kdaj zveni pop. Želimo si predvsem, da čimveč ljudi sliši našo glasbo, jo vzame za svojo in pride na kak naš koncert. Denar, ki ga od glasbe dobimo, gre za glasbeno produkcijo, videospote, stroške in za nakup nove opreme.

Torej se vloži nazaj v band z namenom, da poslušalcem dostavimo kvaliteten izdelek in suveren nastop v živo. To je perpetuum mobile kreativnosti :)

KOLIKOKRAT SI PREDVAJATE SVOJE PESMI IN KDAJ TO POČNETE?

D

o izdaje, med samim obdobjem ustvarjanja, snemanja in miksanja si skladbe predvajamo neštetokrat tako da, ko je stvar izdana jo nočemo več slišati za par mesecev. Pol si občasno zavrtimo kakšen komad in se bodisi grizemo kako

bi lahko bolje zvenel, bodisi popolnoma uživamo v njem. Najbolj zanimivi pri tem je to, da je to lahko isti komad.

KAKŠNI SO VAŠI NAČRTI ZA PRIHODNOST, BOSTE OSTALI ZVESTI SVOJI ZVRSTI GLASBE ALI BOSTE SLEDILI NOVIM TRENDOM PRIHODNOSTI?

T

rendom je vedno dobro slediti, ampak ob poslušanju obilice novih alternativnih bandov na radiih, streaming servisih in na festivalih, vedno bolj ugotavljamo, da je pri večini le-teh sledenje trendom edino vodilo. Mogoče je najboljši

opis naše smeri plovbe ta: Ne bomo zvesti svoji zvrsti glasbe in ne bomo sledili novim trendom pa bomo prišli kamor pač bomo :)

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

18

KAKŠNE IZKUŠN JE IMAT JA VAŠ E GLAS BE? KAJ E NA PODROČJ KAJ ŠE U SNEM SMO ŽE BO ANLAHKO ODGOV MO - P RIP RAV SLIŠALI LJATE N OR P RIT IN OV ALB RDILEN BO VSE U M? (Č E - KDAJ BINA?) BO IZŠE JE L I N nemanje KAKŠNA glasbe je pri na

S

s dolgotr ajen proc es. Veliko m je logistik o biti 100% več ištrum e preden p ripravljen entov, za cel band i. Materia to bodo spravimo l, ki se pr verjetno v studio Tam se im ipravlja je ta proces in ko amo ved b š e o lj b o komplek no odličn lj dolgotr s o e a . n je , ker vklju V zadnje n kot dos čuje m letu sm lej, ampa k komaj č o izdali d a v k a amo na s singla Su skupaj tv tudio. ol Stripp orili nov ed in Igr prihajajo á , t či album renutno pa delam . Torej a o na več lbum bo komadih , ampak , ki bi lah ne še ta ko ko kmalu . smo enk

rat tam ž eli

ALI SE PO KŠNIMI LEG USTVARJA DRUGIM N I DEJAV JA GLASBE UK V NOSTM I? KAKŠ ARJATE ŠE S KAlasbeniki NE HOB smo bolj I J lene nara E IMATE? ve, ampa ja psa, Ja k kdaj pa kob je sp kdaj r

G

Maks pa

v zadnje

eten plez

m času

zberemo

dovolj vo lje, da se kam spra p o r tanje, kre rad kole vimo. Gre ativno m sari, teč gor redn išljenje, p e, igra ig o spreha oezijo ka rice na t r tako in elefonu kuhanje in pozim z a obiske, i borda. alec, Jaša

stavi na š

A BESEDILA, Z H DI V A N TE VA BI O ID OD KOD PR H PRIDOBIVATE IZ JI E? EJ ID TE A RP Č D KO OD LJUDI ALI IZ SPLOŠNEGA VSAKDANA SVOJE NOTRANJOSTI? časa. Samo kitico, vmes pa preteče precej za ica kit zo, ver za z ver i čas esedila nastajajo po dokončano. nka, dokler besedilo ni skoraj zna ne no ved raj sko je ila sporočilo vsakega besed o jih iz zi občutja pisca. Pridobivam sko na rira filt k pa am a, tičn kri Besedila so v večini družbeno stanje v družbi. era marsikdaj vpliva splošno kat na j, en čut ob jih svo iz svoje notranjosti,

B 19

INTERVJU

Foto: NOAIR

KAKO JE NASTAL TEKST ZA NOVI SINGEL IGRÁ.

