Issuu

1 Uvodni del

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.1 Skupina za pripravo programa razvoja turizma v Bohinju • • • • • • • •

Andrej Arh Vito Arh Primož Cvetek Janez Korošec Klemen Langus Marko Lenarčič Urša Smukavec Jaka Žvan

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.2 Kazalo 1

UVODNI DEL ....................................................................................................................... 2 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.5.1 1.5.2 1.5.3 1.5.4 1.5.5 1.6 1.6.1 1.6.2 1.6.3 1.6.4 1.7 1.7.1 1.7.2 1.7.3 1.7.4 1.7.5 1.8 1.8.1 1.8.2 1.8.3 1.8.4 1.8.5 1.8.6

SKUPINA ZA PRIPRAVO PROGRAMA RAZVOJA TURIZMA V BOHINJU .......................................... 3 KAZALO ................................................................................................................................... 4 KRATICE, UPORABLJENE V DOKUMENTU .................................................................................. 6 UVOD ....................................................................................................................................... 6 TURIZEM IN BOHINJ ................................................................................................................. 8 Bohinj – na koncu sveta ali na začetku raja?.......................................................................... 8 Turistična destinacjia Bohinj .................................................................................................. 8 Občina Bohinj ......................................................................................................................... 8 Turistično območje Bohinj ...................................................................................................... 9 Turistična skupnost Julijske Alpe ............................................................................................ 9 ZAKAJ JE TURIZEM TAKO POMEMBEN V BOHINJU? ................................................................. 10 Turizem gospodarska panoga 3. tisočletja ............................................................................ 10 Bohinjski turizem včeraj – danes – jutri................................................................................ 10 Trajnostni turizem kot vir blagostanja in trajnostnega razvoja ............................................ 10 Trajnostni turizem v povezavi s prebivalstvom in kulturo ..................................................... 11 PRVA POSTAVA BOHINJSKE TURISTIČNE EKIPE ....................................................................... 12 LTO Bohinj je krovna organizacija....................................................................................... 12 Turistično gospodarstvo ........................................................................................................ 12 Triglavski narodni park (TNP).............................................................................................. 13 Strateški in projektni partnerji .............................................................................................. 13 Lastniki vikendov in počitniških hiš....................................................................................... 13 PROGRAM RAZVOJA TURIZMA – ZAKAJ GA POTREBUJEMO?.................................................... 15 Podlaga za pripravo.............................................................................................................. 15 Izbira izdelovalca .................................................................................................................. 16 Projektni pristop in metodologija.......................................................................................... 16 Povezave z občinskim razvojnim programom ....................................................................... 17 Povezave z Regionalnim razvojnim programom Gorenjske 2002 – 2006 in z osnutkom programa za obdobje 2007-2013 .......................................................................................... 17 Povezava z Razvojnim načrtom in usmeritvami slovenskega turizma 2007-2011(RNUST 2007-2011) ............................................................................................................................ 18 ANALIZA STANJA TURIZMA V BOHINJU................................................................. 19

2.1.1 2.1.2 2.1.3 3

Analiza uresničevanja Preteklega programa za razvoj turizma (2000 – 2005) .................... 20 Tržna analiza (analiza ponudbe in povpraševanja) .............................................................. 20 SWOT analiza........................................................................................................................ 22 STRATEŠKI DEL – PROGRAM RAZVOJA TURIZMA.............................................. 25

3.1 3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4 3.1.5 3.1.6 3.1.7 4

NOVI TURIZEM BOHINJ – UMETNOST SPREMINJANJA IN OPUŠČANJA....................................... 26 Vizija – naša idealizirana prihodnost.................................................................................... 26 Strateške usmeritve Bohinjskega turizma .............................................................................. 27 Pozicioniranje turistične destinacije Bohinj.......................................................................... 30 Kdo je v Bohinju dobrodošel? ............................................................................................... 31 Temeljni cilji Programa za razvoj turizma v obdobju 2006 - 2013....................................... 31 Kvantifikacija temeljnih ciljev programa in projektni pristop .............................................. 32 Predpogoji za dosego zastavljenih ciljev............................................................................... 33 IZVEDBENI DEL – PROJEKTI ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA ..................... 34

4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 4.1.4 4.1.5

RAZVOJ TURISTIČNIH PROIZVODOV ........................................................................................ 35 Uvod ...................................................................................................................................... 35 Bohinj in Triglavski narodni park (TNP) .............................................................................. 37 Pohodništvo in tek ................................................................................................................. 43 Kolesarstvo............................................................................................................................ 52 Vodna rekreacija in ribištvo.................................................................................................. 56

Poglavje 1 - Uvodni del Program razvoja turizma v Bohinju

4.1.6 4.1.7 4.1.8 4.1.9 4.1.10 4.1.11 4.1.12 4.1.13 4.1.14 4.1.15 4.2 4.2.1 4.2.2 4.2.3 4.2.4 4.2.5 4.2.6 4.2.7 4.3 4.3.1 4.3.2 4.3.3 4.4 4.5 4.5.1 4.5.2 4.5.3 4.5.4 4.6 4.7 4.7.1 4.7.2 4.7.3 4.7.4 4.7.5 4.7.6 4.7.7 4.7.8 4.7.9 4.7.10 4.7.11 4.7.12 4.7.13 4.8 5

Alpinizem in plezalni vrtci..................................................................................................... 61 Konjeništvo............................................................................................................................ 63 Rekreacija na snegu .............................................................................................................. 65 Tekmovanja in kombinirana rekreacija................................................................................. 68 Drugi projekti rekreacije....................................................................................................... 69 Projekti za zdravo življenje ................................................................................................... 73 Projekti kulture v turizmu...................................................................................................... 73 Etnološke prireditve .............................................................................................................. 80 Bohinjske posebnosti in tradicionalni dogodki ..................................................................... 82 Drugi projekti turizma v Bohinju .......................................................................................... 85 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA .............................................................................................. 90 Pregled namestitvene infrastrukture v Bohinju ..................................................................... 91 Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju ............................................................ 93 Pregled gostinske infrastrukture v Bohinju ........................................................................... 97 Razvoj gostinske infrastrukture v Bohinju............................................................................. 98 Smučarski centri v Bohinju – pregled stanja......................................................................... 98 Razvoj smučarskih centrov v Bohinju.................................................................................... 99 Razvoj druge turistične infrastrukture v Bohinju ................................................................ 104 RAZVOJ PROMETNE INFRASTRUKTURE ................................................................................. 105 Cestni promet in parkirišča ................................................................................................. 106 Vodni promet....................................................................................................................... 111 Železniški promet................................................................................................................. 111 ORGANIZIRANOST TURIZMA ................................................................................................. 112 NAČRT PROMOCIJE IN TRŽENJA ............................................................................................ 115 Turistični proizvod .............................................................................................................. 115 Cena .................................................................................................................................... 116 Distribucija (prodajne poti) ................................................................................................ 116 Promocija ............................................................................................................................ 116 RAZVOJ KADROV.................................................................................................................. 119 BOHINJ – PROSTORSKA EVALVACIJA PROGRAMA ................................................................. 122 Bohinj – kot celota............................................................................................................... 123 Soteska, Nomenj, Log, Lepence, Bitnje ............................................................................... 126 Bohinjska Bistrica ............................................................................................................... 127 Spodnja dolina (Brod, Savica, Kamnje, Polje, Žlan, Laški Rovt)........................................ 133 Ribčev Laz ........................................................................................................................... 134 Ukanc .................................................................................................................................. 140 Stara Fužina ........................................................................................................................ 145 Studor .................................................................................................................................. 147 Srednja vas .......................................................................................................................... 148 Češnjica in Jereka ............................................................................................................... 150 Koprivnik, Gorjuše in Podjelje........................................................................................... 151 Pokljuka............................................................................................................................... 152 Ravne in Nemški Rovt.......................................................................................................... 153 RAZVOJNE SPODBUDE IN MOŽNOSTI FINANCIRANJA PROGRAMA .......................................... 154 MONITORING IZVAJANJA PROGRAMA ................................................................. 158

5.1

SPREMLJANJE IZVAJANJA PROGRAMA .................................................................................. 159

ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 160

KAZALO PROJEKTOV.................................................................................................. 162

PRILOGE .......................................................................................................................... 166

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.3 Kratice, uporabljene v dokumentu • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

LTO– Lokalna turistična organizacija OB – Občina Bohinj STO - Slovenska turistična organizacija TNP – Triglavski narodni park TZS – Turistična zveza Slovenije PZS – Planinska zveza Slovenije TD Bohinj – Turistično društvo Bohinj BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Kranj RAGOR – Razvojna agencija zgornje Gorenjske PD - Planinsko društvo ŠD – Športno društvo ŠRC – Športno rekreacijski center TK – Triatlon klub TIC – Turistični informacijski center ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje AO – Alpinistični odsek SJA – Skupnost Julijske Alpe SURS – Statistični urad Republike Slovenije KGZ S – Kmetijsko Gozdarska zbornica Slovenije RNUST – Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011

1.4 Uvod Občina Bohinj je v letu 2005 naročila izdelavo temeljnega razvojnega akta s področja turizma v občini. Program razvoja turizma za novo obdobje 2006 - 2013 je tako nadgradnja dosedanjega dokumenta z naslovom Bohinj Turizem, avtorja Jožeta Jenšterleta (GEA College). V želji po večji vrednosti razvojnega dokumenta, ki bo izvirala iz poznavanja kraja tako iz gospodarskega kot negospodarskega zornega kota, je občina Bohinj na predlog LTO Bohinj pooblastila skupino za pripravo programa razvoja turizma za obdobje 2006 – 2013, ki jo predstavljajo uveljavljeni mladi ljudje s področja različnih turističnih dejavnosti v Bohinju. Skupina za razvoj turizma je v začetku leta 2006 predstavila Program razvoja turizma v Občini Bohinj za 2006 - 2013, ki je prostorsko in vsebinsko sistematiziran, projektno zasnovan in zato sledljiv in merljiv. Pri nastanku so sodelovali tudi: Lokalna turistična organizacija Bohinj , TD Bohinj in Občina Bohinj, Bohinjsko turistično gospodarstvo, Triglavski narodni park, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarska zbornica. Pričujoči aktivnostni program razvoja turizma v Bohinju je tako zgodba o usklajevanju interesov vpetih v merila strokovnosti, inovativnosti in vsebinske dorečenosti. Stran - 6 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del Program vkljuÄ?uje smernice Razvojnega naÄ?rta in usmeritev slovenskega turizma za obdobje 2007 - 2011, ki ga je sprejela Vlada RS julija 2006.

Stran - 7 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.5 Turizem in Bohinj 1.5.1

Bohinj – na koncu sveta ali na začetku raja?

Neizpodbitno dejstvo je, da leži Bohinj v osrčju Julijskih Alp; tistih, ki veljajo za enega najlepših predelov vzhodnih Alp nasploh. Julius Kugy, veliki raziskovalec in občudovalec tega – njegovega gorstva, je o Bohinju napisal: »Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlozelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog in okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.« Tako je nedvomno, da prav gore, z očakom vred - te preproste bele skale iz apnenca, ki segajo visoko kvišku in ki spodaj, v svojih širokih nedrjih, skrivajo neizmerna bogastva žive narave in zaklade iskrivih voda, predstavljajo tisti prvinski nagon, ki vleče urbanega človeka v ta kraj. Naravno bogastvo je glavni potencial dežele na sončni strani Triglava, a tega so Bohinjci, s svojo tisoč in večletno prisotnostjo obogatili z izjemno kulturno in zgodovinsko vrednostjo. Ali potrebujemo še kaj? Človeški razum in vedenje sta tista, ki sta še pred nedavnim omogočala človeku preprosto preživetje, danes pa s kančkom občutka za umetnost spreminjanja in opuščanja že nakazujeta podobo raja.

1.5.2

Turistična destinacjia Bohinj

Turistična destinacija Bohinj zajema vse tisto, kar danes enačimo z Bohinjem v širšem pomenu besede. To je območje današnje Občine Bohinj, ki se v jugovzhodnem delu Julijcev razteza na severu do Triglava, na jugu do vrhov Spodnjih bohinjskih gora, do gorskih grebenov zahodno od Komne in velikih vzhodnih planot Pokljuke in Jelovice.

1.5.3

Občina Bohinj

Občina Bohinj je nastala l. 1994, ko se je nekdanja radovljiška občina razdelila na občine Radovljica, Bled in Bohinj. Bohinj je geografsko ime za 24 naselij. V 24 naseljih, ki so razdeljena v krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Srednja vas in Koprivnik - Gorjuše, živi na skupni površini 334 km2 5222 prebivalcev. Občina je ena najredkeje naseljenih v državi, saj na km2 živi le 16 prebivalcev (1/6 povprečne gostote prebivalstva v državi). Občina Bohinj je prepoznavna predvsem po naravni dediščini, saj s svojimi 66% površine leži v Triglavskem narodnem parku (TNP).

Stran - 8 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del Občina Bohinj sodi med gospodarsko manj razvite v Sloveniji, osebni prejemki v Bohinju zaposlenega prebivalstva so pod gorenjskim in slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega pa je celo najmanjša na Gorenjskem. Večina Bohinjcev dela izven občine, ostali so zaposleni v predelovalnih dejavnostih (les, železo, jeklo), sledijo zaposleni v turizmu in drugih storitvenih dejavnostih (trgovina). Občina Bohinj je v letu 2004 sprejela Razvojno strategijo občine Bohinj in med strateškimi cilji opredelila tudi: - razviti občino Bohinj v prepoznavno evropsko turistično destinacijo - ohraniti naravno in kulturno dediščino - turizem kot najpomembnejšo razvojno panogo v občini. Med pričakovane učinke občinske razvojne strategije je zapisano: »hitrejši razvoj turizma in storitvenih gospodarskih panog, ki imajo največji multiplikacijski učinek« Hitrost razvoja občine naj bi se merila z BDV (bruto dodana vrednost) in naj bi do 2012 dosegla velikost povprečja desetih najuspešnejših občin v Sloveniji.

1.5.4

Turistično območje Bohinj

Na osnovi Zakona o pospeševanju razvoja turizma iz leta 1998 je občina Bohinj pripravila in sprejela v letu 2000 prvi Program razvoja turizma za obdobje 2000-2005, v katerem je med drugim opredelila krovni turistični subjekt v kraju – LTO Bohinj in jo z občinskim odlokom objavljenim v Uradnem vestniku občine Bohinj št. 8/99 tudi sprejela. Dne 18.4.2000 je občina prejela od Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem odločbo o podelitvi statusa turističnega območja, s čimer je LTO Bohinj pridobil pravico do soustanovitve turistične organizacije na nacionalni ravni, sodelovanja pri pripravi programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije in sofinanciranja svojih programov s te organizacije, pravico do uvedbe obveznih članarin. Občina je na osnovi te odločbe imela pravico kandidirati za sredstva javnih razpisov za turistično infrastrukturo.

1.5.5

Turistična skupnost Julijske Alpe

V letu 2002 je bila ustanovljena Skupnost Julijske Alpe (SJA). Ustanovili so jo: Zavod za pospeševanje turizma Kranjska Gora, Turizem Bled, LTO Bohinj, LTO Sotočje, LTO Bovec in Triglavski narodni park z namenom usklajenega regionalnega delovanja na turističnem trgu predvsem v tujini, krepiti blagovno znamko Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka ter posameznih turističnih destinacij Bleda, Bohinja, Kranjske gore, Tolmina, Kobarida ter Bovca ter s skupnimi nastopi na raznih sejmih, borzah predstavitvah in delavnicah znižati stroške posameznih prezentacij. LTO Bohinj je do sedaj enakovredno zastopal celotno bohinjsko turistično gospodarstvo. V prihodnje se pričakuje več aktivnega sodelovanja v Skupnosti tudi posameznih turističnih subjektov iz Bohinja.

Stran - 9 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.6 Zakaj je turizem tako pomemben v Bohinju? 1.6.1

Turizem gospodarska panoga 3. tisočletja

Človek je v tretjem tisočletju predvsem turist – realni in virtualni. Trije glavni dejavniki sodobne tehnološko razvite družbe so pognali človeka v neugnano željo po občasnem ali stalnem raziskovanju, obiskovanju in spoznavanju drugih krajev. Ti dejavniki so mobilnost, zmožnost (čas in sredstva) in globalizacija. Turizem postaja izjemno pomembna panoga za svetovno in lokalno turistično gospodarstvo. Pričakovane smeri razvoja so v nenehnem rasti panoge, tako kvalitativno kot kvantitativno. Globalizacija je proces odprtosti, ki na eni strani široko odpira vrata in pospešuje turizem, na drugi pa zavira ohranjevanje nacionalnih in lokalnih vrednot in projektov, kar se sicer ne kaže v absolutni kvaliteti lokalnih turističnih storitev in programov (standardih), ampak na izgubi pristnosti, domačnosti in avtentičnosti lokalnega tradicionalnega okolja. Turizem, dejavnost novega časa, postaja tako pred našimi očmi vodilna gospodarska panoga – ali tudi v Bohinju?

1.6.2

Bohinjski turizem včeraj – danes – jutri

Bohinj spada med pionirje slovenskega turizma. Dvoje osnovnih motivov je pritegnilo prve obiskovalce. Blagodejen mir in sveži dah v odprtih bohinjskih dolinah z jezerom za posamezne gosposke obiskovalce na eni strani in gorski svet z očakom in vsem svojim življenjem za raziskovalne pustolovce na drugi strani. Sčasoma je turizem v Bohinju postajal vedno bolj romantičen, a hkrati s športno rekreativnim in pa tudi uživaškim elementom. V drugi polovici 20. stoletja se pojavi t.i. sindikalni obči turizem, ki je zadovoljeval v tistih časih mnoge, a le narave ne, ki je ostala brez zagovornika, dokler ni bil ustanovljen Triglavski narodni park. Danes je Bohinj prepoznavna turistična destinacija doma in po svetu. Veseli nas, da je tako, a nismo zadovoljni, saj naša vizija turizma v Bohinju še prebiva v hiši jutrišnjega dne.

1.6.3

Trajnostni turizem kot vir blagostanja in trajnostnega razvoja

Trajnostni turizem – je možnost, izziv in nuja hkrati. Prišlo je do spoznanja, da lahko turizem ob ustreznem vodenju prispeva pomemben delež pri ohranjanju biotske raznolikosti. Po drugi strani je turizem pomemben dejavnik svetovnega gospodarstva, ki je v veliki meri odvisen tudi od čistega okolja in lepe narave. V Berlinu so leta 1997 sprejeli Berlinsko deklaracijo, kjer so podali predloge za harmonijo med koristmi turizma in zahtevami po ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. Tako so se izoblikovala merila za trajnostni turizem, ki je po definiciji sestavni del trajnostnega razvoja (Agenda 21):

Stran - 10 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del • •

• • • •

• •

Turistične dejavnosti morajo omogočati trajnostni razvoj tako na ekološkem, ekonomskem, družbenem in tudi kulturnem področju; Turizem mora skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z njeno predstavitvijo ali s pomočjo denarnih sredstev, ki bi jih usmerjali v ohranjanje narave; Preučiti je treba vpliv turistične infrastrukture na naravo in uvajati turistične okolju prijazne tehnologije; Pri načrtovanju turističnih dejavnosti morajo imeti dejavno vlogo lokalne skupnosti, saj jim turizem koristi (nova delovna mesta in zaslužek); Turizem mora upoštevati vrednote, način življenja, kulturo in koristi lokalne skupnosti; Turizem v zavarovanih in ostalih ranljivih območjih mora biti skrbno voden in nadzorovan, pri posebej zavarovanih objektih morajo biti predvidene posebne omejitve, poseben režim obiskov posameznih območij ali omejeno število obiskovalcev, na najbolj ranljivih mestih je treba onemogočiti turistični obisk; Spodbujati je treba športne in druge zunanje dejavnosti, fotografski turizem in izdelavo tradicionalnih krajevnih spominkov; Trajnostni turizem mora postati del izobrazbe profesionalnih turističnih delavcev, široka javnost se mora zavedati potreb trajnostnega turizma ter ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti.

Med turizmom in okoljem obstaja zanimiva vitalna vez. Trajnostni turizem mora biti torej osnovan na racionalni izrabi naravnih bogastev, ki narave ne uničuje. V osnovi se mora industrija turizma približati ravnotežju med zagotavljanjem lokacij za turiste in preprečevanjem negativnih vplivov turizma na okolje. Zavedamo se, da je uravnotežen trajnostni turizem zmagovalna panoga za Bohinj v naslednjem razvojnem obdobju!

1.6.4

Trajnostni turizem v povezavi s prebivalstvom in kulturo

Razvoj turizma je neizogibno povezan z razvojem lokalnega prebivalstva in njegove kulture. Temu dajemo v programu za razvoj turizma velik poudarek. Eden izmed temeljev, na katerih je zgrajen program za razvoj turizma, tako predstavlja vsebina Alpske konvencije v delu, ki se nanaša na prebivalstvo in kulturo ter poudarja pomen sprejema primernih ukrepov: »s ciljem spoštovanja, ohranjanja in podpiranja kulturne in družbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegove življenjske osnove, še posebno poselitve in gospodarskega razvoja, ki sta znosna okolju ter pospeševanje medsebojnega razumevanja in partnerskega vedenja med alpskim in zunajalpskim prebivalstvom.«

Stran - 11 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.7 Prva postava bohinjske turistične ekipe Prvo postavo bohinjske turistične ekipe predstavljajo vsi subjekti v Bohinju, ki so neposredno ali posredno povezani s turizmom. Njihova skupna, krovna organizacija je lokalna turistična organizacija – LTO Bohinj. Ni težko ugotoviti, da je s turizmom v Bohinju na nek način povezan prav vsak.

1.7.1

LTO Bohinj je krovna organizacija

Na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma iz leta 2004 je na osnovi vloge LTO Bohinj Ministrstvo za gospodarstvo le temu 17.1.2005 podelilo Odločbo o statusu pravne osebe, ki deluje v javnem interesu spodbujanja razvoja turizma za turistično območje občine Bohinj za obdobje petih let. To pomeni, da je na območju občine Bohinj LTO Bohinj nosilec dejavnosti in storitev: - informacijsko turistična dejavnost - spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja - trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja - razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture - organizacija in izvajanje prireditev - ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma. Čeprav je ustanovitelj LTO Bohinj Občina Bohinj, LTO deluje kot krovna destinacijska organizacija vseh turističnih subjektov v občini, tudi zasebnih subjektov in subjektov civilne družbe, ki delujejo na področju turizma. Njegovo poslanstvo je skrb za dolgoročno uspešen razvoj turizma v občini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Preko njega se povezujejo vsi turističnih subjekti javnega in zasebnega sektorja ter subjekti civilne družbe z namenom skupnega načrtovanja in določanja smeri razvoja turizma v občini, skupnega oblikovanja celovitih turističnih proizvodov in njihovega celovitega trženja na globalnem trgu. Preko LTO-ja turistični subjekti tudi izražajo svoje interese do drugih interesnih skupin v občini in navzven na regionalni in nacionalni ravni. Za učinkovito in uspešno delovanje LTO pa ni dovolj le njegova ustanovitev, temveč je potrebno zagotoviti stalno aktivno sodelovanje vseh turističnih ponudnikov (ne le občine) pri načrtovanju, izvajanju pa tudi financiranju skupaj dogovorjenih programov in aktivnosti. Na tem področju LTO Bohinj še ne dosega želenega stanja, zato v tem razvojnem obdobju načrtujemo nadgradnjo organiziranosti turizma v občini in v njenem okviru tudi nadgradnjo krovne turistične organizacije – LTO Bohinj (glej poglavje 4.4 Organiziranost turizma, na strani 112)

1.7.2

Turistično gospodarstvo

Turistično gospodarstvo je poleg LTO Bohinj glavni promotor turističnega razvoja Bohinja. Sestavljajo ga:

Stran - 12 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del • •

• • • • • • • • • •

1.7.3

hoteli: hotel Jezero, hotel Bohinj, hotel Zlatorog, Ski hotel, hotel Pod Voglom, apart hotel Triglav, hotel Bellevue penzioni: penzion Stare, penzion Tripič, penzion Bohinj, penzion Rožič, penzion Jager, penzion Kristal, penzion Cerkovnik, penzion Zalokar, penzion Vila Park, penzion Triglav, penzion Gašperin apartmaji: apartmaji Zdovc, apartmaji Arh, apartmaji Mavrica zasebne sobe kampi: kamp Danica, kamp Zlatorog planinske koče in postojanke Vodni park Bohinj Center šolskih in obšolskih dejavnosti smučarski centri turistične in športne agencije Turistično društvo Bohinj športna in ostala društva.

Triglavski narodni park (TNP)

Občina Bohinj leži s svojimi 66% v Triglavskem narodnem parku, ki v celoti sicer obsega 83.807 ha in je v tem obsegu urejen in uzakonjen z Zakonom o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981. Triglavski narodni park (TNP) je v razvojnem in marketinškem smislu primerjalna prednost za celoten razvoj v občini Bohinj, posebno pa še v smislu turističnega razvoja (glej poglavje 4.1.2 - Bohinj in Triglavski narodni park (TNP), na strani 37).

