CMK magazin #43

1

UVODNIK POČASI SE DALEČ PRIDE Očitno je prišel čas, da ta stavek vsi dodobra razumemo. Mesec in pol je že od začetka samoizolacije. In čeprav se je vse skupaj nekoliko ustavilo in nekateri delamo od doma, se še vedno nekako premikamo in iščemo nove, alternativne poti, da se ne zaustavimo. In tako kot uvodni stavek je tudi naše skupno delovanje precej optimistično. Dokaz za to niso samo aktivnosti, ki jih v CMK-ju izvajamo preko spleta, temveč tudi pričujoči prispevki CMK magazina, ki pričajo o VAŠEM angažmaju, spopadanju, kreativnosti in ustvarjalnosti.

V tokratni številki bomo tako spoznali nekaj o Beethovnu, o polnovrednem in slastnem zajtrku, o potopisih iz kavča, odličnem filmu … prelistaj!

Jaša Hedžet

FOTKA MESCA CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

2

CMK Magazin številka 43 april 2020

Uredništvo: Patrik Holz in Jaša Hedžet

Sodelavci te številke: Mark Djuraševič, Lia Lovič, Lucija Selinšek, Vid Karlovšek, Benedikt Weiss.

Fotografija na naslovnici: Benedikt Weiss

Grafično oblikovanje in prelom: Rugilė Jakšaitytė

mladi-koper.si

Revija izhaja vsak mesec in je brezplačna.

Fo to

:h

ttp

s:/ /u

ns

pla

sh .co m

Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

3

UVODNE STRANI

KULINARKA: ZDRAV ZAJTRK

MLADIMO MISLIMO: KAKO JAZ GLEDAM NA NASTALO ZMEDO

6 8 12

O BEETHOVNU

FILMSKI VTIS: PARAZIT

POTOPIS: KAJ KOT STRASTNI POPOTNIK POČETI V ČASU KARANTENE?

INTERVJU: UM – UMETNOST MISLI

14 18 22 28

LITERARNA ZIBELKA

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

4

5

KAZALO

ZDRAV ZAJTRK O

kusen zajtrk mi predstavlja jutranji obred, brez katerega se dober dan sploh ne more pričeti. In kdaj, če ne v času karantene, si lahko brez slabe vesti vzamemo čas za pripravo zajtrkov, kot jih pogosto vidimo le na fotografijah.

V nadaljevanju sledi recept za okusno “breakfast bowlo”. To je le ena izmed različic, s sestavinami lahko eksperimentirate povsem po svojem okusu.

KAJ POTREBUJETE: • Lonček ovsenih kosmičev, • Lonček mleka (navadno ali rastlinsko), • Agavin sirup, med, - Cimet • Sadje: mango, banana, jagodičevje …

• Dekoracija: Oreščki, kokosov čips, kokosova moka, granola …

• Po želji: mandljevo ali arašidovo maslo.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

6

Prvi sloj – osnova: Kot osnovo bovle bomo tokrat izbrali kuhane ovsene kosmiče. En lonček kosmičev bomo pokuhali v enem lončku vrelega mleka. Sladkamo po lastnem okusu z agavinim sirupom, medom ali drugim sladilom po želji. Dodamo lahko tudi ščepec cimeta in žlico mandljevega masla.

Drugi sloj – sadje: Smoothie iz manga in banane. Pest manga (svež ali zamrznjen) in banano kremasto zmešamo v blenderju. Za bolj kremasto teksturo dodamo malce grškega ali kokosovega jogurta.

Tretji sloj – dekoracija: Pripravljeno bovlo lahko dekoriramo z različnim sadjem, oreščki, granolo itd. Sama sem izbrala granolo, sončnična semena, kokosov čips, mandlje, žličko mandljevega masla ter banano. Če želite, da je banana še slajša, lahko le-to po dolgem prerežete in popečete na žlički kokosovega olja. Vse sestavine iz “tretjega sloja” lično dekorirajte in uživajte v zdravem zajtrku.

Piše: Lucija Selinšek, študentka.

Foto: Lucija Selinšek

7

KULINARIKA

KOLUMNA O COVID-19 ALI KAKO JAZ GLEDAM NA NASTALO ZMEDO

Z

budim se v nov dan, novo jutro. Najprej pomalicam in nato se odpravim v svojo sobo. Preden začnem z delom od doma odprem okno. Rad bi preveril, kakšno stanje je zunaj - je zrak morda čistejši odkar se javno življenje ugaša? Nagnem se čez okensko polico in se zamislim. Voham in voham in ugotovim, da moj nos sicer ne zaznava sprememb a čutim in vem, da so. Po radiu predvajajo skladbo za godalni kvartet, na bližnjih drevesih pa žvrgolijo ptice. Mislim si: A ni to čudovito? Počutim se kot v prvem prizoru pomladnega filma. Usedem se na svoj stol in razmišljam o vsem, kar se mi je zgodilo v zadnjem času. Razmišljam o tem, kako je bilo pred tem, ko smo še živeli »normalno«.

V zadnjih tednih, odkar se tudi v Sloveniji srečujemo z obolelimi s »korono« se zdi, da se življenje na enem koncu odvija hitreje, na drugem pa počasneje - čas je relativen in vsak posameznik ga doživlja po svoje. Prav tako, se je v zadnjih tednih odvilo kar nekaj sprememb v prvi slovenski postavi in če pravzaprav pogledamo, da nas je virus obiskal prav med menjavanjem politične garniture lahko ocenimo, da je Slovenija zadevo še kar zadostno izpeljala. Res je, da izstopa problematika z dobavljanjem zaščitne opreme s katero nas mediji vsakodnevno bombardirajo, res je neodgovorno, da sklepamo kupčije s prevaranti in izgubimo pošiljko mask, vendar sem zagotovo prepričan, da je prav, da smo se soočili s stanjem epidemije - v teh težkih trenutkih so maske posameznikov padle in končno smo ugledali obraze drug drugega, država je končno zablokirala in oblast je odkrila t.i. minuse v sistemu, ki je bil načrtovan v mirnih časih. Zdaj, po nekaj tednih izrednega stanja funkcioniramo nekoliko boljše. Vsekakor je vredno tudi zapisati, da ljudje pogrešajo stroko pred kamerami na tiskovnih konferencah Vlade Republike Slovenije, ki ljudem predstavi dejstva ne pa olepšane besede.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