GRE NAMREČ ZA PRVI KOMAD S SLOVENSKIM BESEDILOM ...

T

KAJ MISLITE, DA PRIVLAČI LJUDI K POSLUŠANJU VAŠE GLASBE?

N

imamo pojma, ampak dela. Mi se stremimo k ustvarjanju kompleksne glasbe, ki se ti vseeno prilepi na uho,

udi ta tekst je nastajal počasi in v nejastnos-

ki je torej melodična in spevna. Skušamo spesniti vsebinsko

ti. Proti koncu se je pokazal njegov namen.

bogata besedila prepredena z metaforiko. Trudimo se prip-

Postal je posvetilo, ki ponuja spravo s smrtjo in

raviti aranžma, ki se ne drži standardov in klišejev. Na koncu

slovesom tistih, ki so nas pripeljali do tam,

hočemo vse to zapakirati v dober zvočni izdelek in ga su-

kjer smo, a se jim ne moremo več zahvaliti.

vereno zaigrati v živo. V vsaki fazi se zanašamo na instinkt, se prepustimo divjanju v sebi in se prepustimo čustvom.

KAKŠNA JE VAŠA CILJNA POPULACIJA OBČINSTVA, KDO VAS NAJRAJE POSLUŠA IN ZAKAJ MENITE, DA JE TAKO?

O

pazili smo, da naše poslušalstvo sega od mladih srednješolcev do zrelih odraslih. Spekter

je velik, ampak vseeno malce bolj specifičen, ker to ni glasba za žur in sproščenost. Zahteva malce več poslušanj, da jo poslušalec vzame za svojo in začne uživati v njej.

Mogoče je prav to tisto, kar poslušalec zazna in ga na koncu pritegne.

KAKO VI PREŽIVLJATE NOVO ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE Z OMEJITVAMI, RAZNORAZNIMI UKREPI IN SEVEDA PREPOVEDJO KONCERTOV?

Z

a nas ni bilo bistvene razlike. Že dalj časa ima Gregor težave z vsakodnevno vročino in še ved-

no se ni našlo vzroka za to njegovo stanje. Koncertov zaradi tega ni bilo že nekaj časa.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

20

Foto: Jan Pirnat

JE MORDA V ČASU OMEJITEV NASTALO TUDI KAKŠNO NOVO BESEDILO? STE BILI SEDAJ BOLJ/ENAKO/MANJ PRODUKTIVNI PRI SVOJEM USTVARJANJU KAKOR PO NAVADI?

V

času pandemije smo se odzvali na povabilo radia ALTR in naredili cover komada Gozd od banda Bombyx Lori. Ob tem smo kar uživali. Zaradi drugih obveznosti, prostora za kreative ni bilo kaj dosti, smo pa trenutno zaposleni na

dveh frontah. Fokus je predvsem na piljenju novih komadov in akustičnega repertoarja.

IMATE KAKŠNO SPOROČILO ZA NAŠE BRALCE? KDAJ VAS BOMO LAHKO SPET SLIŠALI NA ODRU?

K

ljub vsem zdravstvenim težavam, bodisi tistih naših članov kot tistih, ki pestijo celotno človeško raso, načrtujemo koncert. Zdaj pa že lahko povemo, da bo toplo, upajmo, da tudi jasno, bo umirjeno, bo blizu, bo kmalu in bo v enk-

ratnem ambientu lapidarija Pokrajinskega muzeja Koper v sklopu festival Poletje z biseri.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje. Prihaja poletje, z njim pa tudi čas počitnic, čas, ko se bomo sprostili in si zavrteli kakšen dober “komad” ter uživali na ležalniku s kozarcem hladne limonade. Kljub korona-krizi glasba živi dalje, z njo pa tudi ljudje, ki v njej uživamo. Priznati moramo, da so namigi o prihajajočem koncertu precej mamljivi, tako, da bi priporočal, da se bralke in bralci odpravite na ta koncert.