1.7.4

Strateški in projektni partnerji

Inštitucije in organizacije, s katerimi Bohinjsko turistično gospodarstvo sodeluje: Skupnost Julijskih Alp, Združenje turističnih destinacij Slovenije, TNP, STO, Mistrstvo za gospodarstvo - direktorat za turizem, Turistična zveza Slovenije, Ragor - razvojna agencija zgornje Gorenske, BSC - regionalna razvojna agencija, AR - agencija za razvoj Slovenije, Nacionalno turistično združenje, Mednarodni inštitut za turizem, Višja šola za turizem in gostinstvo Bled, Kmetijsko gozdarska zbornica, Zavod za gozdove, Logarska dolina d.o.o., Slovenske železnice d.d., Potniški promet d.o.o. Projektni partnerji: Občina Rosegg, Občina Ramsau, BSC - regionalna razvojna agencija, Carnica koroška regionalna organizacija, Nacionalni Park Nockberge, Naravni park Prealpi Julie - Furlanija Julijska Krajina, Wörthersee tourismus.

1.7.5

Lastniki vikendov in počitniških hiš

V Občini Bohinj je registriranih 1100 vikend počitniških enot, kar predstavlja pomemben delež obiskovalcev Bohinja, včasih delujejo kot subtilno turistično gospodarstvo in so nenazadnje porabniki turističnih storitev v kraju. Vendar se njihove potrebe vsaj delno razlikujejo od potreb povprečnega turista. Prav tako na njih ne more sloneti razvoj, ki je usmerjen predvsem v ponudbo turističnih kapacitet v

Stran - 13 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del povezavi z lokalnim prebivalstvom, oz. vpetost turizma v 탑ivljenje lokalnega prebivalstva.

Stran - 14 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.8 Program razvoja turizma – zakaj ga potrebujemo? Program razvoja turizma v občini ali regiji je krovni dokument s področja turizma s smernicami razvoja tega, danes vse bolj pomembne gospodarske panoge. Tako predstavlja program zelo pomemben dokument, ki je hkrati promotor, gonilna sila in pospeševalec turističnega načrtovanja in realizacije. Program razvoja turizma je zato tudi pravno formalni dokument, ki naročnika in vse izvajalce programa in monitoringa zavezuje k dejavnostim, ki so v skladu s strategijo in so usmerjenim k programskim ciljem. Kadar so cilji splošni, govorimo o načelnemu dokumentu (pozicioniranje turistične destinacije), če pa program temelji na konkretnih pobudah in rešitvah, je to aktivnostni program razvoja in realizacije turizma. Vsaka odgovorna zaključena turistična destinacija potrebuje krovni razvojno vizionarski akt s področij turizma.

1.8.1

Podlaga za pripravo

Podlaga za pripravo Programa razvoja turizma občine Bohinj so bili: Na lokalni ravni: - Program razvoja turizma v občini Bohinj za obdobje 2000 - 2005 - Strategija razvoja občine Bohinj - Strategija razvoja kmetijstva v občini Bohinj - Prostorski projekt »Bohinj za bodoče rodove« - Projekt dopolnitve družbenega plana občin - Odlok in spremembe odlokov o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije - Odlok o turističnem vodenju v občini - Odlok o športno turističnem vodenju v občini - Odlok o turistični in neprometni signalizaciji v občini - Odlok o prometnem in plovnem režimu v občini Na regionalni ravni: - Zakon o Triglavskem narodnem parku - Regionalni razvojni program Gorenjske 2002 – 2006 - Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 - osnutek - Strateški tržni načrt Julijske Alpe Na nacionalni ravni: - Zakon o spodbujanju razvoja turizma (2004) - Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov - Strategija prostorskega razvoja Slovenije - Zakon o ohranjanju narave - Zakon o varstvu kulturne dediščine - Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji - Strategija razvoja kolesarjenja v Sloveniji

Stran - 15 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.8.2

Izbira izdelovalca

Naročnik občina Bohinj je pooblastil skupino posameznikov domačinov iz različnih področjih turističnega gospodarstva in LTO Bohinj. LTO Bohinj in skupina za razvoj turizma v Bohinju iz različnih področjih turizma in iz različnih krajev Bohinja zagotavljajo prostorsko in vsebinsko uravnotežen program razvoja turizma, ki je za svojo pot do uspeha izbrala: • stalnost - redni sestanki • e-konferenca in e-forum • glasništvo • sodelovanje z zunanjimi tematskimi strokovnjaki • poglobljene nivojske razprave • odprtost • načelo avtorstva in obveznih internih in eksternih recenzij. Program je edinstvena kombinacija običajne metodologije v splošnem delu in novosti – prostorske, vsebinske sistematičnosti in usklajenosti.

1.8.3

Projektni pristop in metodologija

Program razvoja turizma v Občini Bohinj 2006 - 2013 je aktivnostni program domačega izdelovalca z načelom projektnega pristopa. Zaradi tega je posebnost in naša prednost. Projektna zasnovanost s predvidenim sledenjem pomeni večjo učinkovitost programa. Prostorsko in vsebinsko sistematiziram program je konkreten, realen in hkrati inovativen. Znotraj vsebinskih poglavij je umeščeno končno število skrbno oblikovanih in premišljenih projektov. Projekti so konkretne naloge za dosego definiranega cilja (novosti, izpopolnitve). Projekti so strokovno obdelani, realno dosegljivi cilji z aktivnim pristopom - stremijo k popolnosti, odličnosti, ne izključujejo in so v skladu z ostalimi smernicami in odloki. Značilna je inovativnost, sledljivost, merljivost in možnost nadzora. Skupina za razvoj turizma in LTO Bohinj jih naslednjih sedem let sledi in vztraja na njih (glej poglavje 5 Monitoring izvajanja programa, na strani 158). Klasičen predlagan projekt – kaj vsebuje? • • • •

kratek uvodni opis pregled situacije konkretno definirano novo stanje predlagan nosilec projekta ali merila za izbiro nosilca

Projekt je oštevilčena enota turistične ponudbe, ki jo skupina za razvoj turizma želi doseči do leta 2013! Predlagani projekti so predstavljeni na tri načine: • v tekstualnem delu Programa – vsak v svojem poglavju z opisom – z zaporedno številko

Stran - 16 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del •

v tabelarnem delu Programa – v skupni tabeli – krajša oblika predstavitve

•

v dodatku Programa – našteti naslovi projektov od št. 1 do zadnjega projekta (glej 7 - Kazalo projektov, na strani 162).

1.8.4

Povezave z občinskim razvojnim programom

Pričujoči program razvoja turizma je konceptualno povezan z občinskim razvojnim programom (Strategija razvoja občine Bohinj). Strateški cilji razvoja turizma, zapisani v strategiji so: - zagotoviti profesionalno voden turistični razvoj - postopen razvoj v pomembno območje oddiha za stacionarne in enodnevne turiste s statusom klimatskega območja - naravna in kulturna krajina se bo razvijala v skladu z zakonodajo s področja varovanja naravne in kulturne dediščine - izboljšanje kakovosti turistične ponudbe s prehodom na višji cenovni razred - razvoj specializirane ponudbe turističnih programov - večji finančni vložek v povezovanje turizma s kmetijstvom - urediti komunalno in prometno infrastrukturo. Sprejeti so bili sledeče ugotovitve, ki so predloga za program razvoja turizma v občini Bohinj: - zasnova dejavnosti turizma v prostoru – izdelava novega programa razvoja turizma usklajenega v prostoru - priprava prostorskih dokumentov za občino - izgradnja komunalne in turistične infrastrukture - ureditev pogojev za delovanje in razvoj turizma v območju TNP - ohranitev starih kmečkih jeder - vzpostavitev načrtnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem - razvoj prepoznavne krovne blagovne znamke za turistično območje Bohinj - izgradnja učinkovitega informacijskega sistema - razvoj okolju prijaznih turističnih projektov - spodbujanje razvoja objektov kulturne in stavbne dediščine - razvoj podeželskega turizma - obnova in posodobitev nastanitvenih objektov - obnova in posodobitev zimskih turističnih centrov - investicije v športno in rekreacijsko infrastrukturo - ekološka ureditev in posodobitev planinskih domov.

1.8.5

Povezave z Regionalnim razvojnim programom Gorenjske 2002 – 2006 in z osnutkom programa za obdobje 2007-2013

Glavni projekti so vključeni v osnutek Regionalnega razvojnega programa za naslednje obdobje, ko bo njihova vključitev tudi pogoj za sofinanciranje s strani EU sredstev.

Stran - 17 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 1 - Uvodni del

1.8.6

Povezava z Razvojnim naÄ?rtom in usmeritvami slovenskega turizma 2007-2011(RNUST 2007-2011)

V programu razvoja turizma so zajete smernice temeljnega razvojnega dokumenta na nacionalni ravni za podroÄ?je turizma z naslovom RNUST 2007-2011, ki ga je sprejela Vlada RS julija 2006.

Stran - 18 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 2 - Analiza stanja turizma v Bohinju

2 Analiza stanja turizma v Bohinju

Stran - 19 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 2 - Analiza stanja turizma v Bohinju

2.1.1

Analiza uresničevanja Preteklega programa za razvoj turizma (2000 – 2005)

Program razvoja turizma v občini Bohinj je bil izdelan za obdobje 2000 – 2005. Izdelovalec je bila Gea College (J. Jenstrle). Vizija razvoja turizma iz takratnega programa • turizem bo najpomembnejša gospodarska panoga v občini - ukrepi občinske politike gredo prepočasi v to smer • Bohinj se bo uvrstil med najbolj razvita turistična območja v SLO - delno drži, saj je del območja Julijskih Alp, ki skupno ustvarijo 25% slovenskih nočitev • značilen sonaravni razvoj – zaenkrat se izvaja v želenih okvirih • Bohinj bo imel vrhunsko ponudbo turističnih storitev na osnovi zgrajene prometne, komunalne in turistične infrastrukture – manjkajo realni časovni okviri in ukrepi, trenutno stanje ne vzdrži trditve • osrednji turistični center v Boh. Bistrici z vso zapisano ponudbo bi lahko bil vizija vendar v realnosti še ni tega konsenza med domačini • urejen prometni sistem - lahko je vizija, vendar z realno opredeljenimi vsebinskimi in časovnimi cilji, trenutno stanje je še nezadovoljivo • ekonomsko turistična regija Julijske Alpe - ustanovljena je bila Skupnost Julijske Alpe (SJA) s podobnimi nameni • Bohinj bo strateško povezan s poslovnimi partnerji, ki bodo tudi solastniki nekaterih turističnih programov - ni bilo narejene administrativne podlage za tak način sodelovanja, ni solastnikov, temveč so lastniki nekaterih programov. • več delovnih mest v turizmu - v tem obdobju so se ukinjala v gostinstvu in odpirala nova v drugih turističnih storitvah • ustanovljen poseben štipendijski sklad (občina, turizem, gospodarstvo) - ni bilo uresničeno • ekonomski kazalci razvoja turizma – planirano za 2003 in 2010 ne držijo za obdobje 2003 Iz pregleda uresničevanja vizije in strateških ciljev takratnega programa razvoja lahko zaključimo, da večina strateških ciljev ni bila uresničena. Glavni razlog za to vidimo v pomanjkanju konkretnih ukrepov in aktivnosti ter v nerealnem finančnem in časovnem načrtovanju. Ob upoštevanju dejstva, da tako vizija kot tudi glavne usmeritve iz tega programa držijo, jih upoštevamo tudi v novem programu razvoja za naslednje razvojno obdobje.

2.1.2

Tržna analiza (analiza ponudbe in povpraševanja)

2.1.2.1

Pregled števila nočitev

V strukturi nočitev v letu 1999 s 53% prevladujejo nočitve domačih gostov. Razloge za tako majhen obisk tujcev lahko iščemo v stanju na Balkanu in nepoznavanju tedanjih razmer v Sloveniji. Vendar že v naslednjem letu beležimo preobrat v korist Stran - 20 -

nočitev tujih gostov, ki v strukturi nočitev v tem letu dosegajo 53%. V naslednjih letih sledi trend naraščanja deleža nočitev tujih gostov. Njihov delež se je v zadnjih dveh letih ustalil na 63% vseh ustvarjenih nočitev. Število nočitev domačih gostov iz leta v leto niha. Značilno je, da se rast nočitev domačih gostov po rekordnem letu 2003 znižuje. Število tujih nočitev je od leta 1999 do leta 2003 dokaj hitro raslo po tem letu je opazen trend njihovega upadanja (glej tabele 1 in 2 ter grafikona 1 in 2). Po rekordnem letu 2003, ko je bilo ustvarjenih 350.000 nočitev, je njihovo število v naslednjih dveh letih upadlo na 318.000, predvsem na račun manjšega števila nočitev tujih gostov. Število nočitev domačih in tujih gostov 250.000

200.000

Št. nočitev

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 2 - Analiza stanja turizma v Bohinju

150.000

100.000

50.000

0 1999

2000

2001

2002

2003

2004

Leto Število domačih nočitev

Število tujih nočitev

Grafikon 1- Število nočitev domačih in tujih gostov v letih 1999 – 2004

Stran - 21 -

Sezonske variacije obiska 120.000

100.000

1999

80.000

2000 Nočitve

2001

60.000

2002 2003

40.000

2004

20.000

be r

De ce m

No ve m

O kt ob er

be r ep te m

Av gu st

Ju l ij

Ju ni j

aj M

Ap ril

ar ec M

Fe br ua r

0 Ja nu a

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 2 - Analiza stanja turizma v Bohinju

Mesec

Grafikon 2 - Število nočitev po mesecih

Iz grafikona 2 sta razvidni izraziti turistični sezoni. Zimska, ki se začne decembra in traja vse do marca, in poletna, ki se začne junija in traja do konca septembra. Videti je, da Bohinj bolj privlači turiste poleti, saj jih pride v to turistično destinacijo tudi do 100.000. V zadnjih nekaj letih se povprečna doba bivanja turista v Sloveniji znižuje. Domači turisti so v letu 2003 v povprečju prenočili 3,8-krat, tuji pa 3,0-krat. Za manjše povprečno število prenočitev na turista v Sloveniji je več razlogov. Tako za domače kot tudi za tuje turiste velja, da se odločajo predvsem za krajši (večkratni) oddih v Sloveniji. Podatek o dolžini povprečnega bivanja v Bohinju znaša 4,5 dni za tuje goste, za domače pa 3,0 dni. Daljša doba bivanja predvsem tujcev v Bohinju je posledica celotne naravnanosti destinacije v pohodništvo in Triglavski narodni park, kjer turisti predvsem poleti preživijo noč oz. dve noči v planinski kočah nad Bohinjem.

2.1.3

SWOT analiza

SWOT analiza opredeli prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti trenutne turistične destinacije Bohinj. PREDNOSTI

SLABOSTI

Stran - 22 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 2 - Analiza stanja turizma v Bohinju • •

•

• • • • •

•

neokrnjena narava pestrost in raznolikost naravnega okolja (vode, hribi, gozdovi…) – oblikovanje tematskih poti in kombiniranih športnih projektov geografska lega, tromeja (bližina emitivnih trgov, TNP, ugodna prometna infrastruktura) pokrajina bogata s čisto vodo nepozidana in vsem dostopna jezerska obala stoletna turistična tradicija varna destinacija raznolikost turističnih projektov – Bohinj hkrati kot športnorekreativna, kulturno-izobraževalna in vrhunska etnografska destinacija odsotnost velikih hotelskih kompleksov omogoča avtentično oblikovanje lokalne družinske turistične infrastrukture možnost celoletnega trženja Bohinjske turistične ponudbe

•

• •

• • • • • • • • • • • •

PRILOŽNOSTI • •

• • •

• •

•

razvojna usmeritev v turistično ponudbo, ki bo temeljila na vrednotah Triglavskega narodnega parka posodobitev obstoječih nastanitvenihpredvsem hoteskih kapacitet Bohinjska železnica gradnja manjših (specializiranih) družinskih penzionov in drugih turističnih kapacitet do 80 ležišč razvoj obrti in ekoloških kmetijpovezava s turizmom oblikovanje in trženje novih turističnih projektov usmerjenih v varovanje kulturne in naravne kraji spodbujanje lokalnih prebivalcev za investiranje v turizem, skladno s

• • • •

•

dostopnost – neizgrajena Blejska obvoznica in kolesarska povezava Bled - Bohinj slaba prometna infrastruktura (slabe ceste, ni kolesarskih stez, nevarne povezave med vasmi) pomanjkanje domačega strokovnega kadra s področja turizma pomanjkljiva animacija gostov v hotelih in pomanjkljiv informacijski sistem o turističnem dogajanju premajhno število prenočitvenih kapacitet (enote od 30 – 80 ležišč) slaba kakovost pretežnega dela hotelskih kapacitet neurejene/netransparentna lastniška razmerja bohinjskih hotelov neurejen prometni režim neurejen plovni režim na jezeru nezaupanje občinskih struktur v organiziranost turizma pomanjkljivo izkoriščenje primerjalnih prednosti (TNP… neurejenost vaških središč izgubljanje tradicionalne bohinjske arhitekture neraznovrstnost gostinske ponudbe splošna zastarelost smučarskih naprav premajhno vlaganje v turistično infrastrukturo NEVARNOSTI pomanjkljiva povezanost med javnim (Občina, LTO Bohinj, TD) in gospodarskim sektorjem nesodelovanje ključnih partnerjev pri vodenju in razvijanju destinacije dopuščanje okolju neprijaznih projektov pomanjkanje razvojnih aktivnosti eksperimentiranje in ad hoc stihijske rešitve na področjih infrastrukture, turističnih projektov in turističnega mamegementa neizkoriščanje konkurenčnih prednosti v primerjavi z drugimi turističnimi destinacijami v Sloveniji graditev turistične ponudbe na MUST pay namesto na WISH pay projektih Stran - 23 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 2 - Analiza stanja turizma v Bohinju

• • •

programom razvoja turizma • sprejetje turistično razvojno naravnanega prostorskega reda občin umiritev motornega individualnega • prometa mednarodna povezovanja in • sodelovanje pri razvoju in trženju novih turističnih projektov kvalitetna in kvantitetna izpolnitev turističnih projektov v Bohinju možnosti črpanja EU sredstev in drugih ugodnih finančnih virov

pomanjkljiv nadzor nad črnimi gradnjami in gradnjami pod krinko (za prodajo) prevelik vpliv kapitala na odločitve javnega značaja sprejemanje ključnih odločitev brez soglasja domačinov/lastnikov

Stran - 24 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma

3 Strateški del – program razvoja turizma

Stran - 25 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma

3.1 Novi turizem Bohinj – umetnost spreminjanja in opuščanja 3.1.1

Vizija – naša idealizirana prihodnost

Vizija je videnje prihodnjih dogodkov. Lahko je idealizirana, pretirana, kulminativna ali apokalipsična, a moramo jo imeti. Brez vizije ni ne strategije, ne programa, ali pa sta zgrešena. Večina Bohinjcev bi si čez leta želela biti nevidna priča naslednjim pogovorom, izjavam ali zapisom svojih gostov ob izteku programa: Narava v Bohinju – čista relaksacija, ohranjena je in super se skrbi zanjo. Vsaka jim čast, da so obdržali jezero nepozidano. Res je užitek sprehajati se v miru, prav nič te ne moti – ne avtomobili ne motoristi. Kakšna relaksacija je sedaj, ko je v Bohinju javen prevoz, pa tako ugodno in tiho, vse na elektriko. Si predstavljate, kako smo se včasih matrali iskati parkirno mesto in se kregali s pobiralcem parkirnin. Tukaj in spet tukaj, povsod so bili avtomobili, zdaj so le kolesa in konjska vprega – res zabavno… Hotelčki v tem kraju so zares dobri in srčkani! Bili smo v prekrasnem malem hotelčku, vodi ga neka simpatična družina. Prijatelji so bili v drugi vasi pri eni drugi familiji. Med seboj se poznajo. Ful dobro je zrihtano, tako domače, veliko je lesa in domačega stavbarstva in arhitekture. Soba čista, super opremljena, a z občutkom za estetiko. Hrana je bila prva liga, saj je po novem veliko super lokalov, kjer dobiš od tradicionalne bohinjske in slovenske kuhinje do jedi na žlico. Odlično pripravijo struklje, potice in tudi ribe. Največja zabava je obiskovati te luštne lokalčke enega za drugim, ker so vsak nekaj posebnega – kot hotelčki, ki tudi vsak nekaj svojega značilnega furajo. Tem zadovoljnim ljudem pa res vse klapa. Zdaj majo to super v Bohinju zrihtano. Maš pa res kaj za delat. Informirajo te res vzorno, pa kar dobro vejo za vse, kar jih vprašaš. Veliko je poti in ljudje te kar povabijo domov. Pol ti malo pokažejo okoli, pa ponudijo domač kruh, pa šnops, al pa sir in mleko. Zelo so dobre volje in baje, da grejo domačini spet nekam skupaj v hribe. Prav nič jim ne manjka, pa še faj jim je, tam not v triglavskem parku. Sem pa srečala zadnjič enga simpatičnega Bohinjca. Pravi, da ima športno agencijo za vodne športe.. Bil je uslužen in zelo prijazen. S svojim džipom na štrom me je na koncu celo potegnil do Bleda. To so se pa zares dobro spomnili!! A več kakšne super programe imajo v Bohinju? Neverjetno. Dva dni te držijo v čisti ekstazi, dogodki se kar vrstijo. Imaš občutek da se zanimivosti ne bo nikoli konec. Lahko zbiraš in kombiniraš. Zadnji dan nas je vodil celo nekdo iz parka in nam pokazal nekaj zares izjemnega. Bohinj je zakon!

Stran - 26 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma Kličem šefa, je na dopustu, vprašam kje, ja - v Bohinju valjda. Potem gledam TV, ko politike in direktorje sprašujejo, kje bodo za počitnice, pa skoraj vsi - v Bohinj. Na koncu me še študijski znanci iz Nemčije pokličejo, če bom v Bohinju, ker so oni tam. Ja tudi starši so šli v nek posebni penzion v Bohinj in kaj je najhujše, tudi naši prjatli so tam, ker baje dogaja, pa prjatli od naših ta majih, ker majo otroške programe.

3.1.2

Strateške usmeritve Bohinjskega turizma

Strategija razvoja turizma in oblikovanja posamezne turistične destinacije pomeni zavestno in premišljeno izbiro poti in načinov za doseganje programskih ciljev. Osnova za določitev strategije je dobro poznavanje lokalnega in občega turističnega okolja. Analizo prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti Turistične destinacije Bohinj smo predstavili v poglavju SWOT analiza, na strani 22. Iz te analize izdvajamo tri najpomembnejše prednosti in nekaj slabosti: Primerjalna prednost Bohinja je lega v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka, primerna za obiskovalce, ki želijo biti aktivni, kot za obiskovalce, ki želijo le mir, varnost in zdrav način preživljanja prostega časa. Druga prednost je ugodna dostopnost z avtocest (25km), bližina letališč, kjer pristajajo tudi nizkocenovna letala (Brnik - 50km, Maribor – 200km, Celovec 70km, Trst – 160km), bližina športnih letališč (Lesce - 25km). Tretja prednost je klub dobremu imidžu kraja še vedno nepremočna hotelska infrastruktura, kar predstavlja velik potencial, ter podpora rasti ponudbe manjših, kvalitetnih nastanitvenih kapacitet do 80 ležišč. Območje Bohinja je še vedno izrazito vezano na poletno in zimsko turistično sezono ter na obdobje lepega vremena. Manjkajo programi in ponudba, ki bi zapolnili čas mrtve sezone in deževnih dni. Veliko je naravnih in kulturnih vrednot ter zgodovinskih dejstev, ki so premalo predstavljeni in ostajajo obiskovalcem nepoznani.