8

Fot o

:w

ww .un

spl

9

MLADI MISLIMO

ash

.co

m

Sam se m družbo v času, ko s e , večje p s katero sem je to živčno in zask ozorno potova rb s l, smo higien o in v m ti pa nismo se zave ljujoče ozrač p je os no d vračali domov žicah bili ne večali virusu ali, da je treb ustvarjalo u žival n koliko , temve a biti n kakor k sem pr aM bo av č o e zaradi ronavirus me zaprav prvič lj pozorni na namenu pot koliko bolj p alti. Z m re ov ra d z je bilo ožnosti okuž ljudmi. Vse b ačutil nekolik zdaljo med p anja. Skrbeli viden, be med vse no o l o smo za i ž s v a j e ečji p mezn kot rm le obrazu . Ko se alno - edin r tom. Leteli s sem bil Slove ritisk, ki se je iki. Ko smo s azl mo m e nij p nihče n e upoš se odpravil n ika, ki jo je bi iz Malte v Ri i, vse bolj zas roti meni širi m in iz l te lo mog a malo b krbljen R o olj pom va nasveta o stranišče m e je v t če opaziti so ima v Benetk sem bil irjen, k umivan rem«. oa e. V Rim bi Pr er ju rok u (min. 2 letnem prost li ljudje z ma iz mati eko družabni je življenje n skami oru zm 0 seku čnega h omre a letali n n o o a š ž d t tališče zemlja č ij sem ,d v sporoč u potekalo n miljenja rok ilo dejstvo, d ). a or il, da je v upan Benetkah ter a je Severna karant v Rimu malno in je b Hkrati sem b ju, da I t a l i j a eno. Pr žarišče il se ne b i v tistega av oboleli se super in h lo vse »po st om ok p a užil. Le zaprav sem h i t se mož redsodka, ki n i r n o naj pre se na le talo je no a talo od pričakujemo jel odziv polno ljudi sp sti, da me je m je bil vsilje p A za ra z n, zate v tistem ravil v m pa s ijcev in najp vil pozitivno prto lepredal t r e n em se v u rej sem naravn ček za p a katereg tku prešinila rasistič rašal kaj poč doživel obču n a nisem n n t e e a mise hotel, d m - zav k l, d e a bi se odprl i a sem vse te del sem n se us nedolž edel v ne Takoj sem svoj se se streznil dež. in se odloč človek ena il, da želim k č biti mi je posta loveku, ki sedi za ma no. Dejans lo vseeno z ko a to ali se ne - vedel bom okužil sem, da m e ali la lahko tudi sam nehote hko okuži kdorkoli in da okužim ko ga drugega .

V Benetkah nas je prič a k nam prista vila termom ala zdravstvena ekipa in eter ob čelo vročine, ve . Nihče ni im ndar vsi sm o vedeli, d e l jen pogoj a vročina n za okužbo i nu- je simpto kasneje. Ko m, ki se p smo prispe ojavi li v Koper, s premišljeva em z zadrž l kaj bom kom s toril ob sre se bom pu čanju s sta stil objeti a rši li raje ne? N premagala o, čustva s in sem jim o me a segel v o je bilo ob s bjem. Prav rečanju z b tako abico - zan sekiral, saj jo sem se š spada v riz e bolj ično skupin je objela in o. Vseeno to je bil do me ber občute so sledili m k. V dnevih ojemu prih , ki odu sem se začel slabo me počutiti - b ilo je po ko d vikendom ga imeli s ncertu, ki s pevskim zb mo orom. Tisto ob polnoči noč sem p domov z b ri šel olečim grlo lom. Najpre m in toplim js čein iz preven em pomislil, da je zg olj utrujen tive vzel Le ost kadol. Zate v posteljo. m sem se z Drugo jutr g o rn s il em si posta angino. Za čel sem jem vil diagnoz o ati zdravila k zdravnik in ko sem p u sva opra rišel vila pregle d, popisal je vse

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

10

orrnila. N a v č e v i prveg a ne b i angin ljaki iz hitro e m v e i l s a a d let, d pove i zelo ekaj tab so nam to pre cija med ljud kaj pozn e š l a a s i do o m i predp akrat, k ker se je infor m. Ti so prišli e znašli v t m o n i d l a e poved smo s e šola ouk vs nemir, napotk od doma. Vsi i moči. kar sem m obiskoval p prej je vladal e n z e r se delo ga . Naj vil ust o svoj malno moštva e MIZŠ pripra in vzpostavile ujemo vsak p Zavedam se te a g e k s irale e mis izpit. se reš eden j sloven organiz iščin, vendar jenjski alističn ejši l a, še pr t l i o v i r a p t r Ž i a i . r k h t t i l j e n infi doka ih okol laga izp naše predrzn jim pomemb na e so se navadn skupnost, po i n l i e i ž i h n v l e a b n no. Šol t i m s smo u rodna zmede ivimo z žni nas vrtincu el svet, medna izpit. Končno tek, ki ga prež vi telefoni, la arja imaš pod c ta u n no Pravkar m je prinesel a je vsak tren rage obleke, u in koliko de ceno izobraj d a d t n , e o l ago j j o kaj vse vedam sedaj zanima o imaš v pod lo in dobili dr judje moji, ža a z e s i j i s jeli. L li v šo omaj li. Poča i mislili. Koga kakšno funkc lahko š odo lahko ob o na voljo. K ga o s a d o o m i b m s kot aj zan , kdaj dnevn čas, ki aj se b e vsako dialog, kaj je oga sed aj vse zanima gli v roke, kd j nm a n ulici, k se k življe Sed j je kar o o a . , k k e a m h , g N a a a e č l ? t d a a t s r o ti prstom si bodo spe je svob JE. Sedaj se v mesto, da bi n enimo j c a k e i n t j i a a o cen Nikar IVLJEN uh. Na zbo, kd arjeni tako, d ačenjam em - KAJ JE Ž eči domač kr o nazadovali. mo z v , t o s u m a smo - sp dvs ) sm ublj udi s vse izg drugim in pre idelati hrano elo napredne je združil, čet akrat, r z s z zdaj, ko p a et a g o mo se z nikar! Virus n je, bo najlepš leta in mo dru sami si želim a i v i m i ž ( e i r l e , p , va ec mo m njega apredo snovam ga kon a zapira beseda letoš d avje in , jskim o m področju n de, ko bo vse u m te vo oje zdr mo. b o e e v t s u s n j o e l e a g b K b z a . ž e i z j o dru bo mo bim notn r ima bite na e bolj e a Koronavirus merah. Poskr o ceniti to ka ne poza postajamo vs z d m a , začni li. Bese po skrajnih r n, u vsega naraze mo spet odpr o c n n a o v k o o am in po ko jih b 2020 bo zazn o doma m i n a o t t tudi le jih - os je bližn v a r d z za

Fot Piše: M o: w ww ark Dj u .un spla raševi sh.c č om

11

O BEET HOVNU CMK MAGAZIN Å TEVILKA 43

12

L

etos obeležujemo 250. obletnico rojstva enega največjih in najpomembnejših klasičnih glasbenikov. Beethoven je povezovalec dveh umetnostnih obdobij in sicer klasicizma in romantike.