Piše: Mark Djuraševič

21

INTERVJU

ED

sem vse

GR

elene,

NI

sive in

LITERARNA ZIBELKA

O

1.

Saj bi še spal, pa mi iz ozadja uhajajo v telo, v vsako celico, v vsak konstrukt, ki mi je bil vsajen, vsak tujek kromosoma, ki ni samo moj, je tudi od vseh ostalih.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

22

Poniknile so pradavne sile, v zasenčeni oazi iluminacije, pobral par dragih sem kamnov iz dobe razklanosti, stojim na cevi dekompozicije, praskam po sluznici mirnega jezera, iz daljave opazujem sebe, opazujem bele

Prebudil sem kače, modre, zelen rdeče, nekatere siv

2.

Prebudil sem vse kače, modre, zelene, rdeče, nekatere sive in črne, pa rumene, oranžne in vijoličaste.

Prebudil sem jih, še preden sem prespal v zavetju Jupitra, še preden sem obkrožil luno in zasanjan Neptun.

Prebadajo mojo stratosfero lagodja, prebadajo kamen, morje, nebo, vse angele in demone, prebadajo tudi preteklo željo, da bi se nekaj prebodlo, prebadajo celo samo besedo, vse črke, povedi, nasploh kakršenkoli pomen, če ga sploh imajo.

3.

Še spominjam se ptic, prinesle so mi zlato pismo, še spominjam se vseh spiralnih poti, v krvavo zasneženi fazi vrane, vsako bodalo za vsako pero, vsak dih, ki pade v črno, pod Saturnom spletke izoblikovane v bizarnosti, jata vran na oguljenem drevju, na oknu prelivajočih razbitin, v kljunu raztrgani kosi mesa, v krempljih zvezane gole strasti, oči preskakujejo čez rob nanizanega plevela.

23

LITERARNA ZIBELKA

ebudil sem vse kače, 4. odre, zelene, rdeče, katere sive in črne, Spomnil sem se na brsteč hrast, sem se na razprt želod, rumene, oranžne in spomnil vijoličaste. na padajoče vrteče plodove izkustva, ebudil sem jih, nazavetju odmirajoče porjavele liste javorpreden sem prespal v Jupitra, preden sem obkrožilja, luno in zasanjan Neptun. poplesavali ebadajo mojo stratosfero lagodja,so v vrtincu življenja. pošastnostjo sprožitve ebadajo kamen, morje,Osupel nebo, pred vse angele in demone, gejzirja, ebadajo tudi preteklo željo, da bi se nekaj prebodlo, stal sem prepolni čaši eliksirja, ebadajo celo samo besedo, vse včrke, povedi, takratčešegapremočan, sploh kakršenkoli pomen, sploh imajo. v svoji grozoti sladek, ko sprevidel sem v noči trajnega ozvezdja spominjam se ptic, - nastale monumentalnosti, v zavedanju moči nepoznanega boga, inesle so mi zlato pismo, razvrednotenju spominjam se vseh spiralnih poti, oklepajočih se obrisov, krvavo zasneženi fazi vrane, klešč dnevne samoumevnosako bodalo za vsako razprtih pero, ti. ak dih, ki pade v črno,

d Saturnom spletke oblikovane v bizarnosti, ta vran na oguljenem drevju, oknu prelivajočih razbitin, kljunu raztrgani kosi mesa, krempljih zvezane gole strasti, i preskakujejo čez rob nanizanega plevela.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 44

24

5.

Poniknile so pradavne sile, v zasenčeni oazi iluminacije, pobral par dragih sem kamnov iz dobe razklanosti, stojim na cevi dekompozicije, praskam po sluznici mirnega jezera, iz daljave opazujem sebe, opazujem bele labode, pelikane in pave, čakam…

VIŠN A K U : L PIŠE

25

LITERARNA ZIBELKA

IKAR

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 44

26