3.1.2.1

Smernice razvoja bohinjskega turizma

Pri načrtovanju programa razvoja turizma smo upoštevali objavljene trenutne in predvidene bodoče turistične trende na osnovi European Travel Commission / IPK International (Inštitut za proučevanje turističnih gibanj). Predstavljamo deseterico najpomembnejših splošnih turističnih trendov, ki veljajo oz. so predvideni v programskem obdobju 2006 – 2013. Demografski trendi V naslednjih letih se bo povečal delež starejših ljudi (višanje življenjske dobe, standarda, boljše zdravje), ki bo povečal povpraševanje po kakovostnih in varnih ponudbah, vezanih na enostavne prevoze in s poudarkom na udobju. Zaznava se upad številčnosti družin, kakor tudi manjšanje števila skupaj potujočih družinskih članov. To pomeni večjo kupno moč na osebo, kar pomeni večje povpraševanje po relativno dražji ponudbi. Zdravje

Stran - 27 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma Vsako leto se bolj širi trend skrbi za lastno zdravje, kar pomeni v bodoče izogibanja turističnim destinacijam, ki niso zdravstveno varne ter na drugi strani povečano povpraševanje po aktivnih in wellness programih. Usposabljanje in izobraževanje Povprečna stopnja izobrazbe prebivalstva narašča, z njo pa se povečuje tudi zanimanje za kulturo, tradicijo, zgodovino in pridobivanje novih znanj – tudi na turističnih destinacijah Prosti čas Prosti čas je razporejen na več krajših obdobij. Zato se pričakuje nadaljnje krajšanje povprečne dobe bivanja turistov v turističnih destinacijah ter na drugi strani pogostejši obiski. Potovalne izkušnje Potrošniki turističnih storitev so vse bolj seznanjeni s svojimi pravicami ter imajo vse bolj kritičen odnos do razmerja med kakovostjo storitve in ceno. Posamezniki povprašujejo po različnih ponudbah; enkrat nizko cenovnih, naslednjič dražjih, včasih rekreacijsko aktivnih, drugič sprostitvenih. Način življenja V osrednji in zahodni Evropi se je način življenja spremenil, zato se kaže trend povpraševanja po manjših, kvalitetnih komercialnih turističnih nastanitvenih objektih. Vse manj je povpraševanja po vodenih potovanjih. Informacijska tehnologija Internet je vse močnejše informacijsko in tržno orodje. Vloga klasičnih organizatorjev potovanj se manjša, zato bodo dobre informacije na spletu v bodoče ključne za obisk destinacije. Prevozi Veča se povpraševanje po nizkocenovnih in hitrih prevozih (letala, vlaki). Lahko dostopne destinacije bodo imele več uspeha. Varstvo okolja Splošna zavest o varstvu okolja se povečuje, veča se tudi povpraševaje po destinacijah, kjer je narava še vedno dobro ohranjena oz. varovana. Varnost Varnost posamezne turistične destinacije v širšem pomenu besede bo bistveno povečala povpraševanje po njej v naslednjem obdobju. Na drugi strani se bodo povečevali stroški zagotavljanja varnosti v destinaciji.

3.1.2.2

Strategija bohinjskega turizma v obdobju 20062013

Bohinjska turistična strategija (2006 - 2013) bo preprosta in bo znala: - razumeti vizijo, upoštevati trende in imeti jasne cilje! - poznati sebe, svoj kraj, ponudbo, opazovati druge in sodelovati,

Stran - 28 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma - biti odločna in smela, a hkrati preračunljiva in učakana, - poudarjati prednosti in preprečevati slabosti, - upati si spreminjati - nevarnosti v priložnosti, strahove v izzive! Glavne strateške usmeritve bohinjskega turizma v letu 2006 – 2013 so tako: A Turizem usmerjen v ohranjanje narave Razvoj turizma v prihodnosti mora biti usmerjen v ohranjanje narave, s premišljenimi posegi v prostor, predvsem na zavarovanem območju TNP, saj je neokrnjena narava tista, ki privablja obiskovalce v kraj in Bohinj loči od ostalih turističnih destinacij. Neokrnjenost naravnega okolja je eden glavnih turističnih potencialov Bohinja in bi tudi delna izguba te vrednote negativno vplivala na turistično gospodarstvo. B Turizem, vodilna panoga - možnost in izziv za vse v Bohinju Železarstvo in trgovina najprej in pred 100 leti gradnja bohinjske železnice so pripeljali v bohinjsko dolino turizem. V zadnjem desetletju postane turizem najhitreje rastoča gospodarska panoga v svetu. Odločitev javnega, gospodarskega in civilnega sektorja v Bohinju, da postane turizem za vse odprta, gonilna sila razvoja v občini ter kasnejša realizacija te odločitve, je najpomembnejša razvojna strategija za domače prebivalstvo. C Prepoznavnost – blagovna znamka Bohinj ima svojo prepoznavnost doma in v tujini. Strateško je pomembno krepiti in nadgraditi to prepoznavost s spremljajočimi pozitivnimi turističnimi atributi, kot so: Triglavski narodni park, razvoj doživljajske turistične ponudbe, razvoj produktov – »pridelano v Bohinju« itd., saj le-ti pomenijo primerjalno prednost razvoja bohinjske turizma v prihodnosti (glej Projekt 3 - Oblikovanje strategije možnosti razvoja blagovnih znamk Bohinja in TNP, na strani 40). Č Posodobitev in dograditev turistične infrastrukture V naslednjem obdobju je nujna posodobitev obstoječih komercialnih turističnih namestitvenih kapacitet, žičniških naprav in v bohinjskih smučarskih centrih poskrbeti za poletno ponudbo (glej poglavje 4.2 –Turistična infrastruktura, na strani 90). D

Ureditev in umiritev individualnega motornega prometa okrog jezera in na Pokljuki Pogoj za ohranitev jezera, okoliških naravnih in kulturnih znamenitosti in Pokljuke je dolgoročna ureditev prometnega režima (glej poglavje 4.3 - Razvoj prometne infrastrukture, na strani 105). E

Specializacija kvalitetne ponudbe za nišne trge na področju pohodništva in drugih outdoor aktivnosti ter zdravega načina življenja Bohinj ima idealno priložnost, da s specializirano, izpopolnjeno ponudbo na področju pohodništva in drugih outdor aktivnosti prevzame vodilno vlogo v tem predelu Alp. F Trženje tradicionalnih vrednot Bohinja- železarstvo, pašništvo, kultura Ena od važnejših primerjalnih prednosti Bohinja je tudi predstavitev svoje tradicije in načina življenja skozi zanimive doživljajske programe (glej poglavje4.1.12 - Projekti kulture v turizmu, na strani 73).

Stran - 29 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma

3.1.3

Pozicioniranje turistične destinacije Bohinj

Turistična destinacija Bohinj je po programu razvoja turizma v letih 2006 – 2013 prepoznavno in razvito slovensko in srednjeevropsko turistično območje v izjemnem naravnem in kulturnem okolju najlepšega predela Julijskih Alp. Glavni deskriptorji destinacije so: sonaravni turizem, turizem visoko razvitih okoljskih in socialnih vrednot, turizem v narodnem parku, individualnost, domačnost in kvaliteta storitev Pozicioniranje turistične destinacije Bohinj glede na različne nivoje konkurence: 1. Raven slovenskih turističnih destinacij. Bohinj je tradicionalna prepoznavna turistična destinacija, ki na najlepšem predelu Julijcev nudi visokokvalitetne turistične storitve in programe. Za razliko od ostalih destinacij prednostno združuje prav vse osnovne bivanjske elemente: zemljo: gore in planine-z najbolj prijazne prisojne strani; vodo: jezero, reke – vir življenja; zrak: prostor in velikost, širino in videnje, vedenje in spoštovanje okolja in ogenj: kvalitetne storitve in programe, zabava, izzivi, veselje do svojega poslanstva. 2. Raven slovenskih gorskih in celinskih turističnih krajev. Bohinj je ohranil osnovne vrednote varovanja okolja in se je distanciral od adhoc turizma. Bohinj je edini in pravi pred obličjem Triglava, ki ponuja vse od visokogorja, vodne, zračne, smučarske rekreacije, krajevnih doživetij in visokega bivanjskega standarda. V nobenem gorskem ali celinskem okolju v Sloveniji ni razmerje med oddaljenostjo panoramskih vršacev (izziv, draž) in odprtostjo in umirjenostjo krajevnega prostora in arhitekture tako optimalno kot prav v Bohinju. 3. Raven slovenskih vrhunskih (Top) turističnih destinacij. Bohinj bo v klubu ekskluzivnih vrhunskih destinacij v Sloveniji, pričakovani vrhunski ponudbi pa bo znal pridati pristnost, enkratnost in domačnost. To nam omogoča dosedanja relativna neobremenjenost prostora in naravna in kulturna dediščina. 4. Raven Skupnosti Julijske Alpe – SJA. Bohinj se uspešno komplementira s SJA in ima pri tem svoje edinstvene posebnosti – vasi in življenje v narodnem parku, odprtost, brezkičastost. Bohinj bo tako ob utrjevanju standardnih turističnih atributov, posebej razvijal tudi svoje posebnosti na področju individualnega turizma, kulinarike, etnografije (planšarstvo, železarstvo) in programi varovanje okolja. 5. Raven turističnih okolij v zavarovanih območjih v Sloveniji in Evropi. Bohinj bo razvil visoko kvalitetne trajnostne turistične proizvode v partnerstvu tudi s TNP in bo tako zgledna destinacija in dokaz ekonomske upravičljivosti usmerjenega manegementa turistične destinacije v zavarovanem območju. 6. Raven Srednjeevropskih gorskih alpskih destinacij. Julijske Alpe, njihova sestava, dostopnost in zrcalna podoba v Bohinjskemu jezeru sta geografska posebnost in velika prednost. Bohinj bo ob kvalitetni standardni ponudbi ohranjal tudi svojo značilno krajevno arhitekturo (gručaste vasi, stavbena arhitektura hiš in stogov, planšarije) in razvijal svoje prednostne posebnosti (običaji, kultura). 7. Raven svetovne konkurence. Bohinj bo aktivna destinacija z manjšimi (družinskimi) enotami turistične ponudbe, ki se bo znotraj visokih standardov znala ponuditi svoje prednosti in se prilagajati aktualni turističnim trendom in zahtevam, ne da bi se oddaljila od osnovnih vrednot kraja (zdrava narava in ljudje) 8. Raven lokalne konkurence. Sodelovanje vseh turističnih subjektov v kraju in specifikacija prenočitvenih in gostinskih lokalov in športno turističnih (smučarskih) centrov.

Stran - 30 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma 9. Nivo organizacijske kulture. Gradimo kulturo sodelovanje in razvoja. Vsaka dejavnost se izvaja z ljubeznijo in zavzetostjo.

3.1.4

Kdo je v Bohinju dobrodošel?

Segmentacija trga. Povprečnega obiskovalca Bohinja smo definirali in imenovali: Turistus Bohinjicus

To je relativnostni model želenega najbolj pogostega turista, za katerega smo prilagodili program razvoja turizma v 2006 do 2013 in ima naslednje psihografske lastnosti: - ima široko zanimanje, je aktivni in motiviran - živi zdravo in je ekološko usmerjen, spoštuje življenje - želi postopno dosegati vse višje fizične in duhovne cilje - ceni in spoštuje drugačnost, različnost, je prijateljski - imajo radi gore, naravo, ljudi Za destinacijo Bohinj so povzeti sledeči motivacijski segmenti: -

iskalci sprostitve – pomembna je naravna scenografija, radi spoznavajo deželo, manj pa iščejo zabave, avantur pohodniki – odgovoren odnos do narave, so zelo aktivni, radi se udeležujejo prireditev občudovalci narave - občudovalci narave in vedoželjni (narava, tradicija, ljudje) posebni obiskovalci – imajo jasno specifično predstavo kaj želijo – šport/rekreacija, trendovske aktivnosti, botanika, foto, zdravje, posel

Na podlagi geografske segmentacije je turist v Bohinju največ iz: - strnjenih naselij (mesta, predmestja) - upravnih in poslovnih središč, industrijskih krajev - iz Slovenije (Štajerska; Primorska, Ljubljana, druge regije) - iz določenih Bohinju tradicionalno naklonjenih držav (Nizozemska, Češka, Nemčija, Hrvaška, Anglija, Italija, Avstrija) - iz novejših destinacij (Francija, Španija, Rusija, Balkan, Azija, ZDA, Izrael, Skandinavija) - iz nižinskih in sredozemskih pokrajin -

3.1.5

Temeljni cilji Programa za razvoj turizma v obdobju 2006 - 2013

Temeljni cilji programa razvoja turizma v Občini Bohinj 2006 –2013 predstavlja pet definiranih končnih stanj bohinjskega turizma do leta 2013. Ta stanja so osnovni pokazatelj vrednosti in kumulativnega učinka vseh aktivnosti, postopkov in dejavnostih na področju turizma, predstavljenih in programiranih v tem razvojnem dokumentu.

Stran - 31 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma Pet temeljnih ciljev predstavlja namen in bistvo programa za razvoj turizma v Občini Bohinj 2006 – 2013. Ti cilji so: (1) turizem postane najpomembnejša gospodarska panoga v kraju, (2) zagotavljanje trajnostnega razvoja kot upoštevanje tradicije, ekonomije, varstva narave in prebivalstva. (3) dvig prepoznavnosti in imidža bohinjskega turizma na globalnem turističnem trgu (4) povečanje obsega turističnega prometa (5) povečanje turistične potrošnje

3.1.6

Kvantifikacija temeljnih ciljev programa in projektni pristop

Predstavljenih 5 temeljnih ciljev programa razvoja turizma v Občini Bohinj 2006–2013 bomo realizirali z uresničenjem: A kvantitativnih ciljev in B načela projektnega prostopa A Kvantitativni cilji programa so: -

večinsko pojavljanje Bohinja med 10 najbolj priljubljenih in cenjenih destinacij v Sloveniji za aktivne počitnice - po letnem klipingu javnega mnenja in vseh anket, povečanje števila nočitev v Turistični destinaciji Bohinj s 330.000 na 380.000 prenočitev do leta 2013, ohranjanje povprečne dobe bivanja turistov v Bohinju - 4,5 dni, povečanje povprečne dnevne izvenpenzionske potrošnje z dosedanjih 25 Eur na 50 Eur, realizacija vsaj 100 novih delovnih mest na področju gostinstva in turizma, izobraziti in do-izobraziti vsaj 30 turističnih in športnih vodnikov, razvoj novih integralnih turističnih proizvodov, vzpostaviti sodoben model organiziranosti in skupnega upravljanja (managementa) turistične destinacije, Bohinj po načelu javno zasebnega partnerstva – glej B - Projektni pristop, večinsko izraženo zadovoljstvo prebivalstva, gospodarskih turističnih subjektov in prisotnih,naravovarstvenih organizacij nad razvojem oz. stanjem turizma v Bohinju – določeno po letnem klipingu javnega mnenja in vseh izvedenih anket.

B Projektni pristop pomeni uvajanje prednostne liste novih ali izboljšanih turističnih projektov.

Stran - 32 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 3 - Strateški del – program razvoja turizma V pričujočem programu za razvoj turizma so upoštevana vsa načela za razvoj t.im. idealne turistične destinacije že v splošnem delu. Projektni pristop pa je dodatek in predstavlja sistem v sistemu, saj se znotraj posameznih poglavij pojavljajo še projekti – torej prednostne naloge z definiranimi cilji. Projekti so namenjeni povečanju in izboljšanju turistične ponudbe, turističnega sodelovanja in optimizaciji organiziranosti turizma v kraju.

3.1.7

Predpogoji za dosego zastavljenih ciljev

Predpogoji za dosego ciljev so tisti osnovni postopki, ki jih mora naročnik izvršiti, da se lahko program za razvoj turizma v občini Bohinj začne realizirati. Občina Bohinj mora izvesti naslednje potrebne aktivnosti: - sprejetje Programa za razvoj turizma v občini Bohinj za 2006 – 2013, - uvrstitev planiranih projektov iz Programa razvoja turizma v letne proračune - priprava potrebne prostorske dokumentacije, - posodobitev komunalne infrastrukture: - ureditev cest po spodnji, zgornji dolini ter na Pokljuko, - dokončna izvedba potrebnih čistilnih naprav in povezovalnih kanalov, - zagotovitev potrebnih sredstev za tiste projekte, v katere je vključena, - sprejetje odlokov in drugih aktov, ki bodo omogočili izvajanje in monitoring programa LTO Bohinj mora izvesti naslednje potrebne aktivnosti: - uvrstiti planirane projekte v letne proračune zavoda - sodelovati s skupino za monitoring izvedbe Programskih projektov - pripraviti program aktivnosti za dvig kvalitete bohinjske turistične ponudbe na področjih: - namestitvenih kapacitet večjih in manjših objektov - gostinskih in drugih turističnih storitev (agencijske, športne, prireditvene, recepcijske) - približati Bohinjcem slogan Bohinj - stanje duha (kvaliteti naravnih danosti dodati kvaliteto turistične in človeške ponudbe) - s pravno in lastniško preobrazbo postati krovna bohinjska turistična organizacija.

Stran - 33 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4 Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Stran - 34 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.1 Razvoj turističnih proizvodov 4.1.1

Uvod

Bohinjsko turistično območje je prostor izjemnih danosti, ki temeljijo na specifični geomorfologiji in topografiji v osrčju Julijskih Alp, ki povzroča hitre spremembami reliefa na izbrano dolžinsko enoto. Značilna je ohranjena narava, raznolika in značilna flora in favna na eni, kakor tudi izjemna kulturna, etnološka oz, zgodovinska vrednost. Bohinj je torej krajina, ki ob nudi siceršnjim turističnim programom neskončen potencial za povečanje dodane vrednost. Ne teh dejstvih je izbral Program razvoja turizma naslednje nosilne turistične proizvode: Bohinj in TNP – ohranjanje narave Proizvodi športa in rekreacije (pohodništvo, kolesarjenje, vodna rekreacija in ribolov, konjeništvo, rekreacija na snegu, druga rekreacija, tekmovanja) Proizvodi za zdravo življenje Proizvodi kulture (kulturne in etnološke prireditve) Bohinjske posebnosti Drugi proizvodi Proizvodi so izbrani tudi na podlagi ugotovljenih ekonomskih in socialnih opravičljivosti in strokovne evalvacije glede na vrste povpraševanja. Ekonomska in socialna opravičljivost za razvoj nosilnih proizvodov

Izbrane nosilne proizvode bohinjskega turizma opravičujejo naslednji trije atributi: naravne, kulturne in druge vrednote (ponudba) večinski turisti (povpraševanje) prebivalci Bohinja (izvajanje) Naravne, kulturne in druge vrednote: Hribi in bohinjska gorska ogrlica omogoča

raznovrstne pohodne aktivnosti in alpinizem. Planotast svet in razvejanost gorskih cest ponuja izjemno gorsko kolesarjenje. Kraško podzemlje je tudi tukaj omogoča nekaterih jam. Za stacionarne goste Bohinj omogoča ugodne klimatske pogoje za zdravo življenje in krepčilne programe, kakor tudi izjemno panoramsko kuliso. Za vodno rekreacijo je na voljo izjemno jezero, reke, soteske in slapovi, za zračne športe izjemna termika na določenih mestih. Relief območja omogoča vse vrste zimskih športov. Kulturni turizem beleži v zadnjem obdobju vse večjo rast. Lahko trdimo, da je turizem na svoji specifični ravni (kulturni turizem) predstavlja kontakt med različnimi kulturami upoštevajoč dejstvo, da turizem ponuja enkratno priložnost vzajemnega vpliva, oplemenitenja in širjenja zgodovinskih, duhovnih in obče kulturnih vrednot. Kultura tako lahko zbliža življenja posameznikov, posebej še s poudarjanjem

Stran - 35 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa komplementarnosti med potovanjem in izobraževanjem, vsaj kar zadeva kulturo in dediščino, ki je v Bohinju izjemna. Varstvi naravnih in kulturnih vrednot je nuja in priložnost hkrati. Zavezani smo k trajnostnemu turizmu, hkrati pa le-ta postaja izjemen poslovni izziv. Večinski obiskovalec Bohinja – turist je obrnjen k naravi, k njeni estetski in vsebinski

vrednosti. Nekaterim zadostuje že le svež gorski zrak, drugim značilna zeleno-belomodra kulisa Julijskih Alp. Nekateri tako darove Bohinja uživajo duhovno, mnogi pa vendarle - tudi in predvsem fizično z lasno aktivnostjo oz. udejstvovanjem. Izjemne naravne danosti so obiskovalce Bohinja že od nekdaj vzpodbujale v raziskovanje in aktivno preživljanje prostega časa. Prebivalci Bohinja. Klen bohinjski človek je tako vedno živel trajnostno, v sožitju z

naravo. Preživetje ga je sililo v aktivnosti, gibanje in prilagajanje. Bohinjci so bili kosci, orači, planšarji, pastirji, nosači, vodniki, rudarji, gozdarji, lovci in nenazadnje tudi vojaki in tihotapci preko stare meje - vse to je v bohinjskemu človeku zapisano kot veselje do dela, gibanja, okolja, kar nedvomno danes kulminira v športnorekreativne vzgibe.In prav te dejavnosti so v novi vlogi - vlogi turističnega delavca Bohinjci pripravljeni z razumevanjem in visoko dodano vrednostjo ponuditi obiskovalcem, ne le kot golo rekreacijo ampak kot zanimive športno-rekreativne dejavnosti s pravšnjim patosom tradicije in lokalne etnografike. Način izbire in evalvacija proizvodov v Bohinju

Kvantitetna izpolnitev produkta pomeni prilagoditev nosilnih proizvodov trem osnovnim skupinam bohinjskih obiskovalcev po razširjenosti in intenzivnosti. Gre za vertikalno os sheme razvoja proizvodov. Značilnost te osi je prilagoditev proizvoda glede na trajanje, zahtevnost oz. intenzivnost na tri evidentirane skupine turistov v Bohinju in sicer: iskalce oddiha in izletnike iskalce narave, kulture in drugih vrednot posebne goste (posebneži, sladokusci in raziskovalci) Za iskalce oddiha in izletnike je pomembna predvsem atraktivnost, preglednost in

kakovost ponujenih proizvodov. So razmeroma površni porabniki kombinacij razmeroma enostavnih turističnih proizvodov, ki pa zahtevajo dobro organiziranost turizma in dobro stanje turistične osnove. Za iskalce narave, kulture in drugih vrednot je pomembna širina ponudbe in velika

možnost izbire, kakor tudi sistematičnost in dovršenost produktov s področja, ki jih zanimajo. Za posebne goste (tip posebnež, tip sladokusec in tip raziskovalec) so pomembni

posebni proizvodi, ki pa so pomembni tudi za izvirni marketing destinacije. Tip posebneža bo posegal po proizvodih, ki niso izbrani kot nosilni - so torej satelitski, a so pomembna podpora glavnim produktom. Tip sladokusca po posegal po top področnih turističnih proizvodih, ki popolnoma zadovoljujejo po vsebini in obsegu in dosegajo marsikje kvalitetno in kvantitetno ekstremne programe za nosilnih

Stran - 36 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa področjih. Predstavljajo najvišji nivo, v praksi pa dovršene produkte kulture, športa ipd. Za večne raziskovalce imajo svoj pomen tudi manj običajni turistični proizvodi in nenavadna kombinatorika, kjer si porabnik sami izdela svoje programe in od ponudnika celo ne pričakuje npr. vodenja ipd. ampak le specifične informacije, vendar zelo sistematično in za vso področje Bohinja. Program je skrbno izbral znotraj nosilnih turističnih proizvodov projekte za prav vse tri evidentirane skupine turistov v Bohinju in jih predstavlja v spodnjih poglavjih.

4.1.2

Bohinj in Triglavski narodni park (TNP)

Občina Bohinj leži s svojimi 66% v Triglavskem narodnem parku, ki v celoti sicer obsega 83.807 ha in je v tem obsegu urejen in uzakonjen z Zakonom o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981. Eden od temeljnjih programskih ciljev tega Programa za razvoj turizma v Občini Bohinj je ohranjanje naravnih in kulturnih krajevnih vrednot, pri katerem je sodelovanje s Triglavskim marodnim parkom prvenstvenega pomena. Prvi projekti tega programa so tako namenjeni oblikovanju strateškega partnerstva med TNP in turističnim gospodarstvom v Bohinju v luči razvoja uspešnega trajnostnega turizma.

4.1.2.1

TNP je prednost za razvoj turizma

TNP je v razvojnem in marketinškem smislu primerjalna prednost za celoten razvoj v Občine Bohinj. Posebno vlogo ima Triglavski park tudi pri oblikovcanju smernic in projektov turističnega razvoja. Dokazano je, da je turizem v zavarovanih območjih kljub svoji specifičnosti in relativni občutljivosti lahko strateška prednost - tako pri samem gospodarskem razvoju območja, kvaliteti ponudbe v območju in kvaliteti obiskovalcev takšnega območja. Razvijati turistično dejavnost v naravovarstvenem območju najvišjega reda (narodni park) zahteva specifična znanja in posluh tako za domače prebivalstvo, za poslovno dejavnost in za sam turistični obisk. Bohinj, ki leži z glavnim naseljem Bohinjsko Bistrico sicer na obrobju TNP, a s pomembnimi turističnimi atributi v samem parku, te prednosti do sedaj še ni iskoristil. Glavni vzroki za takšno stanje bi lahko bili: -

specifika lege Bohinja znotraj TNP. Le v Bohinju so namreč strnjene vasi tudi znotraj parka in veliko število pašnih planin v osrednjem območju parka. Življenjski utrip vsaj 1000 prebivalcev Bohinja je neposredno povezan s TNP, kar predstavlja posebnost parka v primerjavi z drugimi predeli. po mnenju nekaterih zastarela zakonodaja o TNP, ki zavira izdelavo ustreznih urbanističnih dokumentov in s tem zavira eventuelne investicije predvsem na obrobju parka, pomanjkanje ustreznega upravljalskega načrta parka, ki bi bil med drugim usklajen tudi z občinskimi razvojnimi komponentami in ki bi omogočal med drugim tudi trajnostni razvoj posameznih turističnih dejavnosti v določenih območjih TNP-ja in predvsem na njegovem obrobju,

Stran - 37 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

pomanjkanje skupnega strateškega plana TNP in Turistične destinacija Bohinj za razvoj skupnih ali ločenih blagovnih znamk v vizualnem, vsebinskem in ekonomskem smislu, nedogovorjeno in neosklajeno delovanje TNP in Občine Bohinj na nekaterih pomembnih področjih (npr. promet) in preslaba t.im. notranja promocija koristi skupnega delovanja TNP in Bohinja v krajih na območju oz. okolici TNP (v Bohinju).