Rojen je bil domnevno 16. decembra, leta 1770 v nemškem mestu Bonn. Točen datum rojstva ni znan, saj je ohranjen le dokument o krstu, ki se je najverjetneje zgodil dan kasneje, kakršna je bila takrat tudi navada.

Ludwig je izhajal iz premožne glasbene družine, zaradi česar je imel veliko prednost. Njegov prvi učitelj je bil njegov oče. Ker je bilo že zelo zgodaj očitno, da ima glasbeno žilico, se je naprej izobraževal pri lokalnih učiteljih. Ko je imel pet let, je pri učitelju klaviatur imel intenzivne vaje, ki so pogosto trajale pozno v noč in ga večkrat pripravile do joka. Hkrati se je učil tudi igranja violine in viole. Svoj prvi javni nastop je imel pri sedmih letih.

Leta 1780 je začel z učenjem kompozicije pri znanem profesorju Christianu G. Neefeju. Tri leta kasneje je izdal svoje prvo glasbeno delo, ki so mu malo zatem sledile še tri sonate. Kritikom je bil očitno všeč, saj je bil v glasbenem magazinu opisan kot najobetavnejši talent. Leta 1787 je prvič odpotoval na Dunaj, kjer naj bi njegov novi učitelj bil slavni W.A. Mozart. Obisk je bil kratek, saj je izvedel, da mu je umrla mati.

Vrnil se je v svoj rojstni kraj in tam finančno pomagal družini tako, da je otroke bogatih družin poučeval igranja klavirja, igral violo v orkestru in prodajal svoje skladbe. Ker je moral skrbeti za mlajše brate, ni mogel niti dokončati študija filozofije. Po petih letih je spoznal J. Haydna, od katerega je – kljub temu, da ga ni maral - pridobil ogromno znanja in s tem nadomestil, kar bi se naučil pri Mozartu, saj je Haydn bil tudi njegov učitelj.

Kmalu je zaslovel po svoji virtuoznosti in improviziranju. S koncertiranjem na Dunaju pa si je končno ustvaril oz. zaslužil naziv odličnega glasbenika in skladatelja. Do novega stoletja je napisal kar nekaj pomembnih del, ki so zaznamovala njegovo kariero, eno od teh del je Patetična sonata. V tistem času je že postajal naglušen, stanje pa se je z leti slabšalo. To je močno vplivalo tudi na njegovo psiho. Oddaljil se je od ljudi, družabnega življenja in ta čas raje posvetil sebi in usvarjanju. Vsa energija, porabljena za komponiranje, se je izrazila v velikem številu skladb. Med letoma 1800 in 1812 je med drugim napisal kar osem simfonij (inspiracija so bili predvsem zgodovinski dogodki po Evropi), med njimi zelo znana Eroica, posvečena Napoleonu; takrat je bila izdana tudi njegova edina opera z naslovom Fidelio. Deveto simfonijo je napisal šele deset let kasneje. Danes jo poznamo kot Evropsko himno (Oda radosti).

Ko mu je bilo 46 let, je bil že popolnoma gluh, kar pa ga ni ustavilo od nadaljnega komponiranja. Ena anekdota pravi, da je (gluh) dirigiral orkestru, ta pa je skrivaj imel še enega dirigenta, ki jim je rekel naj Ludwiga ignorirajo. On tega ni vedel, med dirigiranjem pa se je tako prepustil, da je zaprl oči, orkester pa je skladbo vmes že končal in so Beethovna morali »predramiti«.

Leta 1823 je začel bolehati, vendar je vseeno še naprej delal in sčasoma mu je šlo na bolje. Čez tri leta pa se je bolezen vrnila in ga prizadela še huje kot prej. Bilo mu je jasno, da umira. Dva dni pred smrtjo je izrekel te besede: »Ploskajte, prijatelji, komedije je konec«. Umrl je doma na Dunaju, 26. marca 1827.

Ludwig van Beethoven je bil človek, ki je bil povsem vdan umetnosti glasbe, po kateri ga bo cel svet vedno poznal.

Piše: Lia Lovič

13

O BEETHOVNU

PARA ZIT

Filmski vtis

P

arazit (Gisaengchung) je film južnokorejskega režiserja Bonga Joon-hoja iz leta 2019. Širši svetovni

javnosti je postal znan kot dobitnik 4 prestižnih filmskih nagrad, oskarjev. Prejel je oskarja za režijo, scenarij, najboljši tujejezični film in najboljši film. Je prvi neangleško govoreči film v zgodovini, ki je prejemnik oskarja za najboljši film.

T

ežava se pojavi, ko skušamo z eno besedo žanrsko opredeliti ta film. Gre za komedijo? Gotovo. Triler? Prav tako. Družbeno satiro? Brez dvoma. Grozljivko? Tudi, na trenutke. Vsekakor pa ne gre za

enodimenzionalen film, ki bi mu lahko dodelili oznako samo enega žanra. Film, ki smo ga začeli gledati, ni enak filmu na sredini, niti filmu na koncu – zlasti ne žanrsko. V grobem pa bi lahko trdili, da je nekako prva polovica filma črna komedija, ki se nekje na sredini drastično sprevrže v napet triler z elementi grozljivke in prizori, ki spominjajo na Hitchcockove. V vseh delih filma, tudi na začetku, pa je seveda prisotna ostra kritika družbe, ki temelji na razredni delitvi – kapitalizma, torej. Ta kritika je osrednja tema filma.