Na podlagi tega, lahko ocenimo sodelovanje med glavno naravovarstveno organizacijo v Bohinju in bohinjskim turističnim promotorjem do leta 2006 kot nezadovoljivo in zato polno priložnosti.

4.1.2.2

Sodelovanje med TNP in bohinjskimi turističnimi subjekti

Program razvoja turizma povečuje sodelovanje med turističnimi subjekti v Bohinju in TNP. Nosilec sodelovanja s TNP je LTO Bohinj in Skupina za monitoring Programa za razvoj turizma (v nadaljevanju Skupina). Sodelovanje med subjekti se začne takoj po sprejetju Programa in bo vsebovalo naslenje: - TNP in Skupina definirata osnovne atribute sodelovanja (vsebinska in terminska opredelitev) in določita način in vrsto protokolarne korespondence (redna srečanja, moderacija delavnic, sprejem zaključkov, skupne izjave ipd.) - TNP in Skupina sta predlagali skupne projekte, ki so sestavni del tega Programa, in sta jih vključili v svoje programe dela za leti 2007 in 2008 - TNP in Skupina bosta tudi v nadaljevanju predlagali še dodatne skupne projekte in jih vključevali v svoje programe dela - Skupina, imenovana s strani občine Bohinj, za določanje prioritet, izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem programa, pripravljanje poročil, povabi v skupino predstavnike TNP oz. drugih sodelujočih ustanov. Le ti sodelujejo pri izvedbi in sledenju tistih projektov, ki vključujeo njihovo področje delovanja. - TNP bo pripravil nov celokupen upravljalski načrt, v katerem bo zajeto tudi območje Bohinja. V njem bodo natančneje določene možnosti razvoja turističnih projektov oz. programov v posameznih področjih parka. TNP bo predlog upravljalskega načrta predstavil tudi v Bohinju in dal možnost da uveljavijo svoje interese tistim, ki se jih bo načrt dotikal.

4.1.2.3

Projektni pristop

V obdobju 2006 do 2013 uvaja program izvedbo produktov od 1 do 7. Projekti so postopki,, ki bodo platforma dolgoročnega sodelovanje med TNP in Bohinjskim turizmom in hkrati gonilo turističnega razvoja v tem delu parka in njegovega obrobja.

Stran - 38 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Projekt 1 -

Osrednja informacijska točka TNP v Bohinju

Opis: Vzpostavitev osrednje informacijske točke TNP pomeni skupno oblikovanje in postavitev informacijske točke na ustrezni lokaciji v Bohinju, ki bo hkrati tudi ena od turistično informacijskih točk Bohinja. Pregled situacije: Čeprav leži Občina Bohinj leži s svojimi 66% v Triglavskem narodnem parku Bohinja in je na tem območju znotraj parka osem naselij, TNP ima zaenkrat manjšo informacijsko točko na sedežu LTO Bohinj. Čeprav je Bohinj eno izmed največjih in glavnih vstopnih mest v TNP, je najbližja informacijska točka parka šele Uprava TNP na Bledu (stanje avgusta 2006). Novo stanje: Vzpostavi in organizira se osrednje informacijska točka TNP v Bohinju. Predlagana lokacija je bodoči Arheološki park Ajdovski Gradec. Do izvedbe tega projekta bi bila informacijska točka TNP v obstoječa info točka v okviru LTO Bohinj. Pozicija in vsebina informacijske točke oz. točk je v skladu s projektom TNP, ki definira in kategorizira informacijsko službo in informacijske točke oz. centre v TNP. Nosilec produkta: Odgovorna nosilca produkta sta: LTO Bohinj, TNP. Predlagan termin realizacije pa je med leti 2006-2008. Financiranje izvedbe informacijske točke: domači javni razpisi, evropska sredstva , lastna proračunska sredstva občine in LTO Bohinj. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Projekt 2 -

»Partnerstvo za Park«

Opis: Partnerstvo za Park je v prvi fazi notranja promocija usklajenega razvoja TNP, kmetijstva in turizma v občini in pomeni pravzaprav popularizacijo Triglavskega narodnega parka in njegove strategije na področju turizma in kmetijstva med domačo populacijo, ki se s temi panogami ukvarja. Cilj je v promociji strateškega sodelovanja in v zavedanju, da TNP kot naravovarstveni in razvojni subjekt Bohinju in njegovim prebivalcem lahko samo koristi. Pregled situacije: Zaenkrat usklajene akcije TNP z domačini ni, čeprav so pred leti že bila predstavitvena predavanja strokovnjakov iz TNP in sodelavcev v določenih krajih po Bohinju. Novo stanje: LTO Bohinj, Skupina za razvoj turizma in TNP predstavijo program Partnerstvo za park, ki pomeni usklajen program skupnih predstavitev dela parka in turizma po krajevnih skupnostih oz. posameznih vaseh ter animacija domačih posameznikov k lastnemu gospodarskemu razvoju bodisi na področju tradicionalnih dejavnostih ali na področju turizma oz. kulture. Nosilci projekta se dogovorijo in uskladijo programe predstavitev. Ciljno stanje so: vsaj dve srečanji na leto (predavanja z diskusijo ali delovna srečanja) predstavnikov TNP z lokalno skupnostjo v Bohinju, na različnih mestih. na srečanjih se obdelujejo različne, aktualne strokovne in poljudne teme sodelovanje TNP je konstruktivno in pozitivno naravnano do problematike prebivalcev v TNP

Stran - 39 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

TNP predstavlja tudi novosti iz organizacije in vodenja Parka kakor tudi morebitne nove naravovarstvene strokovne rešitve TNP se predstavi predvsem kot svetovalec, usmerjevalec, partner in šele nato nadzornik in represor TNP angažira prebivalce v parku in njegovem obrobju za priporočene dejavnosti in jim pri tem pomaga na vseh nivojih TNP predstavi program z imenom »Partnerstvo za Park«

Program Partnerstvo za Park je usmerjen projekt LTO Bohinj, Skupine za razvoj turizma in TNP za povečevanje sodelovanja prebivalstva v parku in Zavoda TNP. V njem nosilci projekta prebivalce parka lobirajo za sodelovanje in zavezništvo. Partnerstvo za Park zagotavlja med drugim tudi: da so prebivalci Parka in okolice upravičeni do strokovne pomoči s pozitivnim pristopom se prebivalcem pomaga pri prenovah prebivalca Parka aktivno obvešča o možnostih vključitve v programe za pridobitev sredstev se v primeru negativnega mnenja TNP za posege v prostor in druge postopke domačinov, le-tem predlaga nadomestna rešitev, ki je najbližja interesu prosilca, če osnovna ideja ni v nasprotju s splošnimi načeli Parka oz. veljavnim prostorskim redom. prejmejo vsi stalni prebivalci v območju TNP glasilo TNP. Nosilec produkta: Odgovorni nosilci za začetek promocijskih aktivnosti so LTO Bohinj, Skupina za razvoj turizma , TNP . Produkt se lahko začne izvajati v letu 2006. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Oblikovanje strategije možnosti razvoja blagovnih znamk Bohinja in TNP

Projekt 3 -

Opis: Projekt obravnava blagovne znamke Bohinja in TNP, predvsem povezane blagovne znamke in predlaga postopke, ki bi lahko rezultirali v razvoj skupnih ali ločenih (vendar vsebinsko povezane) blagovnih znamk TNP in Bohinja. Pregled situacije: TNP in Bohinj zaenkrat ne sodelujeta na tem področju in tako še nimata skupne strategije razvoja blagovnih znamk ali vsaj posameznih strategij, ki bi bile med seboj usklajene. Prav zaradi tega obstaja možnost nedovršenosti in netransparentnosti oz. navzkrižij med posameznimi strategijami. Novo stanje: Cilj projekta je načrt oz. strategija, ki zajema: pregled in analiza sedanjega stanja na področju blagovnih znamk Bohinja in TNP ugotavljanje skladnosti sedanjih blagovnih znamk in se obeh razvojnih poti oblikovanje skupne strategije razvoja povezanih blagovnih znamk Bohinj in TNP določanje načina in vrste oblikovanja morebitnih bodočih skupnih blagovnih znamk Bohinja In TNP

Stran - 40 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

določanje načina in vrste oblikovanja morebitnih bodočih posameznih blagovnih znamk Bohinja oz. TNP, ki pa so vsebinsko in strateško povezane določanje oblikovanja bodočih posameznih blagovnih znamk Bohinja oz. TNP, ki med seboj niso povezane. Cilj je priprava študije (strategije) in izvedba morebitnih skupnih ali ločenih, vendar strateško povezanih blagovnih znamk v vsebinskem, vizualnem in ekonomskem smislu. Nosilec projekta: Nosilca projekta sta LTO Bohinj in TNP, ko imenujeta svoje predstavnike za medsebojno sodelovanje na razvoju strategije blagovnih znamk. Termin: 2007 Financiranje: dogovor v okviru obeh zavodskih proračunov. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Priprava in izvedba projekta Umiritev individualnega motornega prometa na območju TNP v občini Bohinj

Projekt 4 -

Opis: Priprava in izvedba projekta Umiritev individualnega motornega prometa na območju TNP v občini Bohinj je poseben projekt v okviru TNP, ki je v skladu z osnovnimi programskimi smernicami razvoja prometa do 2013 v Bohinju (glej Projekt 69 - Stopnja I: urejanje prometa - v letih 2006 – 2007 na strani 106 in Projekt 69 Stopnja I: urejanje prometa - v letih 2006 – 2007 na strani 106). Pregled situacije: Projekt je v fazi priprave. Novo stanje: TNP skupaj z občino Bohinj pripravi in izvede projekt Umiritev individualnega motornega prometa na območju TNP v občini Bohinj. Čeprav projekt zajema le območje TNP in njegovega vplivnega območja, pomeni to pravzaprav posledično projekt ureditve prometa v celotnem Bohinju. Pri takem projektu morajo ob predstavnikih TNP sodelovati tudi predstavniki Občine Bohinj. Nosilec produkta: Odgovornost za omenjeni produkt imajo: LTO Bohinj, Občina Bohinj, TNP. Predlagani termin: 2006 – za pripravo projekta in 2007-2013 za izvedbo projekta po fazah. Finančni viri so predvsem proračunska sredstva občine, LTO Bohinj, TNP, javni domači in mednarodni razpisi. Potrebno je iskati nove možnosti za kandidiranje na teh razpisih. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Projekt 5 -

TNP in Bohinj – skupni turistični programi, izvedba in trženje

Opis: produkt predlaga skupno oblikovanje določenih turističnih programov v parku in njihovo trženje. Pregled situacije: Skupni turistični program Bohinjskega turizma in TNP so še vedno redki in premalo razpoznavni.

Stran - 41 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Novo stanje: Kreacija in načrt trženja skupnih programov – uveljavitev vsaj enega skupnega programa z vsebino TNP na leto. Priprava skupnega izobraževalnega programa za izobraževanje turističnih vodnikov v smislu poglabljanja znanja s področja zavarovanega območja in parkovnih vodnikov oz. rangerjev v smislu poglabljanja znanja s področja turizma. Nosilec produkta: Nosilci produkta so LTO Bohinj in TNP. Produkt se progresivno izvaja v celotnem obdobju trajanja Programa za razvoj turizma v Bohinju 2006-2013. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Projekt 6 -

Obnova in osmislenje bohinjskih planin

Opis: Bohinjske planine se izjemno pomemben del Bohinjske etnologije oz. Bohinjskega kulturno zgodovinskega izročila. So spomenik bohinjske ljudske entitete in enkraten primer sožitja človeka z naravo. Take si zaslužijo največjo pozornost. Propad in zaraščanje ali obnova – smisel ali nasilje nad naravo in historično kulturo? Projekt bo odgovoril na to vprašanje in ponudil strategijo in meje morebitne turistične dejavnosti na planinah. Pregled situacije: Bohinjske pastirske srenje so imele včasih tudi do 200 in več majeric in majerjev, danes jih žal skoraj ni več. Na »Triglavski« strani jezera je bilo tako kar 18 planin, na področju celotnega Bohinja pa še precej več. Usoda časa in napredka se je z bohinjskimi planinami različno poigrala. Če so planine v Spodnjih Bohinjskih gorah večinoma v brezdušju in zaraščanju in planine na vzhodnem koncu (Pokljuki in Jelovici) živahne in že v veliki meri urbanizirane, pa so prav planine v osrednjem območju TNP ponekod še vedno živ odsev časa planšarstva in življenja na planini z značilnim »urbanizmom« in arhitekturo. Kljub temu govorimo danes še vedno o mrtvih in živih planinah. Bohinjci bi radi na svojih planinah v TNP poleg tradicionalnega kmetijstva razvijali tudi obliko mehkega, individualnega in pristnega turizma. TNP pa se zavzema, da je vsakršna dejavnost na planinah dovoljena le v povezavi s kmetijsko dejavnostjo v času pašne sezone. Novo stanje: Ciljno stanje je priprava idejnega projekta, ki zajema vse bohinjske planine v TNP oz. nasploh. Projekt bo vseboval: pregled stanja bohinjskih planin z ovrednotenjem pomena in etnološko zgodovinske vrednosti pripravo specifike razvoja posameznih planin (osmislenje) in pregled možnih dejavnosti na njih pripravo možnih oz. dopustnih turističnih programov, ki so v povezavi s tradicionalno dejavnostjo na planinah program izvedbe projekta strokovno gradivo za lastnike objektov na planinah: stanov, svisli, selišč, sirarn, lovskih, planinskih in drugih koč, s poglavji: prenova, vzdrževanje, uporaba-namen objekta in okolice, kategorizacija posebnih namestitvenih objektov, dokumentacija in sodelovanje s TNP

Stran - 42 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Idejni projekt izdela projektni nosilec iz Bohinja skupno s kmetijsko gozdarsko zbornico in TNP. Strokovno gradivo pripravi TNP. Nosilec produkta: Odgovornost: LTO Bohinj, TNP, KGZ S- Bohinj. Termin: 20062013. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Projekt 7 -

Obnova Studorskih kozolcev

Opis: Kozolci v vasi Studor ležijo znotraj TNP in predstavljajo enega od najbolj znanih in jasnih bohinjskih in slovenskih etnoloških spomenikov. Gre za edinstveno kombinacijo tradicionalne arhitekture, stavbeništva in umestitve objektov v prostor. Strokovna obnova studorskih kozolcev je izjemnega pomena za Bohinj in TNP. Pregled situacije: Kozolci izpod Studorja so zaščiteni vendar so v različnih stanjih. TNP je pripravljen na pripravo projekta. Vključiti je potrebno Zavod za varstvo kulturne dediščine. Novo stanje: Sprejetje dogovora o skupni postopni obnovi studorskih kozolcev med lastniki, LTO Bohinj, Občina Bohinj, TNP, Zavod za varstvo kulturne dediščine, izvajalec gradbenih del, društvom za ohranitev slovenskih kozolcev. Nosilec produkta: Odgovornost: Občina Bohinj, lastniki, LTO Bohinj, TNP, Zavod za varstvo kulturne dediščine. Termin: 2007.

4.1.3

Pohodništvo in tek

Pohodništvo v različnih oblikah (izletništvo, gorništvo) je bilo eden od prvih vzgibov za turistični obisk Bohinja. Prvi obiskovalci so se sprehajali ob jezeru in občudovali lepote bohinjskih ledeniških dolin in strmeli v venec gora. V Bohinju je več kot dvajset let pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva že obstajalo prvo planinsko društvo nasploh na slovenskem ozemlju (Triglavski prijatelji), ki je zgradilo prvo planinsko kočo v Julijskih Alpah nasploh. In nenazadnje Bohinj beleži prvi uspešen ekstremistični vzpon na Triglav iz leta 1776. Štirje srčni možje so takrat prvopristopno osvojili Triglav – goro Bogov. Tudi v tem razvojnem obdobju pohodništvo in tek predstavlja enega od glavnih turističnih proizvodov Bohinja. Glavne usmeritve in projekti razvoja pohodništva v načrtovanem obdobju so naslednji: Izdelava enotne klasifikacije poti v Bohinju Oživitev in popestritev obstoječih sprehajalnih poti skupaj z izdelavo kart Oživitev, popestritev in razvoj novih tematskih poti skupaj z izdelavo sistema enotnega označevanja tematskih poti in kart Oživitev planinskih in drugih poti Vzpostavitev Bohinjskega pohodniškega centra Organiziranje festivala pohodništva.

Stran - 43 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju Opis in pregled situacije. V Bohinju je veliko raznovrstnih poti - od vaških do visokogorskih. Skoraj vse so ponujene pohodnikom oz. turistom za raziskovanje bohinjske krajine. Da bi si obiskovalci, glede na njihove različne motive in sposobnosti, lahko izbrali ustrezne poti in cilje, je potreben učinkovit sistem kategorizacije in posledične predstavitve oz. organizacije poti. V letu 2006 je v Bohinju poleg planinskih poti oblikovano 17 sprehajalnih poti, nastaja pa tudi nov segment tematskih in drugih poti. Pogosto se med turističnimi delavci posamezni termini zamenjujejo, zato je potrebno za »lažje delo« promotorjev in predvsem lažjo izbiro turistov, dokončati enotno klasifikacijo poti. Novo stanje. Izdelana enotna klasifikacija poti v Bohinju kot podlaga za organizirano upravljanje (promocijo in trženje) poti v Bohinju.

Zasnova razvrstitve Vse poti v turistični in drugi rabi se zaradi vsebinskega pomena razvrstijo v štiri kategorije: Kategorija I – sprehajalne poti (sopomenke tudi - izletniške, turistične, nižje ležeče, zabavne, poti z zgodbo, poti z uganko) Kategorija II – tematske poti (sopomenke tudi – vsebinske, strokovne, povezovalne, organizirane poti) Kategorija III – klasične planinske poti (sopomenke tudi – gorniške, hribovske, markirane poti, sredogorske, visokogorske, »Knafličeve« poti) Kategorija IV – druge poti (so vse poti, ki zaradi kriterijskih ali drugih, strateških razlogov (še) niso vključene v kategorije I.-III. – primeri: lovske, gorniške, planšarske, naravoslovne, poučne, gozdne, šolske, vojaške, zgodovinske, bližnjice, povezave, promenade ipd.) Cilj projekta je, da: - se določijo merila (kriteriji, organizacija, pomen, cilji in označevanje) za vse štiri kategorije poti v Bohinju in - se vse poti v Turistični regiji Bohinj razvrščajo na predlagani način in se na isti način obravnavajo v morebitnem prospektu ali vodniku Pohodništvo v Bohinju, ki je lahko samostojen ali združen z ostalimi vodniki. Nosilec projekta : Nosilec enotne klasifikacije poti v Bohinju je LTO Bohinj, ki bo vodila posamezne kategorije in skrbela za stik z uporabniki (ustrezna promocija) in predlagatelji oz. skrbniki posameznih poti.

Stran - 44 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 9 - Oživitev in popestritev obstoječih Sprehajalnih poti Bohinja Opis: Namen projekta je oživiti in popestriti obstoječe sprehajalne poti po Bohinju in iz teh poti (kategorija II) narediti žlahten in zanimiv turistični proizvod, namenjen in primeren za vse obiskovalce Bohinja. Pregled situacije: Že nekaj let obstaja v Bohinju nekaj sprehajalnih poti, ki so od leta 1995 tudi oštevilčene od 1-17 z navedbo destinacije. Projekt trasiranja in označevanja 17 sprehajalnih poti že teče in narejena je nova oblikovna zasnova. V letu 2005 so bile poti vrisane in imenovane na novi turistični pregledni karti, ki je dobra prezentacija, vendar nima tipičnega kartografskega pomena. Iz tega izhaja, da se dosedanji projekt v naravi, kakor tudi njegova prezentacija izboljšuje, ni pa še vsebinsko in kartografsko dovršen in zahteva dograditev. Novo stanje: Na podlagi obstoječih sprehajalnih poti izvede LTO Bohinj (ali projektni partner), na podlagi razpisa ali drugačnega zbiranja pobud, vsebinski projekt sprehajalnih poti po Bohinju. V prvi fazi se obdela 17 obstoječih poti. (naknadno se še katera doda), katerim je skupno relativna nezahtevnost oz. le-te pokažejo najbolj zanimive predele (v glavnem) nižinskega Bohinja. Vsaki sprehajalni poti se dodeli vrstna številka in (novo) doživljajsko ime. Bistvo vsake poti se opiše s kratko zgodbo, ki kakor koli utemeljuje pot: s zgodovinskega, etnološkega, geografskega, mističnega ali preprosto ekshibicioničnega vidika.Izbrane zgodbe tematskih poti bodo enostavne, lahkotne, zabavne in so poprej lahko predmet razpisa v lokalnem občinskem časopisu. Sprehajalne poti ostajajo markirane z enovito markacijo in tablami. Cilj končnega projekta je torej vsaj 17–20 zanimivih sprehajalnih poti, s številkami in privlačnimi imeni in posledično 20 kratkih zgodbic Bohinju. Predlagana številka (do 20) omogoča zadostno preglednost in je hkrati dovolj velika, da lahko obiskovalce animira tudi za daljši čas. Vse skupaj je predstavljeno na eni večjezični novi turistični karti, ki ima na eni strani vrisane poti, na drugi strani pa kratek opis poti z zanimivimi zgodbami, ki so lahko tudi kot priloga oz. dodatek h karti s prikazom in opisom posamezne poti na izseku karte v malem formatu (1/3A4). V letu planira 2007 izdaja topografske karte Bohinja, v katero bi po usklajenem predlogu vrisali in opisali izbrane tako sprehajalne, kot tudi planinske, kolesarske in jahalne poti. Vsaka sprehajalna poti ima lahko tudi posebno nalogo za pohodnike, ki jo rešujejo tekom sprehoda po tematski poti. Izvede se enotna označba poti, za vsako pot se sporazume (zapiše) vzdrževalec. Prospekt (karta) sprehajalnih poti se ponujajo turistom na vseh turističnih agencijah, hotelih, penzionih in družabnih oz. množičnih mestih. Nosilec projekta : Nosilec projekta je LTO Bohinj z zainteresirani sodelujočimi posamezniki ali društvi.

Stran - 45 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 10 - Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti Opis: Namen projekta je dopolnitev edine obstoječe tematske poti v letu 2006 in postopna uveljavitev novih tematskih poti v Bohinju. Tematske poti spadajo po definiciji iz Projekta Enotna klasifikacija poti v Bohinju v Kategorijo III. Povezujejo vse zanimive točke v kraju z izbrano – podobno oz. skupno tematiko. Značilna je dodelana vsebina poti, ki je lahko zgodovinska, etnološka, športno-rekreativna, zabavna ali pa izhaja iz potreb. Bistvo tematske poti ni v dosledni kontinuiteti poti, ampak v točkah, ki jih trasa obišče, zato se le-te posebej izpostavljene s tablami. Tematska pot naj bi imela več kot pet tematskih točk in lahko leži v celoti ali le delno v Bohinju. Tema poti mora biti dovolj obsežna (strokovna), da ima nosilca oz. organizatorja poti in svoj info center. Predstavitve, organizacija in vsebine tematske poti so lahko pripravljene v posebni literaturi (projekti, vodnički, prospekti ipd.) Teme tematskih poti - so obširne in dobro strokovno obdelane z dodatnimi publikacijami (prospekti, kartami, vodniki). Predlaga se strokovna predpriprava in naknadno izpopolnjevanje vsebin posameznih tematskih poti, Označevanje tematskih poti. Tematske poti med nosilnimi tematskimi točkami (npr. po cestah in stezah) ponavadi niso markirane po sistemu: od pogleda do pogleda, kot je to v primeru sprehajalnih in planinskih poti. Označbe in opozorila tematskih poti se zgostijo v bližini tematskih točk. Tematske točke so (ponavadi) s tablami označene in izpostavljene zanimive točke poti, kar ni značilno za planinske in sprehajalne poti. Table so enovite za celotno tematsko pot. Tematske poti so naštete v turističnem zemljevidu kraja in/ali imajo poseben vodniček z opisom poti in njenega nosilca. Priprava tematske poti. Tematske poti imajo, vsaka posebej, svoj idejni in tehnični oz. izvedbeni projekt, kar jih razlikuje od sprehajalnih (en skupen projekt promocije) in planinskih poti (vsaka pot svoja enota). Posamezni turistični subjekti ali druge organizacije lahko predlagajo nastanek nove tematske poti z priloženim izvedbenim projektom (vsebina, potek, točke, nosilec, info center, način prezentacije). LTO pot lahko glede na kriterije uvrsti med tematske poti. Organizacija tematskih poti. Vsaka tematska pot se organizira posebej, skupno je ime in ohlapna oblikovna idejna zasnova, za razliko od planinskih poti in sprehajalnih poti, ki so zajete v projekt PZS in LTO Bohinj z enovito idejno in oblikovno zasnovo. Tematske poti imajo za razliko od ostalih vsaka svojega interesnega nosilca, so dobro predstavljene, lahko pa imajo tudi svoj informacijski center z celotno logistično nadgradnjo. Kategorijo II. (tematske poti) vodi LTO Bohinj z usmerjeno promocijo vseh poti te kategorije. LTO Bohinj prav tako vodi strategijo razvoja kategorije (določanje kriterijev za tematsko pot, spreminjanje, uvajanje novih tematskih poti). Cilj je v preglednosti in strokovnem nivoju te kategorije.