Č

ar filma je tudi v tem, da nimamo junaka oz. junakov, niti ne “bad guyjev”, njihovih sovražnikov, kot bi bilo običajno v večini filmov oz. kar je splošna značilnost stereotipnih filmskih scenarijev. V filmu

ni nobene osebe oz. skupine oseb, ki bi jo lahko obravnavali izključno enodimenzionalno. Vse tri družine, revna (Kim), bogata (Park) in reven zakonski par (prva gospodinja z možem), se nam na trenutke smilijo in bi jim radi pomagali. Vse tri družine se nam na trenutke gabijo in bi jim privoščili samo najslabše. Dve od treh družin se nam zasmilita, ker sta popolnoma obubožani, revni, najnižje pozicionirani na družbeni lestvici. Ena družina se nam smili zaradi lastne nesposobnosti opravljanja najosnovnejših vsakdanjih opravkov in zaslepljenosti z denarjem in iluzijo, ki jo ta ustvarja. V določenih pogledih se nam bogataši smilijo še celo bolj kot revni. Tako so prijazni, lahkoverni, naivni, da je to že skoraj težko verjetno. Pa vendar je. Vse tri družine lahko razumemo, se morda celo z njimi poistovetimo. Vse tri družine so hkrati protagonisti in antagonisti. Noben lik v filmu pa dejansko ni zamišljen tako, da bi z njim simpatizirali in niti, da bi ga obsojali. Film in vse, kar se v njem zgodi, je zastavljen tako, da v nas vzbudi razmišljanje o krivičnosti tega družbeno-ekonomskega sistema.

O

bubožana družina Kim, ki jo spoznamo takoj na začetku, se nam že takoj zasmili. Živijo v kletnem stanovanju, kjer jim edino svetlobo prinaša okno s pogledom na umazano ulico zanemarjene tret-

jerazredne mestne četrti, pred katerim mimoidoči neprestano urinirajo. Skromno plačilo si služijo z zlaganjem kartonastih škatel za pice. Nimajo Wi-Fi-ja, dobrine številka 1 v kapitalizmu. Toda že kmalu zatem,

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43 39

14

Foto: https://kinopavasaris.lt/lt/programa/7047-parazitas

ko se jim ponudi priložnost, zlata jama (Ki-woojev

majo stika z realnostjo. Z realnostjo ljudi, ki nima-

prijatelj Min odhaja v tujino in Ki-wooju prepusti

jo toliko kot oni. Ki nimajo niti za dostojno kosilo,

inštruiranje angleščine v bogati družini Park), se

kaj šele za razkošno dvonadstropno hišo, malone

pokažejo v popolnoma drugačni luči. S spretnim

dvorec, v kakršnem živijo oni. In niti predstavljati si

spletkarjenjem in manipulacijo si vsak družins-

ne znajo, kaj so takšni ljudje pripravljeni storiti, da

ki član posebej (s pomočjo ostalih, seveda) utre

bi imeli to, kar imajo oni. Denar, v prvi vrsti. To je

pot v gospodinjstvo družine Park. In to na izjem-

najlepše razvidno v prizoru v drugi polovici filma,

no brezčuten, krut način. S pomočjo zvijače in z

ko mama Park v telefonskem pogovoru s prijatelji-

manipulacijskimi spretnostmi dosežejo, da naivna

co neurje s prejšnjega večera (tisto isto neurje, ki

družina Park odpusti svojega šoferja, mesto kat-

je Kimovim poplavilo stanovanje in jim popolnoma

erega zavzame oče družine Kim, Ki-taek. Na še bolj

uničilo malone vso (skromno) lastnino in posledič-

krut način dosežejo, da odpustijo tudi dolgoletno

no življenja) označi kot blagoslov, saj da jim je pre-

hišno gospodinjo Moon-gwang in na njeno mesto

prečilo, da bi kampirali in bodo zdaj lahko names-

zaposlijo mamo Kim, Chung-sook. Kot že omenje-

to tega na domačem vrtu priredili rojstnodnevno

no, sin Kim-woo hčerko družine Park, Da-hye, in-

zabavo za malega Da-songa. Kako čudovito!

štruira angleščino. Da-hyein mlajši brat, Da-song,

P

pa (seveda zgolj po mnenju svojih staršev) potre-

arazit je poseben in izvrsten tudi zaradi svoje simbolike. Ta je včasih morda celo preveč očit-

buje “art terapijo” z učiteljem umetnosti. To mes-

na (kar je dejansko ena redkih stvari, ki jih lahko

to pa zapolni Ki-woojeva sestra, Ki-jung. Družina

filmu očitamo), večinoma pa mojstrsko izpeljana.

Park pri tem niti ne pomisli, da je vse osebje pri

Kamen, ki ga na začetku filma Ki-woo dobi v dar od

njih zaposleno med seboj v sorodu. Nič se jim ne

prijatelja Mina, simbolizira materialno blagostanje,

zdi čudno. Tako globoko v svojem svetu živijo. Ni-

bogastvo – ta simbol bi lahko uvrstili v kategorijo

15

FILMSKI VTIS

tistih, ki so preveč očitni.

za kar je plačal z življenjem. In ne, ne smili se nam

opolnoma drugačen pa je, denimo, sim-

P

zaradi svojega tragičnega konca. Pa ne zato, ker bi

bol stopnic (ki ga gledalec verjetno razume

bil “negativec”. Proti koncu filma se nam nihče več

in opazi le, če si film ogleda večkrat oz. se vanj

ne smili. In nikogar več ne obsojamo za njegova

resnično poglobi). Kadarkoli se v filmu nekdo vz-

dejanja. Tudi tarantinovski masakerski finale filma

penja po stopnicah, moralno in socialno napredu-

nam ne vzbudi sočutja do kogarkoli. Človeka, ki

je. Kadarkoli se kdorkoli po stopnicah spušča

je pokol začel, celo razumemo. In razumemo tudi

navzdol, nazaduje po družbeni lestvici in/ali

tistega, ki je pokol zaključil. Četudi morda z noben-

postaja nemoralen. Stopnice (in nasploh geograf-

im od njiju prej nismo simpatizirali.

ska višina) v filmu ponazarjajo položaj družbenih

M

slojev – revna, obubožana družina Kim, pripad-

ed revnimi (v filmu in v realnosti) ni solidarnosti, medsebojne pomoči. Ne more je biti.

niki praktično naj nižjega družbenega sloja, živi-

Pa ne zato, ker bi bili to slabi ljudje. Solidarnosti

jo v kletnem stanovanju. Družina Park, bogataši,

si zaradi lastnega preživetja ne morejo privošči-

premožneži, živijo v razkošni vili na vrhu klanca

ti. Vsak mora najprej poskrbeti sam zase. In (pre)

– do vhoda pa se je treba povzpeti po stopnicah.