Stran - 46 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Pregled situacije. V letu 2006 obstaja na področju Bohinja samo ena tematska pot (Sirarska pot), programu razvoja pa predvideva postopno oblikovanje še vsaj šest novih tematskih poti. Previdene dopolnitve že obstoječe tematske poti v Bohinju so:

1. Sirarska pot : Sirarska tematska pot je bila organizirana leta 2003 in tako danes že obstaja kot dober projekt. Poteka od Kranjske Gore preko Bleda do Bohinja. Na področju občine Bohinj je vanjo vključenih 10 kmetij, kjer je možno dobiti mlečne izdelke. Pot poteka tudi po 9 bohinjskih planinah, kjer je ravno tako možno (v poletnem času) dobiti mlečne izdelke. Vse kmetije in stanovi na planinah ustrezajo evropskim standardom. Pot je tudi označena. Sledi nadgradnja tega, kot izpopolnitev sirarske tematske poti – obnova Planšarskega muzeja in sirarne. S tem (in z vključitvijo le-tega v sirarsko pot) bomo pridobili kvalitetno predstavitev planšarstva in sirarstva. Tako se bosta turistična sirarska pot in muzej medsebojno dopolnjevala.

Predvidene nove tematske poti na območju Bohinja so:

1. Bohinjska vaška pot : Namen bohinjske vaške poti je povezati vse dolinske vasi Bohinja z varno, zanimivo in najbolj direktno pešpotjo. Vsebina te tematske poti je varnost in življenje v bohinjskih vaseh, zato se Bohinjska vaška pot uvršča v kategorijo II – tematske poti. Potreba po tej tematski poti izhaja iz naslednjih ugotovitev: - mnogi turisti in domačini odhajajo do jezera iz svoje vasi peš - mnogi turisti in domačini odhajajo do drugih vasi (cerkev, trgovina, zabava) peš - pešci so pri hoji ob cesti v vaseh in med njimi zaradi prometa ogroženi - nekateri odseki glavne ceste po Bohinju so za voznike nepregledni in za pešce smrtno nevarni - dolinske bohinjske gručaste vasi so izjemen arhitekturni spomenik, ki so značilne za Bohinj. Vsaka nosi svoje značilnosti in zanimivosti in predstavljajo bivanjske gruče, ki jih s potjo povežemo v ogrlico - projekt omogoča pohodniku raziskovanje vasi in naravnih znamenitosti med njimi - omogoča nov projekt: peš popotovanje po Bohinju z uživanjem življenjskega utripa in ponudbe posameznih vasi Cilj je torej pot, ki bi na raznovrstne načine (posebne steze, pločniki, kolovozi) povečala varnost sprehajalcev po Bohinju pri vsakodnevni ali turistični migraciji med vasmi domačinov in turistov. Gre zato, da sprehajalca zaščitimo in ga potegnemo iz roba nevarnega in prometnega cestišča. 2. Železna pot : Namen železne poti je povezati vse najbolj zanimive točke s tematiko: zgodovinsko pridobivanje železove rude v Bohinju. Cilj je povezati historične lokacije fužinarstva oziroma rudarstva v sredogorju in v dolini. Rdeča nit je torej železarstvo, mesta izkopavanj, transport in predelava (plavži). Ideja izhaja iz naslednjih ugotovitev: - Bohinj ima izrazito bogato zgodovino s področja železarstva od prazgodovine do 19. stoletja

Stran - 47 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

železarska industrija je dala nekaj pomembnih ljudi, ki so bili aktivni tudi na drugih področjih - precej je zanimivih točk, ki bi jih bilo potrebno povezati - mnogi turisti in domačini se zanimajo za »tehnično« tematiko - muzej T. Godca že delno pokriva to tematiko in se ponuja kot predvidena Info točka - izjemne možnosti za nadaljnje znanstvene raziskave Cilj je pot, ki preko običajnih poveže prav vse zanimivosti s področja rudarske oz. železarske tematike. 3. Pot po oskrbovalnem zaledju za krnsko bojišče : Namen te tematske poti je povezati vse najbolj zanimive točke v kraju s tematiko : zgodovina I.svetovne vojne in soške fronte oz. njegovega zaledja. Rdeča nit je torej I.svetovna vojna: vojašnice, utrdbe, transport in vse, kar je povezano s prisotnostjo avstrijske vojske v Bohinju. Ideja izhaja iz naslednjih ugotovitev: - Bohinj je bil od vzpostavitve Soške fronte leta 1915 eden izmed oskrbovalnih zaledij avstrijske vojske. Material za fronto je prihajal po železnici do Boh. Bistrice od tam z ozkotirno železnico do Ukanca in naprej po sistemu žičnic na prve bojne črte. - Po mnenju strokovnjakov je v Bohinju veliko zanimivih točk, ki bi povezuje naslovna tema in bi z atraktivizacijo lahko bile turistično zanimive. - Mnogi turisti in domačini se zanimajo za »vojno« tematiko. 4. Pot po stari rapallski meji : Na pobočjih Spodnjih bohinjskih gora so leta 1920 po končani 1. svetovni vojni in v skladu z Londonskim sporazumom začrtali mejo med Kraljevino SHS in Italijo. Namen projekta je ureditev tematske poti (primer Rupnikova linija), obnova nekaterih bunkerjev in njihova uporaba za morebitne programe.TD Podbrdo je pred leti uredilo del poti po Rapalski meji in izobrazilo nekaj lokalnih vodnikov. Na bohinjski strani trenutno še ni bilo nobene pobude za ureditev poti. Novo stanje predstavlja izvedbeni projekt tematske poti po stari Rapalski meji. 5. Naravoslovna učna pot okoli Bohinjskega jezera : Bohinjsko jezero je ena največjih naravnih zanimivosti Bohinja in najprivlačnejša točka obiskovalcev Bohinja. Poznavanje jezera, njegovih posebnosti in zakonitosti je nujno pri načrtovanju različnih aktivnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo nanj. Naravoslovna učna pot ima tako vsaj dve funkciji, izobraževalno in turistično, ki obiskovalce seznanja, osvešča in opozarja na ta občutljiv ekosistem.

Stran - 48 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa 6. Emina romarska pot: Emina romarska pot v okviru programa Interegg IIIA Slovenija – Avstrija katerega prijavitelj je Kozjanski park. Glavni projektni partner je v Avstriji, v Sloveniji pa so ostali partnerji med drugim tudi LTO Bohinj. S projektom naj bi pospešili razvoj romarskega turizma, ki je v izredne porastu drugje po Evropi v Sloveniji pa se ta pojem šele uveljavlja. Tematska pot bo v širšem smislu povezala različne kraje po celi Sloveniji povezane z likom sv. Eme, se tematsko navezovala na podobno pot v sosednji Avstriji. 7. Via Alpina: Via Alpina je povezovalna pot alpskih dežel in kultur. Glavna hrbtenica poti poteka čez celotne Alpe in povezuje Monte Carlo in Trst. Poteka čez 8 držav in tematika poti so naravne in kulturne vrednote Alp oz. alpskih dežel. Slovenski del poti poteka tudi na območju Bohinja. V prostorskem delu programa so navedene še nekatere druge poti, sicer bolj lokalnega značaja, ki jih je z ustreznim pristopom mogoče prekategorizirati v tematsko pot. Novo stanje: Projekt novih tematskih poti predvideva postopno uveljavitev naštetih in/ali drugih tematskih poti po specifikaciji katogorije tematskih poti (glej zgoraj) do leta 2013. Nosilec projekta: Nosilec projekta je LTO Bohinj in zainteresirani organizatorji vsake tematske poti posebej.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 11 - Bohinjski pohodniški center Opis: Pohodniški center predstavlja agencijo (pisarno), ki je lahko znotraj turistične agencije, hotela ali penziona in je specializirana za zbiranje in posredovanje podatkov in storitev, ki so pomembni za pohodnike, izletnike, planince, gornike, alpiniste in pustolovce in tako prestavlja centralno svetovalno službo. Pregled situacije: V Bohinju ne obstaja. Turisti dobilo po prenočitvenih obratih ali informacijskih točkah le posamezne informacije, ki zadevalo le ozek interesni segment ponudnika, ne pa celovitega pregleda oz. možnosti svetovanja. Obiskovalec – pohodnik je tako prepuščen srečnemu ali nesrečnemu naključju planinskega poznavanja terena lastnika oz.informatorja prenočitvenega objekta ali agencije. Novo stanje: V dolini se oblikuje vsaj en pohodniški center, ki omogoča porabnikom naslednje: - obvlada in upošteva kategorizacijo poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44), sodeluje pri nastanku prospekta: Pohodništvo v Bohinju - stanju, težavnosti in dolžini vseh poti - stanju in odprtosti oz. ponudbi vseh koč - kontakt s vsemi planinskimi kočami in možnosti rezervacij - informacije o vremenu in vremenski napovedi - snežne razmere, nevarnosti plazov in prehodnosti poti izven poletne sezone - možnost najema vodnikov, spremljevalcev ali sopotnikov

Stran - 49 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

možnost prenočevanja za planince po cenah PZS možnost izposoje in nabave planinske opreme možnost pridobitve zemljevidov, knjižnih vodnikov in dnevnikov veznih poti kvalitetno svetovanje o izbiri poti možnost logistične pomoči pri izvedbi gorskih tur (dostopi, prevozi) dostop do informacij o posebnih poteh (lovskih, nemarkiranih, neznanih, nenavadnih brezpotja, lahke plezalne ture) druge informacije in vodništvo (botanika, živalstvo, varstvo narave, geologija, speleologija, TNP) povezava z GRS Bohinj in okoliškimi GRS, GRS Kranj, SV in čuvaji TNP dostop do interneta za goste zbiranje povratnih informacij po turah zbiranje pozitivnih in negativnih vtisov in knjiga pripomb, pritožb svetuje tudi o teku, nordijski hoji, hitri hoji, hoji s palicami, hoji z derezami, fotolovu ipd.

Nosilec projekta: Manjši specializiran objekt. Obratov je lahko tudi več in je v tem primeru smiselno, da so enakomerni razporejeni.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 12 - Festival pohodništva Opis: Festival pohodništva je praznik planincev, pohodnikov, popotnikov in vseh, ki imajo radi gibanje v naravi. Praznik je sestavljen iz različnih športno rekreativnih in družabnih prireditev. Pregled situacije: V Sloveniji ne obstaja podoben festival, ki bi ga redno prirejala kakšna turistična destinacija. Znotraj PZS obstajajo redna letna srečanja planincev, ki so vedno na različnih mestih v Sloveniji. Srečanja so planinski izlet s kulturnim in zabavnim programom na izbranem planinskem domu. V Bohinju je ogromno število aktivnih obiskovalcev gora, pohodnikov, ki bi si morda želeli svoj praznik enkrat na leto v edinstveni oazi Alp Novo stanje: Festival pohodništva je organizirana prireditev ob koncu tedna, ko se v Bohinju zberejo planinci in pohodniki iz vseh koncev z skupnim ciljem – se razgibati, družiti in zabavati. Bodoči organizator festivala napravi vsako leto zanimiv program, ki je sestavljen iz vsaj 5 prireditev na temo. Uvede se naslednji kompleks projektov festivala: - animacijsko voden izlet po vsaj eni (od zaenkrat sedemnajstih) sprehajalni poti Bohinja za družine in manj zmogljive - strokovno vodeno popotovanje po vsaj eni (od zaenkrat šestih) tematskih poti Bohinja za obiskovalce željne novih vsebin - planinsko vodena tura po vsaj eni planinski poti (od mnogih) Bohinja, vključno z obiskom Planinske koče za planince in gornike. Obiskovalci sami izberejo kategorijo, lahko pa gredo tudi na individualne vodene ali samostojne ture. Zvečer se festival zaključi s skupno prireditvijo, kjer se zberejo vsi pohodniki ob vrnitvi. Sledi kulturni in zabavni program, z objavami vtisov iz tur. Možno

Stran - 50 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa je vključiti še posamezna predavanja ali pa se združiti z drugimi predlaganimi festivali oz. prireditvami (glej Projekt 35 - Bohinjski dnevi posebnih doživetij, na strani 69) ipd. Nosilec projekta: LTO Bohinj, TD Bohinj in bohinjski PD skupaj z posameznimi

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 13 - Bohinjska planinska transverzala oživitev Opis: Ideja o Bohinjski planinski transverzali ni nova, PD Bohinjksa Bistrica je transverzalo predstavilo javnosti že leta 1977, a je v zadnjem času zamrla. Izdelan je idejni in tehnični projekt poti, z vključenimi vrhovi in ustreznimi žigi na njih (30+7) in dnevnikom za žige za planinca-pohodnika. Še pred desetletjem je transverzala »živela«, podeljevala so se spominska priznanja za prehojeno pot, potem je zadeva zamrla. Pregled situacije: Po pregledu trase poti ugotavljam, da so vključeni sistematično vsi vrhovi nad Bohinjem, ki kraju nekaj pomenijo in so s seboj povezani v celoto. Prav to daje Bohinjski planinski transverzali poseben čar. Žal pa ni več na razpolago vodničkov, dnevnikov, žigov in kart, pa tudi Planinsko društvo menda več ne vodi evidence o pohodnikih.na tem nivoju gre za pregled vseh planinskih poti na območju občine in ureditev le-teh oz. določitev skrbnika poti, kakor tudi primerjava stanja na terenu s stanjem na najnovejši planinski karti. Novo stanje: Novi kvalitetni ekstremni projekt Bohinjske planinske poti se uveljavi v dveh korakih: Korak 1: Vzpostavitev stanja, ki je nekoč že bilo, vendar z novo celostno podobo poti (na novo napisan vodniček, dnevni, pregled stanja poti in morebitne spremembe, kakor tudi namestitev žigov ali iskanje novih variant beleženja in dokazovanja o osvojenih cijih. Na novo se beleži evidenca o pohodnikih te poti in tistih, ki so pot uspešno zaključili. Korak 2: Prezentacija in popularizacija poti. Pot se prezentira kot ekstremna planinska dogodivščina, ki jo lahko pohodniki opravijo tudi v enem zamahu. Organizira se enkrat na leto party prijateljev Bohinjske transverzale, na katero se povabi vse tiste, ki so pot v tem letu obhodili in se jih pogosti in poda priznanje. Posebej se izpostavi (npr. z medaljo) tiste, ki so to zmogli v enem kosu. Medalja in objava na straneh Bohinjske planinske transverzale bodo dovolj velik motiv za navdušene hribolazce in vse, ki so boso vzeli to pot v enem kotu za življenjski izziv. Nastajale bodo zgodbe iz poti, reportaže in pot bo dobila svoj smisel, povezovanje ljudi, spoznavanje Bohinja od zgoraj in osebnostni psihofizični razvoj. Nosilec projekta: Planinsko društvo Bohinjska Bistrica v povezavi s pohodniškim centrom (glej Projekt 11 - Bohinjski pohodniški center, na strani 49). V primeru, da leto projekt zavrne, se ga ponudi drugim nosilcem (pohodniški center, penzioni, drugi PD).

Stran - 51 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.1.4

Kolesarstvo

Bohinj je tudi izrazito kolesarska destinacija. Kolesarjenje je v zavesti velikega števila osveščenih turistov (iz zahodnoevropskih držav) ne le kot rekreacija in šport, ampak tudi priljubljen način gibanja na krajše razdalje v mestih in vaseh. Nekateri obiskovalci obiščejo Bohinj kar s potovalnimi kolesi, veliko gostov pa jih pripelje s seboj ali pa si jih izposodi pri lokalnih ponudnikih. Novi prometni režim v Bohinju, ki ga bomo postopno uvajali, bo favoriziral kolesarja in kolo, kot pomembno, zdravo in okolju prijazno prevozno sredstvo v kraju, še posebej pa na zavarovanih območjih. Želimo, da postane Bohinj ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih gorsko kolesarskih destinacij, sama in v povezavi z drugimi bližnjimi regijami. Večina projektov s področja kolesarjenja obravnava gorsko oz. trek kolesarjenje po Bohinju z ustreznimi kolesi. Vsi projekti upoštevajo predpise, ki zavezujejo kolesarje glede gibanja v naravnem okolju. Poglavje se ukvarja z rešitvijo problematike kolesarskih povezav v dolini in planotah, ponudi pa tudi nekaj eksotičnih projektov s področja kolesarjenja.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 14 - Varna kolesnica Opis: Namen projekta Varna kolesnica je povezava dolinskih vasi v Bohinju z varno, zanimivo in direktno traso za kolesarje. V prvi fazi gre za preusneritev na trenutno možne stranske ceste in povečanje varnosti na glavni cesti, v drugi fazi gre za nastanek celovite večnamenske poti, ki jo uporabljajo kolesarji, pešci, različne vprege, od motornih vozil pa le kmetijska mehanizacija. V tretji končni fazi gre za nastanek dokončne kolesarske vezne steze po Bohinju. Projekt se v fazi 1 in 2 lahko prepleta s projektom bohinjske vaške poti (glej Projekt 10 - Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti, na strani 46) predvsem tam, kjer prostorske zagate ne dovolijo ločevanja kolesarske steze in pešpoti. Ideja izhaja iz naslednjih ugotovitev: -

mnogo turistov pripelje s seboj kolesa, ali pa si jih izposodi v Bohinju. Z njimi se želijo po Bohinju prevažati za zabavo, za zmanjšanje parkirnih zagat in za rekreacijo projekt omogoča pohodniku raziskovanje vasi in naravnih znamenitosti med njimi omogoča nov projekt: kolesarsko popotovanje po Bohinju z uživanjem življenjskega utripa in ponudbe posameznih vasi.

Cilj je torej zagotoviti čim večjo varnost kolesarjev, ki se bodo tako lahko osredotočili na svoje cilje: spoznavanje Bohinja s kolesa in zdrava rekreacija. Pregled situacije: V Bohinju ni danes niti kilometra kolesarske steze, kar je izjemno slabo zatečeno stanje. Ceste so ponekod ozke in nimajo utrjenih bankin, kar še poveča izpostavljenost kolesarjev, ki si v Bohinju prepuščeni nemilosti motornih vozil in lastni iznajdljivosti. Novo stanje: Projekt predlaga v fazi 1. povezavo vseh možnih najbolj varnih površin (cest, kolovozov) za kolesarje po celotnem Bohinju. V prvi fazi je potrebno izvesti preproste posege v smislu varnosti – varna kolesnica, s časom (faza 2 in 3) pa bi Stran - 52 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa postajala kombinirana oz. kolesarska steza okoli Bohinja vedno bolj prepoznavna in ločena od pešpoti, kar bi pomenilo zasnovo za bodočo celovito kolesarsko povezavo okoli Bohinja, ki bi povezovala osnovne bivanjske enote Bohinja – torej vse vasi (ali večino). Projekt torej temelji na: - izogibanju glavni cesti (razen prehodov), kar zahteva ponekod izjemen infrastrukturni angažma - označevanje in prometna signalizacija na glavni cesti, kjer se ji v prvi fazi ni mogoče ogniti (znaki, ureditev bankin, razširitve cestišča, ipd,) - povezovanju oz. neizključevanju vseh vasi. Projekt ima naslednje prostorske faze: - ureditev večnamenske kolesarske steze Bohinjska Bistrica - Ribčev Laz – Stara Fužina po levem bregu Save - ureditev kolesarske povezave Ribčev Laz – Ukanc – Slap Savica - ureditev odseka povezave Polje – Laški rovt – Ribčev Laz - ureditev kolesarske povezave Stara Fužina – Studor – Srednja vas – Bohinjska Češnjica – Jereka – Bohinjska Bistrica - ureditev kolesarske povezave Soteska – Nomenj – Log – Bohinjska Bistrica (glej Projekt 15 - Kolesarska povezava Bled - Bohinj, na strani 53). Projekt ima naslednje razvojne faze (trasa se lahko od faze do faze spremeni): - Faza 1 - varna kolesnica (poudarek je predvsem na varnosti kolesarjev) - Faza 2 - kombinirana pot (poudarek je na izbiri-estetika in uveljavitvi-služnost trase) - Faza 3 - kolesarska steza (je končen projekt namenjen predvsem kolesarjem). Nosilec projekta: Interesni nosilci projekta so občina Bohinj in izdelovalec projekta. Izdelovalec projekta mora določiti traso oz. variante in posege, ki so potrebni za realizacijo le-te - tam, kjer razen glavne ceste ni drugih povezav. Pri tem je pomembno načrtovanje z Občino Bohinj predvsem pri določenih postopkih za urejanje prostora, pridobivanju soglasij in služnostnih pravic.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 15 - Kolesarska povezava Bled - Bohinj Opis: Kolesarska povezava Bled – Bohinj pomeni pravzaprav povezavo Bleda z Bohinjsko Bistrico, ki je že označena v Strategiji razvoja kolesarskega omrežja kot regionalna kolesarska pot (Strategija razvoja kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, 2000). Namen je povezati dve turistični središči, ki sta gospodarsko povezani ena z drugo. Kolesarska povezava je nujna tudi iz varnostnih razlogov, saj je regionalna cesta ponekod nepregledna četudi omogoča velike končne hitrosti motornega prometa. Ideja izhaja iz naslednjih ugotovitev: -

Mnogi obiskovalci Bleda in Bohinja so tudi kolesarji in si želijo razširiti obzorje s kolesarskim obiskom sosednjega kraja.

Stran - 53 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

Kolesarji želijo obiskati tudi zanimivosti na tej trasi (Bohinjska Bistrica, Hemini plavži, Ajdovski gradec, Log s slapom Peračica, Nomenjska kotlina s slapom Grmečica, raziskovanje Soteske, Bohinjska Bela, sledenje Savi ipd., Mlino ali Zaka, Bled) Projekt omogoča kolesarskemu popotniku, ki pride s kolesom v Bohinj, varen prihod Projekt se sistematično navezuje na kolesarke povezave po Bohinju (glej Projekt 14 - Varna kolesnica, na strani 52), vendar se obravnava ločeno, zaradi skupnega projekta in povezave z sosednjo občino. Cilj je zagotoviti čim večjo varnost kolesarjev, ki se bodo tako lahko osredotočili na svoje cilje – varen prihod v Bohinj iz smeri Bled. Pregled situacije: Na trasi Bled Bohinj danes ni niti kilometra prave kolesarske steze. Ceste so ponekod široke (velika hitrost avtomobilov), drugod ozke in nimajo utrjenih bankin, kar še poveča izpostavljenost kolesarjev. Ponekod se kolesarji na poti iz Bleda v Bohinj lahko umaknejo glavni cesti na staro cesto čez Bohinjko Belo (kar pa ne poveča bistveno njihove varnosti). Novo stanje: Projekt je zamišljen kot varna kolesarska povezava vseh možnih varnih površin (cest, kolovozov) za kolesarje na trasi Bled-Bohinjka bistrica. V prvi fazi bi povezali vse površine, ki niso glavna cesta, v varno stezo, primerno za običajna gorska in treking kolesa, v drugi fazi pa se pripravi nova moderna kolesarska steza, kar pomeni večji gradbeni poseg. Nosilec projekta: Interesni nosilci projekta sta občini Bled in Bohinj in izdelovalec projekta v sodelovanju z Ministrstvom za promet RS. Izdelovalec projekta mora določiti traso oz. variante in posege, ki so potrebni za realizacijo le-te - tam, kjer razen glavne ceste ni drugih povezav. Pri tem je pomembno načrtovanje z občinama predvsem pri določenih postopkih za urejanje prostora, pridobivanju soglasij in služnostnih pravic. Vloga skupine za razvoj turizma spremljanju in pospeševanje postopkov v primeru zastojev.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 16 - Bohinjski kolesarski center Opis: Kolesarski center predstavlja specializirano agencijo (pisarno), lahko znotraj turistične agencije, hotela ali penziona, ki je specializirana za zbiranje in posredovanje podatkov in storitev, ki so pomembni za kolesarje – cestne, gorske, rekreativne, športne in adrenalinske. Pregled situacije: V Bohinju ne obstaja. Turisti dobijo po prenočitvenih obratih ali informacijskih točkah le posamezne informacije, ki zadevalo le ozek interesni segment ponudnika, ne pa celovitega pregleda oz. možnosti svetovanja. Obiskovalec – pohodnik je tako prepuščen srečnemu ali nesrečnemu naključju poznavanja gorskega kolesarstva lastnika oz.informatorja prenočitvenega objekta ali agencije. Novo stanje: V dolini se oblikuje kolesarski center, ki omogoča porabnikom informacije o: stanju, težavnosti in dolžini vseh kolesarskih tras

Stran - 54 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

stanju in odprtosti oz. ponudbi vseh obratov (še posebej takih, ki podpirajo kolesarstvo) kontakt z obrati, društvi informacije o vremenu in vremenski napovedi možnost najema kolesarskih vodnikov ali spremljevalcev možnost prenočevanja za kolesarje popotnike možnost izposoje in nabave koles in kolesarske opreme možnost pridobitve zemljevidov, knjižnih vodnikov in dnevnikov gorsko kolesarskih poti kvalitetno svetovanje o izbiri poti možnost logistične pomoči pri izvedbi kolesarskih tur (prevozi) dostop do informacij o gibanju s kolesom po naravnem okolju in TNP druge informacije in vodništvo (botanika, živalstvo, ekologija, geologija, speleologija, TNP) mehanična delavnica za popravila koles, tudi na terenu dostop do interneta za goste zbiranje povratnih informacij po turah zbiranje pozitivnih in negativnih vtisov in knjiga pripomb, pritožb.

Nosilec projekta: Usmerjeni manjši specializirani objekt. Pri tem velja, da je zaželeno imeti več centrov v Bohinju in ne samo enega, če le dosežejo dogovorjeno vsebino kolesarskega centra. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 17 - Bohinjske gorsko kolesarske trase Opis: Bohinj je tudi izrazito kolesarska destinacija. Veliko gostov kolesari in zato je cilj, da postane Bohinj ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih gorsko kolesarskih destinacij, sama in v povezavi z drugimi bližnjimi regijami. Pregled situacije: Matjaž Žmitek iz Bohinja je avtor edinega krajevno specializiranega gorsko kolesarskega vodnika po Bohinju. Delo je uporabna knjižica s preprosto karto, kjer je opisano praktično vse, kar je možno prevoziti z gorskim kolesom v Bohinju. V knjigi je več tur, ki so razvrščene po težavnosti. Vodnik je bil izdan (Občina Bohinj) v štirih jezikih. V letu 2006 je na razpolago še dovolj izvodov, tako, da do 2008 ne bo potreben ponatis. Po ogledu ugotavljamo, da je vodniček primeren za nadaljevanje projekta in služi kot osnova za nadaljnje delo na tem področju. Novo stanje: Uvede (dokonča) se enotno označevanje gorsko kolesarskih tras iz vodnika M. Žmitka po strategiji LTO Bohinj in se pristopi k osveščanju o prepovedi vožnje z gorskimi kolesi po planinskih poteh. Do leta 2007 sledi pregled vseh opisanih kolesarskih tras, njihovih označb, možnost vključevanja novih, pregled stanja vodnika in njegove morebitne razširitve, dopolnitve ali ponatisa. V primeru ponatisa, se doda barvan karta, namesto sedanje črno bele. Vodniček in karta se ustrezno distribuira po Bohinju in izven. V nadaljevanju se razmišlja o imenovanju gorsko kolesarskih tras. Vodniček se vključi v morebitni Bohinjski vodniški komplet.

Stran - 55 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Nosilec projekta: LTO Bohinj dokonča označevanje po specifikaciji. Skupina za razvoj turizma v Bohinju in LTO Bohinj v sodelovanju z avtorjem pregleda in ovrednoti poti na terenu in poda ustrezne predloge (označbe, dodelave, dotisk itd.).

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 18 - Bohinj downhill Opis: Projekt zadovolji veliko povpraševanje po adrenalinskem kolesarskem turizmu – spustih (downhill). Ker obstaja v Bohinju prostor za to dejavnost, v povezavi z letnim izkoristkom smučarskih naprav in le manjšim vplivom na okolje na nezavarovanem območju, se izoblikuje Bohinjska downhill kolesarska proga. Na njej v spustu posebno opremljeni kolesarji premagujejo posamične ovire in se predajajo čistemu adrenalinu. Pregled situacije: V Bohinju zaenkrat ne obstaja taka proga, obstaja pa v konkurenčnih smučarskih centrih kot poletna atraktivnost. (Kranjska gora, Mariborsko Pohorje). Ekstremni kolesarji danes za te namene uporabljajo v Bohinju na skrivaj druge strme kolovoze in poti v zavarovanih območjih, kar povzroča škodo in erozijo (npr. pot čez Poljano). Na smučišču Kobla obstaja možnost smiselne umestitve kolesarske downhill proge v prostor v povezavi z cesto navkreber na štart ali vlečnico z možnostjo prevoza koles. Novo stanje: Na ustreznem mestu smučišča Kobla v Bohinjski Bistrici se na smučini ali ob njej prostorsko načrtuje atraktivna downhill pista z vsemi običajnimi elementi. Trasa je lahko enaka z sankaško spust pisto. V izteku je predvidena izgradnja manjšega objekta za vodenje in vzdrževanje piste, za izposojo koles in vodnikov, kakor tudi manjši kolesarski lokal. Projekt se poveže s kolesarskim centrom v Bohinju in se trži posamično in v povezavi z ostalimi kolesarskimi in športno rekreativnimi projekti. Nosilec projekta: Pobudnik poišče izvajalca tega projekta med posamezniki investitorji, RŠC Kobla, Vodni Park Bohinj ipd. Nosilec projekta nato sam dodela plansko ureditev prostora in sistem uveljavljanja kolesarskega spusta v smislu največje atraktivnosti.

4.1.5

Vodna rekreacija in ribištvo

Mnogi od blizu in daleč verjamemo, da je Bohinj kraljestvo voda – kraljestvo te iskrive prvobitne tekočine, ki nas navdaja z življenjem in nas polni do zadnjega delčka našega uma in telesa. Mogočen zbiralnik Julijskih Alp in neskončni pretočni sistemi podzemnega kraškega sveta ustvarijo simfonijo potokov, jezerc, slapičev in kaskad, slapov in sotesk, rečic in rek, ki se preko zadnje kulminacije lepote in estetike – Bohinjskega jezera z Savo Bohinjko odigra skozi Sotesko v druge, daljne kraje… Voda zares neustavljivo vabi, morda celo najbolj od vsega, zato si želimo v Bohinju razvijati tudi pristne turistične projekte vodne rekreacije, ki bodo v skladu s sprejetimi normami lokalnega naravovarstvenega režima in trajnostnega razvoja.

Stran - 56 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

V ta namen je potrebno v tem razvojnem obdobju aktivnosti usmeriti v normativno ureditev izvajanja dejavnosti na vodi ter izvesti projekte, ki bodo preprečili negativne vplive gostov na Bohinjsko jezero. Projekti posegajo v vse vrste vodne rekreacije in ribištva v Bohinju. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 19 - Omejitve negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru Opis: Bohinjsko jezero je že od nekdaj magnet za kopalce in plavalce. Želimo ohraniti tradicijo in še pridobiti na ugledu in simpatičnosti. Ocenjujemo, da kopalec ali plavalec v Bohinjskem jezeru ne išče moderne objezerske infrastrukture in vrhunske kopališke ponudbe (ki jo lahko dobi v Vodnem Parku Bohinjska Bistrica) in se v vsakem primeru kopa ali plava na lastno odgovornost. Jezerski kopalci želijo predvsem enostaven, prvinski stik z vodo v neokrnjeni naravi TNP. Prav takim gostom, ki želijo mir in nedotaknjeno naravo, bi želeli še naprej omogočiti ponudbo naravnega kopanja ali plavanje v jezeru. Cilji so predvsem v mehkih usmeritvah kopalcev na izbrane kopališke dele obale, izobraževanju obiskovalcev in vidnem zmanjšanju vpliva človeka na določene deje obale. Pregled situacije: V Bohinjskem jezeru je danes nekaj kopaliških mest, kjer se kopalci kopajo in preživljajo prosti čas. Ta mesta delujejo prav zaradi odsotnosti večjih posegov človeka prijetno. Fužinarski zaliv si je pridobil naziv Najboljšega naravnega kopališča za leto 2005 (Turistika). Novo stanje: Cilj projekta ni omejevanje obiska (tega se lahko morda v skrajnem, ob konicah omeji s prometnim režimom), ali restriktivno zapiranje obale, kakor tudi ne gradnja nove infrastrukture v smislu modernizacije ob jezerske obalo. Cilji so prav nasprotni. Obdržati jezero v naravni tihoti in omogočiti turistu, da dobi tisto, kar Bohinjsko jezero je – ekskluzivno naravno vodno bogastvo brez posegov človeka. Kopanje ostaja, a jo predstavimo kot posebno vrednoto, kot hoja v hribih ali turno smučanje, na lastno odgovornost. Kopališča se od ostalega dela ne tržijo, preprosto zato, ker ni vlaganj oz. vlagamo v prvobitnost severnega dela obale. Kopalce z neprisilnim pristopom obveščamo in osveščamo o kopanju v jezeru in tem naravnem okolju nasploh. Projekt naravno kopališče Bohinjsko jezero torej zajema: določitev priporočljivih mest za kopanje projekt ureditve in vzdrževanja dveh kombiniranih objektov (javni WC-ji z gostinsko in informacijsko dejavnostjo) v okolici jezera (en objekt v Fužinarskem zalivu in en v Ukancu), katerih izgled ustreza arhitekturnim značilnostim Bohinja in so v lasti občine Bohinj, ki jih oddaja v najem. ustrezna priprava kopaliških mest – čiščenje obale in zaraščanja ter praznjenje smetnjakov na severni strani obale se postopno ukinejo smetnjaki – vrnitev v prvobitno gorsko stanje izdaja prospekta Bohinjsko jezero in vodna rekreacija. Nosilec projekta: Izvajalca tega projekta so Občina Bohinj in LTO Bohinj.

Stran - 57 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 20 - Odlok o uporabi vodnih površin v Bohinju v turistične in rekreativne namene Opis: Bohinj je bogato območje z vodnimi viri in površinami, ki se lahko uporabljajo tudi za turistične in športno rekreativne namene. Namen odloka je urediti razmerja med posameznimi uporabniki vodnih virov in določiti pogoje za trajnostni razvoj turističnih programov (na vodi) in vodne rekreacije. Pregled situacije: Kopanje in plavanje: Plavanje in kopanje v Bohinjskemu jezeru in Savi ni prepovedano oz. je priporočeno na označenih mestih. Čolnarjenje: Po Bohinjskem jezeru plujeta dve počitniški ladji za prevoz turistov, ob jugozahodni obali so privezana različna privatna plovila. Na jezeru se uporabljajo veslaška plovila, plovila na elektromotorni pogon, manjše jadrnice, surfi). Veslanje in splavarjenje : Veslanje je mogoče na jezeru (mirna voda) in reki Savi (normalno nezahtevno – mirno, do brzice druge stopnje – lažji rafting. Posamezni ponudniki vodne rekreacije izposojajo izletniške čolne, kajake, kanuje in rafte. Nekatera od teh plovil so nameščena ob obali. Ponudniki poleg izposoje ponujajo vodene izlete s plovili, kakor tudi šolo kajakaštva. Veliko turistov pripelje svoja majhna plovila do jezera in jih tam uporablja. Nekateri uporabljajo tudi splave in zračne blazine. Sava Bohinjka je v Bohinju razmeroma lahka in varna reka, ki praviloma ne povzroča veslačem nevarnih težav oz. nesreč. Občasno se v Bohinju v sezoni pojavijo tujo ponudniki veslaškega športa (rafting), ki ponudijo svojim skupinam storitev na reki neodvisno od lokalnih ponudnikov in društev. Soteskanje in hidrospeed: Lokalni ponudniki izvajajo soteskanje v tesnih Mostnice, Jerečiče, Grmečice - vse so ustrezno opremljene. Uporaba korit Mostnice ni dokončno dogovorjena s strani TNP. Hidrospeed se občasno izvaja na reki Savi. Potapljanje : Potapljanje z akvalungo je možno v Bohinjskem jezeru in se občasno tudi izvaja. Drsanje : Drsanje na jezeru je možno v nekaterih mrzlih zimah in je brez nadzora in na lastno presojo in odgovornost. Društva in tekmovanja: Obstaja potapljaško društvo Bohinj in ribiška družina Bohinj (glej spodaj). Od športnih tekmovanj obstaja v povezavi z vodno rekreacijo Triatlon jeklenih (z veslanjem), predlagani so še Adventure race (z veslanjem in plavanjem) in Bohinjski spust (z veslanjem). Ribištvo: Ribiška družina Bohinj in Zavod za ribištvo upravljata z ribolovnim okolišem Bohinj in turistično in športno dejavnostjo na tem področju. Turistične ribolovne karte se prodajajo na več mestih v Bohinju. Ocena stanja: Ocena stanja zahteva monitoring in popis trenutnega stanja (plovila, domači ponudniki, tuji, ugotavljanje kapacitet jezera reke ipd.). Varnost: zaradi neurejenih razmer varnost ni zagotovljena v zadostni meri Estetika : Nekatera plovila ležijo ob bregovih jezera ali so v jezeru na jugozahodni strani. Zunanji izgled nekaterih plovil ne ustreza okolju Bohinjskega jezera.

Stran - 58 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Ekologija: Obala jezera in jezero je razen treh pomolov in nekaj neuradnih mest za splavitev manjših plovil intaktno in nepoškodovano. Brežine reke Save so (razen na mestu mostov in jezu) prvobitne (niso umetno spremenjene) in so nepoškodovane. Kopalna in veslaška nosilna kapaciteta Bohinjskega jezera nista ugotovljeni. Novo stanje: Cilj skupine je v podpori nastanka občinskega odloka o koriščenju vodnih virov za turistične in rekreativne namene, ki bi na podlagi trajnostnega razvoja destinacije Bohinj in temeljnih usmeritev Bohinjskega turizma definiral pogoje koriščena vodnih virov v Bohinju in določil razmerja med posameznimi uporabniki leteh (plavalci, ribiči, veslači, ponudniki vodnih storitev). Odlok naj bi nastal na podlagi strokovnih smernic in ugotovitev dejanskega stanja, kakor tudi z sodelovanjem vseh zainteresiranih skupin in naj bi bil interesno uravnotežen. Odlok bi vseboval scenarije pogojev uporabe za vse vrste porabnikov in ponudnikov vodne rekreacije in scenarije odnosov med njimi. Cilj projekta: Cilj projekta je v pridobitvi osnovnega (skupnega) čolnarskega, ribiškega, veslaškega in kopalnega reda na vodnih površinah v Bohinju in dogovor o uporabi sotesk, ki bi temeljil na konsenzu interesnih skupin in trajnostnemu razvoju oz. minimalnim posegom v prostor. Štirje koraki do dobrega odloka: - strokovna ugotovitev obstoječih obremenitev okolja - strokovna ugotovitev nosilnih kapacitet jezera, reke in sotesk - vključenje interesnih skupin – usklajevanje interesov - sprejem odloka s scenariji. Nosilec projekta: Izvajalec projekta je Občina Bohinj in LTO Bohinj s sodelovanjem interesnih skupin (športna društva, ribiška družina, ponudniki vodne rekreacije, TNP ipd.). Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 21 - Ureditev statusa sotesk in jam Opis: Soteskanje se v Bohinju izvaja v soteskah Mostnice, Grmečice in Jerečice, Glede na lego prve – soteske Mostnice v področju TNP, je status uporabe te soteske, ki je sicer že opremljena za soteskanje, s TNP nedorečen, kar spravlja ponudnika v nepredvidljiv položaj. V programe aktivnega preživljanja dopusta družinam, je bilo vloženega precej napora in sredstev. Soteskanje, primerno tudi otrokom, je zaradi manjše zahtevnosti izvedljivo le v soteski Mostnice. Z uvedbo morebitnih koncesij bi vzpostavili večji nadzor. Jamarenje poteka v jami Govic in občasno v nekaterih drugih jamah. Pregled situacije: Nekaj ponudnikov v Bohinju nudi soteskanje v Mostnici, a je dovoljenje le-te s strani TNP že nedorečena. Ponudniki bi želeli dokončno urediti položaj. Zgornji del soteske Grmečice je nesanirano črno odlagališče s problematiziranim pristopom. Novo stanje: Projekt ima tri dele: - S TNP se uredi status soteske Mostnice, ki opredeli možne dejavnosti v soteski in jih količinsko in terminsko določi.

Stran - 59 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

Pripravi se program za sanacijo odlagališča v zgornji Grmečici in ureditev dostopa. - Napravi se popis jam v Bohinju z opredelitvijo možnosti organiziranja obiskov leteh. V primeru omejene rabe in koncesij odloča odlok (glej Projekt 20 - Odlok o uporabi vodnih površin v Bohinju v turistične in rekreativne namene(glej Projekt 19 - Omejitve negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru, na strani 58). Nosilec projekta: S TNP se pogaja predstavnik ponudnikov soteskanja v Mostnici v povezavi oz. s pomočjo z LTO Bohinj. Pri sanacijskem programu sodeluje občina Bohinj, LTO Bohinj, ponudniki soteskanja in lastnik zemljišča. Pri popisu jam sodeluje LTO Bohinj z lokalnim ponudnikom ali društvom. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 22 - Ribiški center Bohinj Opis: Ribolovna sezona traja od 1.5. do 31.10. za reko Savo in od 1.3. do 30.9. za Bohinjsko jezero. Lovi se: jezerske zlatovčice, postrvi, potočne postrvi, šarenke, klene, menke. Ribiška družina Bohinj upravlja z delom ribolovnega okoliša Bohinj, ki obsega : Bohinjsko jezero in reko Savo od izliva iz jezera do vasi Bitnje. Zavod za ribištvo Slovenije upravlja z delom ribolovnega okoliša na reki Savi od vasi Bitnje nizvodno do elektrarne v soteski oz. do meje z blejsko občino. Sodelovanje med obema organizacijama še ni na primerni višini. Vsaka ima svoje nadzornike, ki vršijo kontrolo in večkrat s svojimi odločitvami begajo ribiče. Ribiške karte - njihova cena pogosto niso usklajene. Ni usklajenih čistilni akcij ali skupnih prireditev. V letu 2006 Ribiška družina Bohinj organizira evropsko prvenstvo v muharjenju. V penzionu Rožič je manjša ribiška trgovina z osnovno ribiško opremo. Bohinj si je v zadnjih letih na državnem nivoju uspešno izboril svojo ribiško družino, ki skrbi za nego in zarod ribje populacije v bohinjskih vodah. Ribolov v jezeru in Savi Bohinjki je že uveljavljen turistični projekt Bohinja, poteka prodaja ribiških kart, nadzor in strokovna usposabljanja se dogajajo vendar so pri tem še vedno nesoglasje in neenotnosti (različne karte ipd.) Pregled situacije: V Bohinju klasičnega ribiškega centra še ni, čeprav nekateri penzioni in agencije že prodajajo ribiške karte in osnovno ribiško opremo. Novo stanje: Cilj je v nastanki ribiškega centra Bohinj, ki bi lahko bil usmerjeni mali ribiški penzion ali agencija in bi opravljal naslednje usmerjene dejavnosti: - prodaja enotnih ribiških kart - trgovina ribiške in podobne opreme - ribiško vodenje in svetovanje - možnost dostopa do ribiške literature - informiranje gostov-ribičev o ribji populaciji, aktivnostih ribiške družine in ribolovnem režimu - organizacija srečanj ribiške družine - organizacija nadzora na ribiško dejavnostjo

Stran - 60 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

strokovna usposabljanja ribičev nudenje prenočitev in hrane ribiškim turistom (opcija).

Nosilec projekta: Ribiška družina Bohinj, Zavod za ribištvo Slovenije v sodelovanju z LTO Bohinj. Zaenkrat interes prihaja iz Broda (pod Kokom).

4.1.6

Alpinizem in plezalni vrtci

Plezanje je rekreacija duha in telesa – tako izpopolnjeno je, da se nekaterim ljudem zdijo alpinisti oz. plezalci včasih celo preveč dovršeni, razumni in hkrati nerazumno marginalni v svojem početju osvajanja in odkrivanja nekoristnega sveta. Pa vendar tu s(m)o in mnogo nas je takih, ki želimo vsaj za trenutek premagati težnost in se poistovetiti s sivo navpično steno, skalo, kamnom, goro, ki neustavljivo kliče. Bohinj je zaradi svoje cetroalpske lege od nekdaj privabljal tudi obiskovalce s plezalskimi vzgibi in alpinističnimi motivi. Zato uvajamo nekaj projektov, ki bodo lahko izpopolnli ponudbo tudi za »osvajalce nekoristnega sveta«.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 23 - ABC – Alpinistični bohinjski center Opis: Zaradi razvite plezalske tradicije in plezalskega turizma naj se vsaj en prenočitveni obrat usmeri v ABC – alpinistični bohinjski center. Pregled situacije: Alpinističnega centra v Bohinju ni. Dejavnost je razdrobljena na posamezne agencije, plezalci nimajo svojega priljubljenega zbirališča, kjer bi izmenjavali izkušnje ins družili. Novo stanje: Cilj je specializaciji vsaj enega posameznega malega prenočitvenega obrata, ki ga vodi alpinist, ali ljubitelj plezanja v t.im ABC center, ki nudi: - možnost prenočevanja alpinistom - možnost druženja in izmenjave izkušenj, predavanja - je povezano z AO Bohinj - svetuje in usmerja - nudi strokovno literaturo (vodniki, karte, prospekti) - izposoja plezalsko opremo - je v povezavi z agencijami in gorskimi vodniki - vodi registracije posebnih dogodkov ali prvenstvenih smeri - je povezano z GRS in pohodniškim centrom (če je ločen). Nosilec projekta: Katerikoli mali prenočitveni obrat v Bohinju ali agencija, ki zmore in želi specializacijo.

Stran - 61 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 24 - Popis in ureditev plezališč v Bohinju, vodnik Opis: Razmere za plezalski šport so v Bohinju imenitne, od plezalskih vrtcev do sten v visokogorju. Projekt predlaga popis vseh možnosti tovrstne rekreacije v Bohinju. Pregled situacije: V Bohinju je več plezališč v dolini (Pod skalco, Bellevue, Log, Bitnje, Peč, Rudnica), kjer se plezalci učijo (plezalski vrtec) in urijo za svoje podvige v visokogorju. Nekatera plezališča so označena s kažipoti in na turističnih kartah, obstajajo tudi posamezni dobro dodelani popisi smeri, vendar ne obstaja enotna predstavitev vseh plezališč z opisom značilnosti posameznih plezališč, niti ne obstaja celokupen plezalski vodniček za Bohinj. V Bohinju so tudi nekatera priljubljena ledna plezališča. Pred časom so bila tudi tekmovanja v lednem plezanju. Novo stanje: Cilji so naslednji: - sistematičen popis vseh plezališč v dolini v obliki prospekta (imenovanje in popis smeri, zanimivosti) in ureditev plezališč (parking, dostopi, table, klopi, opremljanje starihin novih smeri-zamenjava dotrajanih varoval, čiščenje) - priprava besedila za bohinjski plezalski vodniček, ki bi vseboval tako plezalne vrtce, plezališča v dolini, kakor tudi v visokogorju (z dodatkom ledna plezališča in slapovi) - vsaj eno tekmovanje v plezanju v Bohinju na leto (v vrtcu, ledno – glej naslednji projekt) - ureditev plezalskega mini šotorišča pod hotelom Bellevue s komunalno infrastrukturo za ca. 10 šotorov in postavitev rampe pred kampom ter parkirišče tik ob odcepu s ceste do hotela Bellevue (vrtec). Nosilec projekta: Označevanje in promocija – LTO Bohinj, nadelovanje smeri in popis s strokovno evalvacijo – AO Bohinj. Projekti za Program razvoja turizma: Infrastruktura

Projekt 25 - Ureditev ledenega slapu Opis: Projekt določa ureditev lednega slapu za ledno plezanje in izvedbo tekmovanj v lednem plezanju. Pregled situacije: V zimi 2005/6 umetni leni slap v Bohinju ne obstaja, čeprav je bil pred leti že izveden. Lokacija: Novo stanje: Umetni ledni slap se uredi na lokaciji Pod Skalco, Ribčev Laz. Pogoj za izvedbo je napeljava vodovodnega priključka pod steno in črpalnega sistema. Ledni slap bi obratoval pred očmi gledalcev. Zainteresirani bi proti plačilu uporabljali ledni slap z urejenim varovanjem. Nosilec projekta: Alpe d.o.o. in Alpinistični Odsek PD Bohinj (AO).

Stran - 62 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.1.7

Konjeništvo

»…če so se v 16. stoletju turški zavojevalci na konjih zaradi neizvestnosti pred Bohinjem raje obrnili, se v 21. stoletju turistom na konjih ne bo več treba…« Jahanje je plemenit šport. Konjeništvo prav tako, saj zahteva požrtvovalnost, vztrajnost in oblikovanje posebnih vezi med živaljo, kot predstavnikom žive narave, in človekom, kot nosilcem umetnega sveta. Razvijanje konjeniške dejavnosti in jahalnega turizma je posredni pokazatelj visoke stopnje razvoja turizma in kulture doživljanja neposredne narave v turističnem kraju. Prav zato smo se odločili tudi v Bohinju negovati tradicijo konjeništva in razvijati jahalni šport in infrastrukturo. Projekti v programu za razvoj turizma se zavzemajo predvsem za enakomeren razvoj jahalnih steza in konjeništva v Bohinju.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 26 - Konjeniški center Zgornja dolina – izpopolnitev Opis: Jahanje je plemenit šport. Bohinj ima s svojo lego in reliefom velik potencial na razvoju konjeniškega turizma, ki je vedno bolj cenjen in iskan. V Bohinju je prostora za več ponudnikov s področja konjereje in konjeništva. Cilj skupine je vsaj eden center v vsaki dolini. Pregled situacije: V zgornji dolini obstaja konjeniški center z islandskimi konji – Ranč Mrcina v Studorju. Center omogoča jahanje na islandskih konjih, učenje jahanja in vodene jahalne ture in pustolovščine po okolici. Jahalni center v zadnjem času celo presega svojo prvotno usmerjenost in postaja priljubljen družabni prostor domačinov in turistov, kjer se prirejajo tudi naravoslovna in potopisna predavanja – na prostem, v zavetju znamenitega Studorskega stoga. Novo stanje: Cilj projekta je izpopolnitev jahalnega centra v zgornji dolini, da postane odličen in pristen projekt. V primeru, da se ugotovi, da jahalni center Mrcina v Studorju zaradi svoje sedanje lege v vasi potrebuje novo lokacijo, se z izvajalcem išče rešitve v tej smeri. Nova lokacija naj izvajalcu omogoči razvoj v smislu novih programov in morebitnih prenočitvenih zmogljivosti (usmerjen penzion). Projekt je povezan z ostalimi projekti s področja konjeništva v Bohinju. Nosilec projekta: Ranč Mrcina je v sodelovanju z LTO Bohinj izvajalec projekta odličnega jahalnega centra v zgornji bohinjski dolini.