pogosto izključno sam zase. Tako je naravnan

Geografsko najnižji nivo v filmu (še nižji od sta-

sistem.

novanja Kimovih) pa seveda predstavlja največje

I

“odkritje” in “plot-twist” filma, klet v hiši Parkovih,

n kdo sploh je naslovni parazit v filmu? Odgovor, ki se ponuja na prvo žogo, so seveda Kimovi. Oni

v kateri živi mož prvotne hišne gospodinje, ki se

so tisti, ki se manipulativno prisesajo na bogato

skriva pred davčnimi izterjevalci. V to klet nikoli

družino. Oni so tisti, ki od bogatašev izkoriščevals-

ne posije sonce. V to klet nikoli ne posije upanje. A

ko cuzajo denar. Vendar jih za to ne moremo kriv-

človek, ki tam živi, je v to prisiljen. S tem se mora

iti. V to so bili prisiljeni. V to jih je prisilila revšči-

sprijazniti. V to ga je prisilil neizprosen, nečloveški

na in, dobesedno, lakota. Drug parazit sta prvotna

sistem.

gospodinja pri Parkovih in njen mož. Onadva sta

omembno (in simbolno) vlogo v filmu igra

P

bila parazita, še preden so se pojavili Kimovi, in

tudi vonj. Vonj je tisti, ki revne ločuje od bo-

to na enak način. In da, tudi bogataši so paraziti.

gatih. Vonj je tisti, ki simbolno (in dobesedno)

Parkovi bi bili brez revnih v celoti onesposobljeni,

označuje revne. Bogate vonj revnih moti. In to de-

nemočni, ne bi bili zmožni funkcionirati. Niti kosila

jstvo na koncu očeta družine Park privede do sm-

si ne bi znali skuhati. Niti perila si ne bi znali opra-

rti. Zmrdoval se je nad vonjem in posledično nad

ti. Lastnih psov ne bi znali peljati na sprehod. Nuj-

pripadniki nižjega sloja (ne da bi sam to povezal),

no potrebujejo “gostitelja”, na katerega se bodo do

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

16

zadnjega zažirali, ki jim bo služil, ker so sami nesposobni živeti. Skratka, VSE tri družine so parazitske, kar je ključno pri razumevanju filma.

K

ljub temu, da je dogajanje filma postavljeno v Južno Korejo (najverjetneje v njeno prestol-

nico, Seoul) in morda ne kritičnemu gledalcu prikazane razmere delujejo izključno južnokorejsko, azijsko, pa je njegovo sporočilo univerzalno. Ves svet je Južna Koreja. Ves svet pozna razmere, ki so prikazane v filmu. Ali, kot je izjavil režiser Bong Joon-ho: »Vsi živimo v isti državi. Ime ji je kapitalizem.« Vsi smo paraziti. Ves svet, vsaka država pozna socialno neenakost. Družbeno delitev. Razredni boj. Nemarno bogate in obubožane. “Zgornje” in “spodnje”. In, kot lahko vidimo v zaključku filma, vedno bo nekdo živel v kleti bogatih. Najbolj izkoriščeni bodo vsake toliko znoreli, “strgalo” se jim bo, in se maščevali se bodo bogatim (revolucije!). A zmaga bo njihova zgolj za trenutek. Upornike bodo kaznovali, na njihovo mesto (v kletno stanovanje) pa se bo vrnil nekdo drug. Morda se bodo zamenjali tudi “zgornji”, bogataši. Razmerja med njimi pa bodo ostala enaka. Nikoli ne bo bolje. Vedno bo nekdo zgoraj. In vedno bo nekdo spodaj. Vsaj dokler se bo obdržal obstoječi sistem.

V

Parazitu je lepo viden tudi vpliv različnih režiserskih klasikov – Tarantina (finale filma,

na katerega bi bil ponosen sam Tarantino!), Scorseseja, Hitchcocka (nekateri filmski kritiki so iz-

Z

aradi filmov, kot je Parazit, bi se človek nemudoma rad naučil korejščine (in še kakšnega

drugega jezika poleg angleščine – angleščina je, mimogrede, v filmu predstavljena kot prestiž, kot sredstvo, ki odpira vrata v svet – spomnimo samo, da si Ki-woo vstop v svet bogatih kupi z inštrukcijami angleščine!). Filmi, kot je Parazit, so razlog, da mnogi med nami cenimo filme. Filmi, kot je Parazit, so preprosto rečeno – umetnost. Režija v filmu je blizu perfekciji (Joon-ho ima vse aspekte filma v skoraj popolni oblasti!). Scenarij je edinstven, vrhunski, domiseln, poln nepričakovanih zapletov in vrhunskih dialogov. Montaža in ostala postprodukcija sta bili izvedeni mojstrsko. Igra je zelo dobra. V filmu ni odvečnih prizorov. Dialog in slika sta v filmu enako (in izredno) pomembna. Kar ni povedano z dialogom, je povedano s sliko. In obratno.

S

eveda pa se nam tu zastavi vprašanje, kako to, da je ravno Parazit prvi neangleško govoreči

film v zgodovini, ki je dobil oskarja za najboljši film.

Bi si to nagrado zaslužil že kak starejši tujejezični film? Zagotovo, in takih filmov ni malo. Še zdaleč ne. Ogromno jih je takih. Ampak ali je Parazit film, ki si je to nagrado zaslužil? Brez vsakega dvoma.

K

dor si filma še ni ogledal, naj to stori čimprej.

Vsekakor pa priporočam večkraten ogled. Ne

bo vam žal, res ne.

postavili številne paralele med Parazitom in Hitchcockovim Psihom), Kurosawe.

Piše: Vid Karlovšek

Foto: https://kinopavasaris.lt/lt/programa/7047-parazitas

17

FILMSKI VTIS

T S A R T S T O K J E Č KA O P K I N T O P O N NI P A R A K U S A Č TI V ?

E N TE , JE

KI

M AN VA V S SO ET, TO O A A P P ZL PO O, KI I PA G I, O S IM ŠL U, A DN O Z MAJ J A L IV VO AN E ZN OB S M V S I PA ULPO IT R PR JKO MO O D A K A N .

S Z I RO NO OH E EE UJE MA R B T S E R V T RE ZA O P AT DO ERE E. O AČ I P PA K P Š A T M N V I AL LI DU VA NEG KA IH. JO JA, G L E EL A A J A I E T K IM OMA O? I Ž UAC NIŠ OZN LAS V, Z VAN E L D I I P Ž T Š E O SP IT AT OTO VI AJ V V TJ TE I? S OPO KO N I E P M O D V I P P ER O H IT O A T E A Ž P Z TU M K ADL CE L S L O I A O P TE VA AL REL ZA V IMI ČAL AJ LJ J M E R P A K Š Ž A O E I J D T S NE ILE AT APU SE VSA RAL NA K Š I M Z Ž O T I A O BI TE ,S B M G R V O A IM LA O P AJ NI INO E D RED ER SED VO N Č T N A P O EL E, KA TE N T D N M S J I O J VA SA BO V G EKA RAJ V A K N JU PR JA PO AN ODO A N B EV ST EI LJ AM R A V TU AD A N D , V AM P U

S

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

18

OGL ED Z

NAM ENIT In to OST z I a st nih muz onj ter brez vrat ejev a lahk povsem je v čas čakalni h u o in m tako n brezpl koron vrst! V a a e a u č ko t zejskih jdete p no. Na krize “o liko virt ako ualdprl s e zbir pod ste u hod ite p dobno k širom r izbor njih po o” svoja r kavi n v o co n Versa amesti sveta. azličnih ezavah Po k jski te v a vr razs p tu M o n http odre alači, a aslonja silu se tav li pa la s č hiše saill ://artsa spije in se sp hs F es r n i ret d d e o Ka cult http u re . hlo. jutranj s://a o goo seortsa gle. f com http rida-ka ndcultu / p ro h s re.g ject cB3P ://artsa lo oog / ve r l n g e d .

V c c h o http ultu O m/p s://a vw re.g a r t ner/ insi oog rtsa d m ul e .c o n ace- e-the-e dcultu m / s r stat to r y e-ro xhibitio e.goog /VAW l oms e n . c xin-t o /mw m IiCO he-bu /exhib cgzC it ck 0dIQ ingha /stepm ?hl= en -pal J AN OV ri T sto k PO o H e t RI ki dstav z TA , S i e t o d Z lju o ta dlaša klih EI J I o ico hk a AF ete ešč ja la leta s pr nutk t GR p O e e T n r ra FO isto tova pa ž jami ga t enk da t E r fi d e IT še po še ED me e s ite. Č togra rnej hko e mo bej e e e UR n t t da e vr skoč s fo prim pa la piše pos a s p e s e s š a m o pr ov Če oj, k olje bum im, d b te je in vam O tak ne v jo al men ašli. tovan so se r tvi i o a n ki m di j, p ahka no p kih, e n r t a d l u ov elo go t ez po bost ite c o do ne oživ vnik in. d m e po o dn spo l v HRA ce nili s NA vti Von j in s potuje pom vp na dob in … in redel m jo t ro p ožg kaj a ki s m prv otovan je bolj anov, k m š i pos o ga h č posk je s pr ega ko i nadz ir ebn i t u sku o p ranili, sili? M ljubljen obuja a čust v site rilo t odk žno ični ar s orda s o jedjo i spom a pa l s mo m in a , ki koz prič i za k hko tu t. No, ta j se vrni arcem smo arat raje di u e li , e vz s v duš ki bi j tvarjan vsekak iz Port ina, i je d a o h že j e . Za r m z aljn ih a leli ob novih daj. Po li bl i j ižnj skati in edi, tip ih d eže si tako l.

19

POTOPIS

GLASBA IN

PLES

Tudi glasb a je pome mbe pričaramo vzdušje drž n del kulture in na ših življen ave, kamo lahko ob j. Z poslušanju r si želimo . g Portugalsk njo si lahko vsekak vzdušje ka lasbe nau o i čite še ne r v vaši dn kaj plesnih fado, kubanska sals r vsaj delno evni sobi. a … seved korakov in a se si poustva rite kuban sko

UČEN

JE TU

JEGA

JEZIK

A Kaj n as znanj bolj pove e že z d omač je, da njihovega ini ne bi se j k tam n ezika? Ne aplika čakaj ega kraja aučili cijam ko t e na p i likaci osnov ji Duo lahko pos otova t j e z i k k a lingo n u nauči te je izb site že zda , z različni m ira je j učenj zares pes .

V i sple zik tr a jeziče jezikov, p a. Če pa st ov, ki se j tni apa ih lah e pris n ta k ta nač film ali dv si morda oglejt š “stare šo o a s po in. e kak dnapi le” š si in j ezik o en tujesvojit e na

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

20

per bi su ije, e s po ed I sam ju. Kom orFILM e ž n m a o lahk o potov serije … tero e j ka pa je p ci, lma šitev žel mentar ržavi, v ali pa fi d u d e e Ogl v za pot lke, dok nem v žave a e dr le. je e t t r n i i o š a v e m n i r o e e, kr eziku, g zgodovi tam živ j , o dram i s t v i a lm tov ti, k da fi te odpo osebnos i l si že e znanih b d zgo

n bili i e ž e ob r st a kje ste lahko np i l a K mi. vati o bo poto ot in tak tvarili sa bo, ki d o god j us op elite r si ž jiji prost ste seda z dobro z e vredno o m išl rj GE , ka iga h bo KNJI kraju svoji dom i, ki si ji pa je knj . Vsekako v a j ač dvi nju” tite istim i se o e ... Pus kraje s t antene, p potova k , a v in db ne je kar spom a zgo ovan esnič obje Dobr i obudili merjali r lj za obd kot “pot no. , d ri o ri bi ra kraja p ideja zg potujete ost in ši u n r a k r d obis a ni dob ju, kamo nju vre va p ra jiga a v k oda poto j a g se do siti, saj d u posk

Piše: Lucija Selinšek

21

POTOPIS

UM INTERV– JU: Umetnost

U

rrh Mlakar ali UM je mlad slovenski raper, ki se ukvarja s freestyle rapom. Tokrat je bil CMK zaradi razglasitve epidemije

misli

zaprt, a nas razmere niso ustavile – postavili smo virtualni

oder na Facebooku in gostili goste v živo (od profesionalcev do amaterjev). Med gosti, ki so zasedali naš virtualni oder, pa je bil tudi UM.

1.KAKO SI ZAČEL Z GLASBO? KAJ TE INSPIRIRA PRI USTVARJANJU?

G

lasbo sem imel od nekdaj rad. Rad sem bil del nje. Vedno mi je pomagala zbiti slabo voljo, me potolažiti, vedno me je znala motivirati. Ne verjamem, da sem kadarkoli pospravil stanovanje brez glasbe.