Stran - 63 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 27 - Konjeniški center Spodnja dolina uveljavitev Opis. Konjeniški turizem je vedno bolj cenjen in iskan, zato ga je v Bohinju vredno razvijati. V Bohinju je prostora za več ponudnikov s področja jahalnega športa in konjeništva, zato ima svoje mesto tudi Konjeniški center v spodnji bohinjski dolini. Cilj skupine je tako vsaj eden center v vsaki dolini. Pregled situacije: V spodnji dolini se postopoma razvija konjeniški center v okviru Konjeniškega kluba Bohinj. Obstajajo še drugi interesi posameznikov za specializacijo v konjeniški turizem. Novo stanje: Cilj je v uveljavitvi vsaj enega konjeniškega centra v spodnji dolini, ki bi združeval dejavnosti klasičnih manjših konjeniških centrov – od klubske do prenočitvene dejavnosti: - nudi možnost jahanja v območju centa in po konjeniških poteh Bohinja - organizira jahalne izlete in pustolovščine - nudi možnost šole jahanja za različne kategorije - poleg svojih konjev gosti konje svojih porabnikov - je povezan z ostalimi konjeniškimi subjekti v Bohinju in okolici - skrbi za promocijo konjeniškega turizma v Bohinju - nudi vse vrste informacij v zvezi s konjeniškim turizmom - nudi turistom tematsko strokovno in klubsko literaturo - nudi gostom možnost prenočevanja (usmerjeni penzion ali hotel – opcija). Skupina za razvoj podpira nastanek konjeniškega centra v spodnji dolini in se aktivno vključi v iskanje nosilca projekta. Nosilec projekta: Izvajalci tega projekta so Konjeniški klub Bohinj in ostali zainteresirani subjekti na področju spodnje Bohinjske doline. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 28 - Konjeniške poti - ureditev Opis: Turistični kraj z razvitim konjeniškim turizmom potrebuje zasnovane, izdelane, uveljavljene in sodobno promocija konjeniške poti . Ta projekt se za to zavzema. Pregled situacije: Za nami je prva faza zasnove konjeniških poti v Bohinju, ki jo je pripravila LTO Bohinj. V pripravi je karta konjeniških poti. Omenjene poti potekajo po obstoječih trasah, tako da ni novih posegov v okolje. Pripravljeni so tudi predlogi za označitev konjeniških poti po dogovorjeni specifikaciji, vendar se je potrebno pred tem pogovoriti z lastniki nekaterih zemljišč, da ne bi prišlo do nesporazumov. Občina Bohinj je podpisala pogodbo z razvojno agencijo Ragor, ki vodi projekt zgornje gorenjskih jahalnih poti. Novo stanje: Cilj je zaključeno število jahalnih poti, ki bodo potekale po Bohinju, povezovale jahalne centre, ali bile prehodne jahalne poti preko Bohinja. Uveljavitev tega projekta pomeni:

Stran - 64 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

idejna zasnova poti z opisom in imenovanjem poti dodelava poti z dovoljenjem s (služnostjo) lastnika, če pot ni javna označitev poti promocija poti na turističnem zemljevidu z morebitnim vodničkom.

Nosilec projekta: Izvajalci tega projekta so: LTO Bohinj, Razvojna agencija Ragor, Konjeniški centri v Bohinju (glej prejšnja dva projekta)

4.1.8

Rekreacija na snegu

Radost in veselje z rekreacijo na snegu je lastnost mladih in starih, veščih in neveščih. Namen programa je izpopolniti turistično ponudbo rekreacije na snegu. Največja vlaganja v turistično zimskošportno infrastrukturo so tudi v Bohinju v klasično alpsko smučanje. Razvoj le-tega je odvisen od razvoja posamezni smučarskih centrov v Bohinju zato ga obravnavamo v poglavju Infrastruktura (glej stran 90). Vsa smučarska središča v Bohinju imenujemo skupaj Alpski smučarski center – Bohinj ski resort. Razvojna problematika Alpskega smučarskega centra Bohinj je povezana z uskladitvijo razvojnih programov posameznih smučišč z razmerami v prostoru in vsemi dejavniki in subjekti urejanja prostora v Bohinju in okolici (glej stran 90). V tem poglavju obravnavamo naslednje panoge: nordijsko smučanje (smučarski tek in smučarski skoki), turno smučanje, sankanje in biatlon ter projekte za njihovo izpopolnitev v luči turistične ponudbe.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 29 - Bohinj – smučarsko tekaški raj Opis: Bohinj je izjemno primerna in cenjena smučarsko tekaška destinacija. Projekt je nadaljevanje marketinškega projekta: Bohinj – smučarsko tekaški raj. Pregled situacije: V Bohinju obstajajo štiri lokacije smučarsko tekaških prog: proge v spodnji dolini proge v zgornji dolini proga Gorjuše - Goreljek proge na Pokljuki Proge so danes različno označevane in neenotno predstavljene. Vse omogočajo skate in klasično tehniko. Koncesije za posamezne proge so podeljene. Proge so vrisane na turistični zimski karti. Novo stanje: Predvidevamo: ustrezno označevanje vseh smučarsko tekaških prog skupna predstavitev vseh prog na enim mestu (prospekt, težavnosti) organizacija športno rekreativnih in tekmovalnih prireditev podpora postavitvi začasnih gostinskih objektov, ki ponujajo tudi izposojo tekaških smuči.

Stran - 65 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Nosilec projekta: Upravljavci posameznih prog v povezavi z LTO Bohinj (vodi poenotenje označevanja in nastanek prospekta) in Tekaška sekcija Smučarskega kluba Bohinj.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 30 - Tekaško smučarski centri - dolina Opis: Tekaško smučarski center je nadgradnja uspešnega projekta tekaških smučarskih poti v Bohinju in predstavlja možnost strateške usmeritve vsaj enega gospodarskega subjekta v bližini smučarsko tekaških prog v dolini. Pregled situacije: Ni informacijskega centra ali manjšega gospodarskega subjekta v spodnji dolini, ki bi predstavljal tekaški center in bi enovito zastopal vse tekaške proge. Novo stanje: Cilj je usmeritev malega gospodarskega subjekta (najbolj ob pisti) v specializirani smučarsko tekaški center, ki: informira tekače o stanju in vrstah tekaških prog v Bohinju in okolici. predlaga tekaške ture poseduje literaturo iz smučarskega teka možnost učenja teka in najetje učitelja oz. vaditelja teka možnost izposoje, shranjevanja in servisiranja opreme sodeluje z skrbniki tekaških prog vseh sektorjev v Bohinju vodi projekt Trase nordike gigante sodeluje pri organizaciji smučarsko tekaških tekmovanj. Nosilec projekta: Vsaj eden zainteresirani objekt v dolini (lahko tudi več), ki zadosti osnovnim pogojem za smučarsko tekaški center v dolini. Možne so tudi druge dopolnilne (letne) specializacije. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 31 - Trasa nordika gigante Opis: Projekt trase nordika gigante je primer izjemnega tekaško smučarskega projekta, ki temelji na sodelovanji vsega Bohinja in omogoča odličen marketing in trženje tekaškega smučarskega športa in Bohinja kot odlične destinacije za nordijske smučarske discipline. Pregled situacije: V Bohinju ne obstaja eksotičen (po dolžini in vsebini) smučarsko tekaški projekt, ki bi ga lahko predstavljali kot Bohinjsko posebnost in bi predstavljal in povezoval celoten Bohinj. Novo stanje: Trasa nordika gigante se predstavlja kot bohinjska in slovenska posebnost. Uspeh trase je v malenkostni prilagoditvi ponudnikov sedanjih smučarsko tekaških prog (sektorjev) in uspešnega marketinga. Trasa gigante je zamišljena kot izziv - najdaljša povezovalna tekaška smučarska proga po celotnem Bohinju. Začetek proge je v Nomenju pri soteski in se nadaljuje čez Bohinjsko Bistrico po sp. dolini do Ribčevega laza in naprej čez Jezersko polje po zg. dolini proti Jereki, kjer se obrne nazaj in zavije na Senožeta, tu se prekobali na drugo stran in se mimo Broda ali po direktni smeri vrne v Bohinjsko Bistrico.

Stran - 66 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Trasa nordika gigante v prvi fazi ni zamišljena kot neprekinjena tekaška steza, ampak kot tekaška smer, kjer organizatorji tekaških prog naredijo vse, da pridejo posamezni konci najbližje skupaj – se povežejo. Za traso gigante obstaja enotna označba smeri, prospekt (glej Projekt 29 - Bohinj – smučarsko tekaški raj, stran 65) in razlaga poti. – na poti je potrebno ponekod za krajši čas sneti smuči in nadaljevati peš – prečkanja cest, mostovi ali pa je treba peš po bolj strmem klancu iz Senožet v spodnjo dolino. Izjemen projekt ponuja možnost izjemnega, marketinga in dogodkov okoli uporabe te poti (priznanja za izvedbo poti v enem kosu, kontrolne točke do gostinski lokali ob trasi, možnosti eksotičnih prehodov čez ovire ipd.). Nosilec projekta: Poljuben izvajalec (najbolje smučarsko tekaški center – glej Projekt 30 - Tekaško smučarski centri - dolina, na strani 66) v povezavi z LTO Bohinj in organizatorji dolinskih tekaških prog.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 32 - Bohinjski nordijski center Polje Opis: Smučarska skakalnica na Poljah (K-45) je najbolj ohranjeni tovrstni objekt v Bohinju, a potrebuje temeljito obnovo. Glede na pogoje je tudi najbolj primerna za prvo stopnjo razvoja infrastrukture tega športa v Bohinju. Poleg velike sta pripravljeni še dve mali skakalnica. Ob vznožju skakalnic poteka trasa glavne smučarsko tekaške proge Bohinjska Bistrica – Ribčev Laz. Pregled situacije: Obstaja skakalnica, ki pa je potrebna obnove in celokupne turistične obravnave. Obnova bo mogoča, če se bo ob sami skakalnici lahko razvijala še dodatna turistična dejavnost. Dovozna pot do skakalnic je ozka, parkirišča niso urejena. Novo stanje: Cilj je obnovljena in povečana skakalnica s pripadajočo infrastrukturo (parking, gledalci, preoblačilnice, stopnice, lokal-brunarica) in izvedba treningov in tekem. Potrebna je tudi plastifikacija skakalnice. Pod skakalnico je možna lokacija manjšega šotorišča ali kampa. Nosilec projekta: Izvajalci tega projekta so zainteresirana športna društva, LTO Bohinj in Občina Bohinj. Realiziramo ga lahko do leta 2009. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 33 - Turno smučarski vodnik Bohinj Opis: Turnijsko smučanje je kraljeva smučarska discipline in je med zimskimi obiskovalci bohinjskih gora zelo cenjena. Celovit turnosmučarski vodnik bi pomagal pri popularizaciji v povečanju varnosti te dejavnosti v Bohinju Pregled situacije: Obstaja nekaj turno smučarskih vodnikov za Slovenijo, v kateri najdemo nekaj izbranih turno smučarskih tur v bohinjskih gorah. A so s stališča usmerjene bohinjske turistične ponudbe ti vodniki preveč premalo, saj ne zajemajo vseh možnih turno smučarskih destinacij v Bohinju. Novo stanje: Cilj je preprost turno smučarski vodnik, ki bi zajemal celotno območje Bohinja in tematiko strokovno obdelal. Vodniček je lahko samostojen ali v sklopu Bohinjskega vodniškega kompleta.

Stran - 67 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Nosilec projekta: Vsak zainteresirani pisec vodnika ali društvo v povezavi z LTO Bohinj.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 34 - Sankaška proga - ureditev Opis: Klasično sankanje na smučiščih oz urejenih sankališčih znotraj smučarskih centrov postaja zelo priljubljena rekreacija vseh starostnih skupin. Prav zaradi tega postaja urejeno sankališče na meniju rekreativne ponudbe smučarskih centrov – tudi v Bohinju – pomembna dopolnilna dejavnost. Pregled situacije: Urejenih sankaških prog ni v obstoječih smučarskih centrih v Bohinju (Vogel, Kobla, Senožeta). Novo stanje: Cilj je urejena sankaška proga v vsaj enem od smučarskih centrov v Bohinju z možnostjo prevoza sankača s sankami nazaj na začetek proge (sedežnica). Nosilec projekta: Izvajalci tega projekta so bohinjski smučarski centri na pobudo Skupine za razvoj turizma in LTO Bohinj.

4.1.9

Tekmovanja in kombinirana rekreacija

Tekmovanja so sestavni del športa, tekmovanja so tudi potrditve rekreacijske dejavnosti oz. psihofizične pripravljenosti posameznika ali skupine. Organizacija športnih tekmovanj zavzema pomembno mesto v teoriji manegementa vsake pomembne turistične destinacije, ki gradi svojo ponudbo na zdravem naravnem okolju, gibanju, rekreaciji, športu in zdravem načinu življenja. Dobro organizirano športno tekmovanje predvsem s svojo multiplikativno funkcijo pomembno vpliva na neposredni (zaslužek) in posredni (ugled) benefit turističnega kraja. Kombinirano rekreacijo predstavljajo doživljajski programi in športi novega tisočletja. V to široko skupino spadajo tako inovativni doživljajsko rekreacijski paketi za izletnike (npr. kombinacija jezero-gondola-hoja), nadalje incentive programi za aktivne in team bilding programi za skupine, teaming in stag programi, outdoor programi in športno rekreacijske igre in tekmovanja z različnimi poudarjenimi komponentami (od timskega dela do adrenalina). Cilj projektov kombinirane rekreacije je, da se Bohinjski turizem zaradi svojih izjemnih danosti poistoveti z doživljajsko rekreacijo vseh vrst in tako zapolni pomembno tržno nišo na začetku 21. stoletja.

Stran - 68 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 35 - Bohinjski dnevi posebnih doživetij Opis: Bohinj je zaradi svoje svojega širokega spektra športnorekreativne ponudbe primeren za nove programe, ki lahko temeljijo na kombinaciji različnih disciplin, kar daje programu mnogo večjo atraktivnost. Dnevi posebnih doživetij je nov projekt bohinjskega turizma in pomeni vsestransko srečanje rekreativcev v Bohinju, pri katerem udeleženci iščejo v rekreaciji svojo ustvarjalnost in kvalitetni in kvantitetni doživljajski vrhunec. Pomembno je druženje rekreativcev z novim sloganom – naredimo rekreacijo zanimivo. Gre za prvenstven projekt, ki zajema tekmovalno pustolovščino in pustolovski festival. Športno-rekreativne pustolovščine (Adventure Race - AR) so organizirana kombinirana rekreacija, tekmovalne ali raziskovalne narave, ki so v zadnjem desetletju beležijo izjemen porast priljubljenosti. Pogoji AR so obvezna kombinacija vzdržljivostnih disciplin (treking, hoja, kolesarjenje, veslanje, plavanje, plezanje in vrvne tehnike, orientacija, splavarjenje, pa tudi občasno soteskanje, jahanje, rolanje, rafting in naloge presenečenja), nadalje večja dolžina in daljše trajanje od običajnih športnih prireditev. V tem športu vedno tekmujejo ekipe (največkrat dvo ali štiričlanske), kar zahteva sodelovanje in zdrave, prijateljske odnose v skupini. Pregled situacije in ocena stanja: V Bohinju in Sloveniji projekta dnevovc doživljajske rekreacije (razen klasičnega in urbanega adventure raceja) še ni. Novo stanje: Bohinjski dnevi posebnih doživetij so sestavljeni iz vsaj enega od naštetih aktivnosti: Adventure Race Bohinj - V Bohinj želimo vpeljati prvo vsebinsko pustolovščino. Bohinjska tekmovalna pustolovščina – Bohinj Adventure Race je pustolovska tekma, ki bi jo organizirali vsako leto (ob istem času), vendar bi bila vsakokrat tema oz. zgodba pustolovščine drugačna. Bohinjski pustolovski vikend se imenuje dogodek, ko se v Bohinju dobijo nenavadni rekreativci, pustolovci s svojimi zgodbami, njihovi prijatelji in sorodniki oz. občudovalci pustolovcev. Festival je lahko v povezavi s Festivalom pohodništva (glej Projekt 12 - Festival pohodništva, na strani 50). Znotraj bohinjskega pustolovskega vikenda se organizira še: • kratka družinska pustolovščina • nenavaden planinski izlet • nenavaden kolesarski izlet • predavanja iz pustolovskih podvigov, potopisi – simpozij pustolovstva. Nosilec projekta: Izvajalci tega projekta so zainteresirana bohinjska športna društva in posamezniki v sodelovanju z LTO Bohinj.

4.1.10

Drugi projekti rekreacije

Turistična destinacija je vredna toliko, kolikor ima pestro in raznoliko športno rekreacijsko ponudbo. Vertikalna razdelitev ponudbe je prilagojenost ponudbe vsem porabnikom – od izletnikov, rekreativcev, športnikov, ekstremistov in pustolovcev.

Stran - 69 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Horizontalna porazdelitev ponudbe pomeni, da je le-ta razpršena in upošteva načelo vodilnih in satelitskih panog. Vodilne športne – rekreativne panoge v kraju so izbrane glede na strateško usmerjenost kraja in se razvijajo po načelu odličnosti. Vodilne športne panoge so predstavljene v prejšnjih poglavjih, nekaj pa jih je tudi v spodnjih projektih (npr. avanture v zraku). Satelitske športno - rekreativne panoge so na prvi pogled obstranske dejavnosti, a so vitalnega pomena za odličnost celotnega turističnega sistema. Razvijajo se po načelu obvezne prisotnosti. Med takšne v Bohinju spadajo predvsem indoor rekreacija in tista rekreacija na prostem, ki zahteva bolj arteficirano (umetno ali naravno) okolje. Najprej predstavljamo projekte t.im. avantur v zraku, nato indoor (dvoransko) rekreacijo in poglavje zaključimo z najbolj pomembnimi satelitskimi športnorekreativnimi panogami v Bohinju.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 36 - Jadralno padalski center Bohinj, ureditev vzletišč in pristajališč Opis: Bohinj je zaradi svojih ugodnih in strmih prisojnih pobočij z ugodno termiko zelo priljubljena točka jadralnih padalcev. Pregled situacije: Vzletišča so na Vogarju, Studorju, Voglu, Podjelje. Priljubljeni učni in trening center je na Kobli. Pristajališča so na jezerskemu polju, kjer je informacijska točka ponudnika storitev tandemskih skokov. Novo stanje: Cilj je dokončna ureditev vzletišč po standardih, ki jih poznajo ponudniki storitev jadralnega padalstva in pristajališča in izdelava enotnega prospekta, ki opisuje jadralno padalstvo v Bohinju kot pomembno dejavnost in daje morebitnemu porabniku vse potrebne informacije, ki zajemajo: - organizacijo in značilnosti vzletišč - organizacijo in značinosti pristajališč - organizacijo in značilnosti učnega jadralno padalskega centra na Kobli - organizacijo in delovanje Društva jadralnih padalcev Bohinj - varnost in postopek pri nesrečah - kontaktne osebe in agencije v primeru organiziranih poletov (ponudnikov) in njihova razmerja z Društvom jadralnih padalcev Bohinj in lastnikov zemljišč. - Informacija o morebitnih tekmovanjih v jadralnem padalstvu. Prospekt je na voljo po vsem Bohinju. Nosilec projekta: storitev.

Društvo jadralnih padalcev Bohinj z drugimi ponudniki teh

Stran - 70 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 37 - Tenis, squash, namizni tenis Opis: Igre z loparji niso paradna disciplina turizma v Bohinju, lahko pa do neke mere predstavljajo koristno suplementarno dejavnost. Pregled situacije: Obstaja nekaj tenis igrišč, kjer je mogoče igrati tenis brez izrazitega tenis centra, igrišče za squash ne obstaja, nekateri hoteli imajo mize namizni tenis za svoje goste, vendar ponudba ni transparentna. Novo stanje: Opravi se: - popis vseh tenis igrišč v Bohinju z idejnim projektom izpopolnitve ponudbe - popis vseh mest v Bohinju, kjer je mogoče igrati namizni tenis - idejni projekt za izgradnjo squash igrišča (lokacija). Podatke iz prvih treh alinej se zbere v zloženki ali navaja v skupnem promocijskem materialu indor rekreacija. Nosilec projekta: Izvajalec tega projekta je LTO Bohinj s sodelovanjem z ponudniki tenisa in namiznega tenisa v Bohinju.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 38 - Dvoranske dejavnosti Opis: Kompleks dvorana Danica je primerna za uvedbo novih športno rekreativnih prireditev v Bohinju za popularizacijo športov z žogo, priprav športnih ekip in organiziranju športnih prireditev. Pregled situacije: V športni dvorani Danica potekajo občasno športno rekreativne dejavnosti, treningi ipd, pa tudi zabavne prireditve. Kljub temu ocenjujemo, da bi lahko Danica ponudila več in boljšo ponudbo povezujemo z organizacijo kakovostnih tekmovanj ali priprav ekip v moštvenih športih z žogo. Novo stanje: Pripravi se idejni projekt za: treninge vrhunskih nogometnih, rokometnih ali košarkaških ekip v Bohinj v povezavi dvorana – specifični trening in Bohinj okolica – vzdržljivostni, kondicijski in motivacijski trening v klimatsko ugodni regiji. turnirska tekmovanja višjega reda za različne kategorije v dvoranskih moštvenih športih. ekshibicionistična tekmovanja znanih športnikov, politikov in medijskih osebnosti. Cilj je v enem letu pripeljati v Bohinj vsaj eno znano moštvo na trening in organizirati vsaj eno prepoznaven turnir v moštvenem športu ali organizirati eno prestižno medijsko tekmovanje znanih osebnosti. S tem se uveljavlja Bohinj kot destinacija za športne priprave vrhunskih športnikov in se s tem poveča promocija Bohinja in njegova športno rekreativna vrednost.

Stran - 71 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Nosilec projekta: Izvajalci tega projekta so posamezni interesenti, predvsem upravitelj športne dvorane Danica v Bohinju v povezavi z športnimi managerji ekip in lokalnimi športnimi društvi. Nosilec projekta je bistven za uspešno zagon projekta. Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 39 - Skate park Bohinj Opis: Skatodrom je običajni sestavni del ponudbe turističnih destinacij, ki gradijo na kompleksnosti svoje ponudbe in zadovoljitvi okusa raznovrstnih rekreativcev. Projekt zajema postavitev kratke krožne skate piste s specificiranimi preprekami. Pregled situacije: V Bohinju ne obstaja. Novo stanje: Cilj je izgradna skating centra v povezavi s športnim centrom Danica ali kje drugje v bližini kakega športnega igrišča v Bohinju Gre za postavitev kratke krožne skate piste s specificiranimi preprekami. Nosilec projekta: Zainteresirani ponudnik, ki bi tržil in razvijal skate šport v Bohinju v povezavi z LTO Bohinj. Ponudnika je potrebno še najti. Lahko je v povezavi z ponudbo doživljajske rekreacije na Kobli.

Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 40 - Adrenalinski park Opis: Adrenalinski park je poligon z vnaprej zamišljenimi adrenalinskimi in doživljajskimi vajami in veščinami na višini z uporabo različnih vrvnih in drugih tehnik. Vaje v adrenalinskem park so vnaprej določene in vodene. Pregled situacije: V Bohinju obstaja ob hotelu Pod Voglom. Izvajalec je Koren Šport – PAC sports. Novo stanje: Cilj je uvajanje projekta v sklop drugih adrenalinskih in doživljajskih športov v Bohinju – skupen marketing. V primeru, če sedanja lokacija ne ustreza (strokovna mnenja je potrebno zbrati), se s ponudnikom začne dialog o prestavitvi adrenalinskega parka na drugo lokacijo. Nosilec projekta: Sedanji ponudnik adrenalinskega parka sodeluje pri nadaljevanju projekta s LTO Bohinj in drugimi ponudniki adrenalinske rekreacije v Bohinju.