V petem razredu sem se vpisal v glasbeno šolo. Prva izbira je bila kitara, druga tamburica, tretja pa trobenta.

Igral jo je sošolčev brat in se mi je zdelo kul. Komisija je ocenila, da imam dober posluh, kar bi mi najbolj pomagalo pri trobenti, zato sem začel trobiti, toda samo dve leti. Hotel sem več časa posvetiti gledališču.

Med raziskovanjem odra, sem se sam naučil igrati klavir, v srednji šoli pa še kitaro. Kmalu smo s sošolci ustvarili bend in od takrat naprej čutim neverjetno moč pisanja in ustvarjanja avtorske glasbe. Inspirira me veliko stvari, lahko bi rekel, da praktično vse. Od kar freestylam, potrebujem za pesem le besedo in me bo poneslo v kreiranje smešnic. Pri freestylu moraš inspiracijo črpat iz tiste situacije, tistega kraja, energije ljudi, njihovih besed/tem. Kadar pa grem zavestno pisat besedilo na list, me najbolj inspirira narava. Veje dreves, ki mi šepetajo zgodbe, potujoče reke, ki prenašajo znanje. Čutim nekakšno povezanost, svobodo.

Ko možgani pozabijo na zvok mesta, lahko razmišljam brez distrakcij. Inspirirajo me tudi zanimive besede, ki sprva izgledajo, kot da se ne da najti rim na njih. Tu se neverjetno zabavam, ko lomim in stapljam besede skupaj. V vsaki besedi poizkušam najti še kakšno besedo. Recimo beseda kristal. Je kdo kdaj pomislil, da če vržeš kristal nekomu v glavo, moraš potem brisati kri s tal? Ko takole odkrivam skrivnosti besed, postanem vesel piflar (smeh).

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

22

Foto: Rugilė Jakšaitytė

2. ALI IMAŠ MORDA KAKŠNEGA IDOLA? KDO TE NA TVOJI POTI NAJBOLJ SPODBUJA?

3. KAKO BI OPISAL SVOJ RAP? KAKŠNE SLOGOVNE ZNAČILNOSTI GA ZAZNAMUJEJO KOT TVOJEGA?

I

B

ki ustvarja glasbo na licu mesta. Čisti freestyle od rit-

rap rep in glavo, da so stavki premišljeni in da so

ma in melodije do glasu. Najbolj sem bil presenečen,

rime konkretno kvalitetne, obdane z metaforami in

da sem začel glasbo ustvarjati na podoben način

simboli. Komada ne bom spustil v svet, dokler se vse

kot on, še preden sem vedel zanj. Ko pa sem izvedel,

besede ne poklopijo med seboj. Na živce mi grejo

na kakšnem nivoju je, sem še dvakrat bolj zagrabil

raperji, ki so pri besedilih tako leni. Rime samo na

tovrstno kreiranje in komaj čakam, da bom dovolj

koncu stavka, dikcija na nivoju šestletnika… Moje

suveren, da se s takšnimi stvarmi lahko igram tudi

pesmi zaznamujejo humor, raznolikost in iskrenost.

v živo. Spontane pesmi so po mojem mnenju nekaj

Za svojimi besedami stojim in ni me sram. Tak sem

najlepšega in najbolj resničnega. Čustva, ki se spros-

in ne bom spreminjal in prilagajal besedil zato, da bi

tijo ob prvem raziskovanju pesmi, se nikoli ne bodo

jih poslušalo več ljudi. Vedno se bom trudil ponudi-

vrnila v isti moči evforije in energije. Seveda pa ne

ti drugačen flow, drugačno strukturo rim in naredil

bi zmogel brez odlične podpore svojih prijateljev, ki

bom vse, da se pesmi ne bodo začele “ponavljati”.

mi stojijo ob strani v dobrem in slabem. Skrbijo za

Samo na tak način bom kot umetnik lahko ponosno

tehnično, kreativno in ljubezensko podporo, težijo k

živel tudi po smrti.

dolov imam kar nekaj, toda v tem trenutku življenja me najbolj inspirira Marc Rebillet. To je človek,

esedne igre. Z njimi želim prepojiti vsak sleherni komad, ki ga napišem. Trudim se, da ima moj

perfekciji in se trudijo iz dneva v dan, da bodo skupaj z mano prijeli svoje sanje. Špela, Simon, Bor, Miha, Matej, Igor, Tin, Vasja, Leon.. Rad vas imam!

23

INTERVJU

Foto: Rugilė Jakšaitytė

4. ČE DELAŠ »BEATS«, KATERI PROGRAM UPORABLJAŠ?

C

ubase in FL studio. Sem privrženec snemanja žive glasbe, zato bolj uporabljam Cubase, če pa se lotim ustvarjanja bolj elektronske glasbe, pa je izbira FL studio. Oba imata zbirko norih zvokov in pluginov,

tako da ju včasih tudi skombiniram med seboj. Kadar izdelujem prvotno sliko beata, pa uporabim svoj looper RC-30, nanj zmečem ideje, jih poslušam in nato razčlenim korak za korakom.

5. KJE SNEMAŠ SVOJE IZDELKE? KAKŠEN MIKROFON UPORABLJAŠ?

I

zdelke snemam v studiu SOMNIUM AVD. Sam tudi delam tam. Je odlično zvočno izoliran in opremljen za vse vrste snemanja. Mikrofonov imamo več, tako da jih uporabljamo vsakič drugače. Odvisno od žanra,

aranžmaja, instrumenta… Nekateri mikrofoni so bolj topli in mehki (AKG P820 tube), spet drugi hladni in ostri (Neumann M147), ko pride do snemanja bobnov, je spet milijon možnosti. Vse je odvisno od izdelka.

Z avdio tehnikom Simonom se pred vsakim snemanjem posvetujeva in preizkusiva izbiro. Ko nama je zvok všeč, greva posnet še zares.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

24

6. NAJB RŽ POZ NAŠ TU MLADE DI OSTA RAPERJ LE E . S KOM UPAJ NA SI ŽE S STOPAL KIN S KO SODELO M VAL V P BI RAD RIHODN OSTI?

O

der sem si že de lil z Vaz hareyo… zom, M asayah, Rekel bi, Jančijem da so to di rap iz , Ženo, vajalci n trenutn Sao najbo a naši s lj persp ceni. Re nasledn ektivni s me za jih letih. mlanima, k Najraje aj lahko pa bi v p Mislim, dosežem rihodno da smo sti sode ov se ravno loval s K korak n prav spo u n o in Sko ašega s znali, da vo. kupneg smo prip a ustvar kemijo. r avljeni n janja. Im Obeta s a večji amo po e veliko dobne c ! ilje in d obro

7. ZNAŠ IGRATI T P RETEK LOSTI K UDI KAKŠEN I NŠTRUM DA NO ZVR ENT STIJO? J UKVARJAL S KAKŠNO ? SI SE V nam igr DRUGO ati kitar o, klavir GLASBE , bas, bo Več kot bne jih

Z

in kazoo znam, v eč jih la (smeh). h V planu ko zmeš mo igra pa se im am v sv li punk, am nau oje imp rock in s čiti še v ro loope ka. Tudi eč instru . Zrastel bluesa n mentov sem ob i manjka . rocku. V lo. Kar s srednješ e zvrsti tiče res olskem nisem o mejen.

bendu s

DA BI 8. SI KDAJ RAZMIŠLJAL, ZAMENJAL ZVRST? sploh . Ne bi rekel, da sem se sak dan razmišljam o tem al. Trein da se bom te zvrsti drž odločil za katerokoli zvrst še zdaleč ni lj okrog hip hopa, toda to bo am uk sm res se tno nu tim. Naj bo tvarjal. Ustvarjam to kar ču edina zvrst, ki bi jo rad us tudi klasično rock. Želim si ustvarjati to disco, house ali hard m. Če se Ne želim se zasidrati neka … gle jun , ass n’b m’ dru o, glasb ance. to smer pa tudi če bo psytr mi dobro sliši, bom šel v

V

25

Foto: Rugilė Jakšaitytė

9. KAKŠNO GLASBO POSLUŠAŠ? ZAKAJ TI JE RAP VŠEČ?

P

oslušam vse živo. Odvisno od počutja. En dan Beethovna, drug dan Metallico, tretji

dan me zanimajo Sticky Fingers, četrti dan iz zvočnikov prepeva Stewie Wonder. Če je dobro zmixano, narejeno, izvedeno in če ima sporočilo, bo v mojih ušesih. Rap obožujem zaradi več stvari. Prvo zaradi kulture povezane z njim.

Z grafitiranjem, plesom, eventi na katerih se mladi umetniki različnih področij družijo med sabo in povezujejo ideje ter poglede na svet.

Vsi te cypherji po koncertih, kjer spustiš v zrak čustva in energijo. Drugo zaradi moči besede.

Vedno sem bil premaknjen, ko je nekdo nekaj povedal iz totalno drugega vidika in mi razširil obzorje. Besede imajo same po sebi veliko moč in odgovornost. Če znaš to pravilno uporabiti skupaj z glasbo, besede zares zaživijo v svojem pravem pomenu. In tretje, ritem. Enostavno všeč mi je. Telo mi kar zapleše. Ko je prostor poln takih teles, se zgodi nekaj najlepšega.

Sprosti se energija plesa, ki okuži vse v prosto-

10. BOŠ SVOJE CELOTNO ŽIVLJENJE POSVETIL RAPU? S ČIM SE BOŠ POKLICNO UKVARJAL?

N

e. Ne morem si predstavljati, da bi v življenju počel samo to. 100% se bom iz dneva v dan

trudil ohranjati rap kulturo, da ne izumre, to sem obljubil hip hopu že nekaj časa nazaj in besede ne mislim prelomiti. Toda želim se posvetiti tudi drugim stvarem, ki jih rad počnem. Želim nadaljevati z gledališko igro, s sinhroniziranjem risank, z režijo, scenaristiko. Želim posneti film, serijo. Želim nadgraditi samega sebe. Postati še boljši impro glasbenik in performer. Še naprej si želim biti animator in spoznavati mlade z impro gledališčem. Mene je to izoblikovalo v osebo, kakršna sem danes, zato je moja odgovornost, da inspiriram ljudi, da uporabijo moje znanje in postanejo čez nekaj časa še boljši in spretnejši kot jaz, da učenci postanejo učitelji, da znanje raste naprej in da se nadgrajuje. Skratka, želim opravljati poklice, ki niso rutinski in se od projekta do projekta spremijajo.

ru. To se najbolj čuti, ko nastopaš, ko te roke in boki ljudi kar povlečejo v trans.

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

26

Foto: Rugilė Jakšaitytė

11. KAKŠNA JE BILA IZKUŠNJA NA FREESTYLE RAP LIVESTREAM EVENTU CMK-JA, KI JE POTEKAL NA FACEBOOKU?

Z

elo sem se zabaval. Ljudje so res pridno metali besede v chat, kar me je res motiviralo. Tudi zgodbe so postale smešne, ker so ljudje pisali neumnosti in šaljive komentarje. To je za freestylerja res prava zaba-

va, ko besede letijo, ti pa jih probaš postaviti v kontekst. Izziv so tudi besede, ki so daljše ali pa jih je več. Tu pridejo na vrsto dvojne ali trojne rime. Edini problem je to, da nimaš občutka ali je ljudem kul ali ne, ker ne slišiš aplavza ali smeha ob dobrem panču. Toda moraš iti v to samozavestno, brez zadržkov. Pri freestylu ne smeš nikoli preveč razmišljati. Vržeš se noter, boš že razmišljal sproti (smeh). Zelo sem vesel in počaščen za povabilo CMK-ja Koper. Z veseljem sodelujem še kdaj na takšnem streamu, še raje pa v živo!

ZAKLJUČNI DEL: Hvala Urh. Veseli me, da ti je bilo na livestreamu všeč – tudi nam je bilo zabavno. Želim ti veliko uspehov na tvoji življenjski poti! Bralkam in bralcem pa želim prijetne praznike in obilo zabave – seveda v skladu s predpisanimi ukrepi.

Piše: Mark Djuraševič

27

INTERVJU

LITERARNA ZIBELKA

KAPLJE ena kaplja pade z oblaka ena kaplja je ožeta skrpe ena kaplja priteče iz pipe ena kaplja je solza ena kaplja skoči iz morja ena kaplja kapne

CMK MAGAZIN ŠTEVILKA 43

28

(NI NASLOVA)

Ob soju jutranje mistike Vlak s postaje gre Morje, ki ga sonce žge Se vtopi samo vase Neskončne stopnice Ki naj vodile bi do resnice Same sebe pohodijo Medtem ko laži govorijo

PIŠE: LIA LOVIĆ

29

LITERARNA ZIBELKA

CMK MAGAZIN Å TEVILKA 43

30