Stran - 72 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.1.11

Projekti za zdravo življenje Projekti za Program razvoja turizma : šport / rekreacija / zdravo življenje

Projekt 41 - Bohinj za zdravo življenje Opis: Projekt Bohinj za zdravo življenje je skupek (simbioza) malih usmerjenih prenočitvenih obratov (hoteli, penzioni, agencije, ponudniki), ki so se svojo dodatno ponudbo specializirali v health support programe in z različnimi metodami skrbijo za dobro psihofizično kondicijo in izgled gostov. Projekt predstavlja 10 različnih specializiranih prenočitvenih obratov visoke bivanjske vrednosti, ki se z različnimi metodami lotevajo odstranjevanju negativnih vplivov na človeško telo in krepijo zdravje. Cilj projekta je do leta 2013 vsaj en usmerjeni penzion v Bohinju. Pregled situacije: V Bohinju obstaja v letu 2006 samo prehranski Biohotel, nekateri hoteli pa ponujajo dodatne storitve wellnessa in fitnesa. Ne obstaja zbrana ponudba na healt support področju, niti do sedaj ni bilo izdelane strateške usmeritve Bohinja v te programe. Novo stanje: Cilj projekta je do leta 2013 vsaj eden usmerjeni penzion ali pd. v Bohinju v vsaki spodaj našteti kategoriji.. V ta komleks spadajo naslednji mali usmerjeni prenočitveni objekti: - penzion ali hotel izrazito usmerjen v fitness – fitness center (outdoor in indoor fitness, lahko je le ponudba samo fitnessa (z programi in vaditelji) na enem mestu brez prenočevanja v kombinacijami z manjšimi fitness prostori po hotelih) - well-being hotel / penzion višje kategorije – center negovanja, razvajanja, romantike, presenečenj in posebnih življenjskih priložnosti - wellness center Bohinjska Bistrica – Vodni park v kombinaciji z ostalo usmerjeno wellness ponudbo manjših penzionov - penzion s fizioterapevtsko ponudbo / mehki in klasični programi - zdravstveni fiziatrični center / fiziatrični in rehabilitacijski klasični in dopolnilni programi (po poškodbah športnikov, po boleznih), lahko več specializiranih zdravniških penzionov ali hotelov - kozmetični in lepotilni center / studii – dopolnitev ponudbe - center suplementarne medicine in joge - uveljavitev - seniorski hotel / penzion višje kategorije - penzion ali hotel s prirejen za invalide (invalidski voziček) - biohotel (prehrana) in ekohotel (materiali, organizacija, delovanje). Nosilec projekta: Skupina za razvoj turizma, LTO Bohinj in Občija Bohinj zbirajo predloge za specializacije usmerjebnnih prenočitvenih malih obratov v Bohinju, jim pomagajo pri izvedbi in izbiri kvalifikacije. Posamezni nosilci – healt support programov se združujejo na marketinškem in trženjskem področju in predtatvlajajo Bohinj kot destinacijo za zdravo življenje.

4.1.12

Projekti kulture v turizmu

Razvoj turističnih projektov v Bohinju bazira na dveh znanih dejstvih: »Temeljno vodilo pri oblikovanju celovite turistične ponudbe Bohinja, bo največja možna dodana vrednost k naravnim in kulturnim danostim tega območja… Stran - 73 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Ustvarjanje dodane vrednosti bo ob razvoju turizma omogočilo tudi varovanje narave in kulturne krajine.« »Končni cilj razvoja turizma v Bohinju je tudi in predvsem varovanje okolja«. »Kulturna dediščina je lahko razvojni potencial regije ob predpostavki, da jo začnemo sistematično oblikovati v tržni projekt in jo vgrajevati v turistično ponudbo regije in Slovenije.«

4.1.12.1

Kriteriji oblikovanja projektov na področju kulture

Glavna kriterija oblikovanja kvalitetnega projekta na področju kulture sta: 1. neokrnjena narava – TNP 2. kulturna dediščina (kulturne zanimivosti, kulturna krajina, kulturne prireditve) Novi kvalitetni »kulturni« projekti so izjemno pomembni ker: • Pomagajo ponovno odkriti korenine • Utirajo pot močnejši povezavi med preteklostjo in sedanjostjo • Zadovoljijo radovednost • Umirjajo strahove • Osveščajo o novih trendih • Obnavljajo ideje • Vzpodbujajo kreativnost Da bi dosegli odličnost je potrebno, da je projekt: • Sodoben: resnični ljudje, resnični čas • Dinamičen: odprt, hiter v novih okoliščinah • Moder: navdihujoč • Koristen: prispeva k uravnoteženem razvoju • Pošten: ne prodaja megle • Učinkovit: združuje, kar se zdi nezdružljivo. Projekt mora sprejeti lokalno prebivalstvo, ki naj se z njim poistoveti, ker so prvi, ki imajo stik s turisti. Ideja razvoja oziroma dopolnitve obstoječih projektov na področju kulture gradi na intimnosti in ne na množičnosti na kvaliteti in ne na kvantiteti in seveda na javno – zasebnem partnerstvu. Povezovanje, partnerski odnos z drugimi institucijami, ki dajejo/proizvajajo »material« za oblikovanje kvalitetnega projekta: o TNP – vključevanje in ne izključevanje narodnega parka: večen problem TNP je ovira predvsem birokratska, na drugi strani pa neomejena uporaba/zloraba imena NARODNI PARK! Primeri dobre prakse: Arheološki park – TNP partner! Nove ideje: Mednarodni festival alpskega cvetja Bohinj 2007 – TNP partner! o Muzeji –»čuvarji« kulturne dediščine Oblikovanje projekta s sodelovanjem turizma Stran - 74 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Potrebujemo koristen muzej – muzej, ki ima aktivno vlogo pri upravljanje moderne družbe. To je tradicionalen muzej z novo odgovornostjo, novimi z možnostmi komuniciranja. Tema, ki vključuje poslanstvo, ecomuzeje, trajnostni razvoj, TURIZEM! Primeri: APAG, obnova ostalih muzejev in drugih objektov kulturne dediščine; razvoj kulturnega centra! o Društva, zavodi, posamezniki, itd.

4.1.12.2

Upravičenost oblikovanja turističnih projektov s področja kulture

Potreba po oblikovanju dobrih in kvalitetnih projektov s področja kulture se kaže v naslednjih dejstvih, ki veljajo tako za lokalno prebivalstvo kot za obiskovalce Bohinja: • Nepoznavanje zgodovinskega razvoja oziroma pomanjkanje historičnega spomina pomeni pretirano zaprtost in samozadostnost, zato sta na prvem mestu izobraževanje in preseganje zgolj lokalnih okvirov poznavanje preteklosti (tudi sedanjosti) in vpletanje obeh v širši evropski oziroma svetovni prostor. Šele prepoznavanje lastne identitete in spoštovanje okolja/kulturne krajine, v katerem živimo omogoča oblikovanje inovativnih projektov, ki trdno med sabo povežejo kulturo in turizem (kulturni turizem). Poudarjamo, da brez prisotnosti domačega / lokalnega prebivalstva in brez njihovega »poistovetenja« s projekti na področju kulture ne bo želenega učinka. • V strategiji turizma iz leta 1999 ni zaslediti posebne kategorije turistov, ki bi jim recimo rekli – iskalci kulture inp. • Večina obiskovalcev Bohinja so občudovalci narave in izletniki – pohodniki V nadaljevanju so predstavljeni argumenti za oblikovanje turističnih projektov s področja kulture. Dejstvo pa je, da je/bo potrebno upoštevati prepletenost športno rekreativnih projektov in projektov za zdravo življenje V strategiji turizma iz 1999 je zapisano, da je za občudovale narave in izletnike ter pohodnike pomembno naslednje: »preživljanje počitnic v središču naravnih lepot, učenje o naravnih vrednotah ter spoznavanje pokrajine in ljudi.« in »Želijo spoznati deželo, ljudi, folkloro in obiskati lokalne in regionalne prireditve.« Kulturni turizem beleži v zadnjem obdobju vse večjo rast. Raziskave kažejo, da kar 80% obiskovalcev določenega turističnega območja obišče kulturno zanimivost ali se udeleži kulturne prireditve. Lahko trdimo, da turizem na svoji specifični ravni (kulturni turizem) predstavlja kontakt med različnimi kulturami upoštevajoč dejstvo, da ponuja enkratno priložnost vzajemnega vpliva, oplemenitenja in širjenja zgodovinskih, duhovnih in obče kulturnih vrednot. Kultura tako lahko zbliža življenja posameznikov, posebej še s poudarjanjem komplementarnosti (dopolnjevanjem) med potovanjem in izobraževanjem, vsaj kar zadeva kulturo in dediščino. Tako imenovani kulturni projekti so v našem primeru neločljivo povezani in prepleteni s športom, rekreacijo in kulturnimi prireditvami, med katerimi je potrebno posebej izpostaviti etnološke. Moramo pa se zavedati, da imamo pri načrtovanju in upravljanju v primeru kulturnega turizma opravka z zelo občutljivo tematiko. Tu se

Stran - 75 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa namreč srečujemo s stvari, ki so posledica/rezultat človekovega vsakdana, njegovega odnosa do okolja in njegove ustvarjalnosti v okolju. Kulturni turizem tako: - koristi lokalnemu prebivalstvu, ki mora biti vključeno v načrtovanje turistične politike - mora uvesti visoke standarde pri interpretaciji kulturnih in naravnih zanimivosti, da so obiskovalci deležni pravega razumevanja in spoštovanja - mora uvesti ukrepe, ki omogočajo, da se določen del turističnega zaslužka namenja za ohranjanje in vzdrževanje kulturnih in naravnih zanimivosti - mora dati posebno pozornost stalnemu izobraževanje turističnih delavcev posebej tistih vpletenih v interpretacijo - mora trdno sodelovati z drugimi institucijami, ki v okviru svojih pristojnosti skrbijo za varovanje kulturne in narave dediščine.

4.1.12.3

Kultura v turizmu – projektni pristop

Na področju kulture uvajamo spodaj naštete projekte, poleg tega pa še projekte z močnim kulturnozgodovinskim elementom, ki so predstavljeni pri tematskih poteh (pohodništvu) (glej Projekt 10 - Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti, na strani 46). Projekti za Program razvoja turizma: kultura

Projekt 42 - Arheološki park Ajdovski Gradec (APAG) Opis: Projekt Arheološki park »Ajdovski Gradec« je projekt predstavitve bogate zgodovine železarstva v Bohinju v neposredni bližini arheološkega najdišča Ajdovski Gradec v Bohinju, kamor je največji slovenski pesnik France Prešeren postavil svojo epsko pesnitev Krst pri Savici. S projektom želimo spodbuditi razvoj kulturnega turizma v Bohinju. S postavitvijo arheološkega parka Ajdovski Gradec bo v Bohinju nastalo kulturno središče, ki bo delovalo kot impulz za čezmejno sodelovanje in izmenjavo na znanstvenem, turističnem in kulturnem področju. Projekt vsekakor ne bo samo in zgolj muzej na prostem, ampak bo tudi in predvsem, prostor živahnega kulturnega utripa. Pregled situacije: Zaključena prva faza projekta. Pridobljena idejna, urbanistična in arhitekturna rešitev parka. Določena lokacija parka. Narejena sprememba namembnosti zemljišč iz kmetijskih v stavba. Projekt je v fazi nakupa zemljišč In pridobitve gradbene dokumentacije za izvedbo projekta. Novo stanje: Izgradnja Arheološkega parka Ajdovski Gradec, kjer bo svoje mesto našla tudi nova osrednja bohinjska knjižnica in informacijska postaja TNP za Bohinj kar pomeni, da se bodo vsebine TNP prepletale naravo in kulturo. Nosilec projekta: Občina Bohinj z LTO Bohinj, kot nosilcem ideje , Gorenjski muzej (strokovna institucija), TNP (strokovna institucija) ter zainteresirani posamezniki. Projekti za Program razvoja turizma: kultura

Projekt 43 - Festival Bohinj

Stran - 76 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Opis in pregled situacije: Festival Bohinj se zgleduje po nekaterih že uveljavljenih festivalih po Sloveniji, a se na drugi strani, zaradi svoje specifičnosti od njih prav tako razlikuje. Festival Bohinj svojo kulturno dejavnost povezuje z naravo. Z dogodki/prireditvami se dotika bohinjskega in širšega alpskega prostora. Ideje črpa iz bogastva narave in kulture in jih preslikava v razne umetniške zvrsti. Glavna ideja Festivala Bohinj je, da pod svojo streho združuje več manjših festivalov/prireditev in časovno poteka med majem in septembrom. 1. Glasbeno poletje Bohinj : V Bohinju že enajst let poteka Glasbeno poletje Bohinj - festival klasične glasbe v cerkvi sv. Martina z vrhunskimi izvajalci. V prihodnje bo še razvil, razširil in dopolnil programsko vsebino. 2. Festival Kanal : Festival Kanal je nova ambientalna zaključena prireditev, ki se razvija v smeri kakovostnih kulturnih dogodkov (glasba, likovna uemtnost, literarni večeri, gledališko scenska umetnost). Gradi na intimnosti ter spodubja in išče drugačnost. 3. Večeri na Ranču Mrcina : Večeri na Ranču Mrcina so prijetna, intimna popestritev poletnih večerov v zgornji Bohinjski dolini v ambientalnem okolju. V zadnjih letih so Večeri na Ranču Mrcina postali nepogrešljiv del Bohinjskih prireditev s paleto različnih skrbno in tematsko izbranih kulturnih dogodkov. 4. Festival mladih ustvarjalcev literarnih besedil : Projekt je zamišljen kot srečanje mladih literarnih ustvarjalcev (poudarek so dramska besedila) iz Srednje Evrope in Balkan v letu 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski Uniji. Festvival bo potekal v predsezonskem času in tako omogoča povečanje števila nočitev. Z organizacijo festivala Bohinj pridobiva ugled tudi kot kulturno središče in mednarodno srečališče kulturne ustvarjalnosti. 5. Mednarodni festival alpskega cvetja : Nov integralni turistični proizvod (glej Projekt 44 - Mednarodni festival alpskega cvetja, na strani 77). 6. Etnološke prireditve: (glej Projekt 48 - Etnološke prireditve, na strani 80). Novo stanje: Festival Bohinj je skupek več manjših festivalov/prireditev Uveljavitev Festivala Bohinj bo vplivala tako na vsebinske pristope k posameznim prireditvam, ki bodo znotraj festivala iskale svoje prepoznavnost in hkrati pripeljala do večje razpoznavnosti Bohinja kot kulturno turističnega središča z obilico dogodkov, ki bodisi dopolnjujejo ostalo turistično ponudbo bodisi nastopajo kot razlogi za prihod v Bohinj. Nosilec projekta: Skupina v okviru LTO Bohinj, ki jo sestavljajo predstavniki/nosilci posamezne prireditve. Projekti za Program razvoja turizma: kultura

Projekt 44 - Mednarodni festival alpskega cvetja Opis: Bohinj slovi po izredni naravni in kulturni dediščini. Ideja Festivala gradi na odnosu med naravovarstvom, promociji/marketingu naravne dediščine in

Stran - 77 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa trajnostnega razvoja podeželja. Ima tri osnovne sklope različnih dogodkov na različnih lokacijah po Bohinju: 1. alpsko cvetje v umetnosti (razstave, koncerti…), 2. alpsko cvetje v znanosti (mednarodna konferenca, seminar, predavanja, pogovori), 3. alpsko cvetje doma (aktivnosti, ki kažejo vpliv gorskega cvetja na lokalno kulturo, tržnica…). Pregled situacije: Prvi osnutek programa Festivala alpskega cvetja je narejen in je bil poslan nekaterim odločujočim dejavnikom, kot so Občina Bohinj, TNP, MOP, nekatere NVO v preveritev in dobil njihovo načelno podporo. Novo stanje: Dokončno oblikovanje projekta, uskladitev z vsemi institucijami in organizacija ter izvedba prvega Mednarodnega festivala alpskega cvetja leta 2007. Nosilec projekta: LTO Bohinj, oziroma organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki občine Bohinj, TNP, Ministrstva za okolje in prostor, zavoda za varstvo kulturne dediščine, Ljubljanske univerze in nevladnih organizacij.

Projekti za Program razvoja turizma: kultura

Projekt 45 - Označitev vseh kulturnih in naravnih zanimivosti Opis: V Letu 2002 je bil izdelan Vodnik po kulturnih in naravnih zanimivostih (avtorja Joža Kovač in Ivan Veber s sodelovanjem Muzejskega društva Žiga Zois , Gorenjskega muzeja in LTO Bohinj). Vodnika bosta izdana leta 2006 v okviru projekta MTB. Predstavljata pa tudi izhodišče za označitev kulturnih in naravnih zanimivostih. Del občine in seveda kulturnih in naravnih zanimivostih spada v TNP, ki je nekatere zanimivosti že opremil z info tablami. Vsaj za ostale, ki so znotraj TNP je potrebno sodelovanje s upravo TNP. Pregled situacije: V Bohinju označitve kulturnih in naravnih zanimivosti še. Izjema so nekatere zanimivosti znotraj TNP (Boh. jezero, Korita Mostnice….). Novo stanje: označitev kulturnih in naravnih zanimivosti na področju občine Bohinj v več korakih: popis vseh zanimivosti, razdelitev na tiste, ki ležijo znotraj TNP in izven njega pregled stopnje zaščitenosti posameznih zanimivosti (spomenik lokalnega, regionalnega, državnega pomena) ureditev prioritetne liste preveritev povezanosti s posameznimi tematskimi potmi – pomembno pri interpretaciji besedila označitev zanimivosti po prioritetni listi. Nosilec projekta: LTO Bohinj v povezani z TNP in posamezniki.

Stran - 78 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma: kultura

Projekt 46 - Kulturni dom Joža Ažmana Opis: KD Joža Ažmana postane v povezavi z bodočim Arheološkim parkom kulturno – turistično središče v Bohinju. Ideja izhaja iz naslednjih ugotovitev: Bohinj nima večjega kongresnega centra kulturni dom danes ni izkoriščen v polni meri, kljub tehničnim možnostmi, ki jih ponuja z nastajajočim bodočim arheološkim parkom se lahko oblikujejo zanimive dopolnjujoče vsebine, ki se dopolnjujejo. Pregled situacije: Prostori KD J. Ažmana so danes razporejeni med profitne in neprofitne. To razporeditev je potrebno obdržati in tako omogočiti ljubiteljski kulturi nemoten razvoj in pogoje za delo. Novo stanje: V prvi fazi je potrebno vložiti sredstva v infrastrukturo kulturnega doma: popravilo strehe, WC, električne napeljave, ureditev učinkovitega varovanja pridobiti idejni načrt za: o ureditve avle za organizacijo večjih razstav in drugih kulturnih dogodkov o ustrezno ločitev gostinskega lokala od avle (predvsem ureditev WC) o ustrezno oziroma možno pregraditev velike dvorane za organizacijo manjših ali več dogodkov hkrati. Kulturni dom postane moderno kulturno in turistično središče z vso potrebno infrastrukturo za organizacijo razstav, koncertov, gledaliških predstav, kino predstav in drugih kulturnih dogodkov. Delovanje kulturnega doma je povezano z delovanjem Arheološkega parka Ajdovski Gradec in prilagojeno profitni in neprofitni dejavnosti z iskanjem rešitev oziroma ustreznih programov za njuno ustrezno sobivanje. Prav tako pa je povezano z drugimi kulturnimi središči po Bohinju (dvorana v Srednji vasi, Češnjici, Stari Fužini, na Gorjušah), ki skupaj gradijo mrežo kulturnega delovanja celotnega Bohinja. Nosilec projekta: nosilci in izvajalci projekta so občina Bohinj skupaj z društvi, ki dom uporabljajo in LTO Bohin

Projekti za Program razvoja turizma: kultura

Projekt 47 - Projekt obnove objektov kulturne dediščine Opis: Objekti kulturne dediščine so izrednega pomena ne zgolj, ker varujejo, shranjujejo in ohranjajo predmete ter druge dokumente človekovega delovanja v prostoru in času, ampak so pomembni tudi pri oblikovanju zaokorženih / integralnih turističnih proizvodov. Projekt predvideva obnovitev nekaterih objektov kulturne dediščine ter s tem izboljšanje pogojev za njihovo vključitev v turistično ponudbo Bohinja.

Stran - 79 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Pregled situacije: Bohinj razpolaga s številnimi objekti kulturne dediščine, ki so tudi zaradi stanja (dotrajanost, vsebinska nedodelanost itd.), v katerem se nahajajo (dotrajanost, vsebinska nedodelanost itd.), premalo vključeni v turistično ponudbo Bohinja. Novo stanje: Projekt predvideva pospis vseh objetov kulturne dediščine, analizo stanja, pridobitev idejnih in izvedbenih projetov obnove in večje vključitve v turistično ponudbo z oblikovanjem integralnih turističnih proizvodov. Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj, Gorenjski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine in TNP

4.1.13

Etnološke prireditve

Med etnološkimi prireditvami izpostavljamo najbolj zanimive in nekatere že uveljavljene prireditve in dogodke s posamiznimi popravki. Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 48 - Etnološke prireditve Opis : Tradicionalne prireditve z močno poudarjeno etnološko noto, ki ohranjajo in prikazujejo stare običaje in tako ohranjajo kulturno izročilo Bohinja. Pregleda situacije: 1. Vasovanje, Kmečka ohcet: Tradicionalni prireditvi, ki ohranjata star slovenski običaj ali navado petja fantov pod okni in klicanje deklet (vasovanje) in poročno slovesnost (kmečka ohcet). Prireditvi izgubljata aktualnost in identiteto, sta premalo promovirani, zaradi razpšenosti dogajanja zgubljata pozorstno gledalcev. Prireditvi se bosta razvijali in pridobivali novo kvaliteto, pristnost in aktualnost in prispevali k ohranjanju kulturnega izročila Bohinja. Z dopolnitvijo ustreznih programskih vsebin, organizacijo ustrezne gostinske ponudbe, vključitvijo različnih društev in posameznikov bosta postali del Etnološkega vikenda v Bohinju. 2. Kresna noč: Najbolj obiskana prireditev s polaganjem lučk na jezero in ognjemetom. Organizirana zgolj zaradi tradicije je zgubila aktualnost, vse bolj pa se pojavlja tudi upravičenost izvedbe hrupnega ognjemeta v osrednjem območju TNP. Obiskovalci zapustijo dogajanje takoj po ognjemetu. Prireditev bo dobila novo idejno zasnovo, ki bo upoštevala okolje, v katerem se izvaja in bo postala celodnevna in večdneva z vključitvijo več manjših prizorišč z različnimi programskimi vsebinami. V program se bodo vključila različna društva in zainteresirani posamezniki. 3. Kravji bal: Najstarejša tradicionalna prireditev v Bohinju, ki posnema prihod krav iz planin nazaj v dolino. Prireditev je zgubila aktualnost in identiteto. Različni problemi onemogočajo izvedbo kvalitetne etnološke prireditve kot del ohranitve kulturnega izročila.

Stran - 80 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa 4. Veselo »Pod Skalco« v Bohinj Prireditev predstavlja predstavitev slovenskih narodnozabavnih ansamblov 'Pod skalco' in je bila pred leti že del Bohinjskih prireditev. Ponovna uveljavitev prireditve bo dopolnila dogajanje v Bohinju in bo gradila na kvalitetnih prgramskih vsebinah. 5. Ličkanje kuruze: Etnološka prireditev povezana s spravilom koruze z dogajanjem v avtetničnem okolju Oplenove hiše s številnimi spremljevalnimi šegami in navadami. 6. Otepanje: Maskirani novoletno božični koledniki znani samo še v vaseh Zgornje bohinjske doline, ki so po starem izročilu predstavniki duhov prednikov. Prireditev je premalo promovirana in usidrana v turistični ponudbi. Novo stanje: Etnološke prireditve bodo razvijale in pridobivale novo kvaliteto, pristnost in aktualnost in z dopolnitvijo ustreznih programskih vsebin, organizacijo ustrezne gostinske ponudbe, večjo promocijo in vključitvijo različnih društev in posameznikov tako prispevale tudi k ohranjanju kulturnega izročila Bohinja. Nosilec projekta: TD Bohinj, LTO Bohinj, društva in zainteresirani posamezniki

Stran - 81 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.1.14

Bohinjske posebnosti in tradicionalni dogodki

V poglavju navajamo projekte, ki izvirajo od neokrnjene narave v Bohinju, pa vse do tradicionalnih in zabavnih prireditev z etnološkim elementom.

4.1.14.1

Bioprojekti v turizmu in njihova povezava s kmetijstvom / domača obrt

Glavno strateško povezavo med kmetijstvom in turizmom v Bohinju predstavlja v letu 2003 sprejeta Razvojna strategija občine Bohinj, ki na področju povezovanja kmetijstva in turizma opredeljuje predvsem: -

spodbujanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah, sofinanciranje svetovanja kmetijam za pripravo investicijskih in poslovnih načrtov ter druge potrebne dokumentacije, priprava programov za usposabljanje zainteresiranih kmetov za dopolnilno dejavnost turizma, vzpostavitev prodajnih mest za proizvode s kmetij ob predhodni registraciji dopolnilne dejavnosti proizvodnje kmetijskih pridelkov in izdelkov, uvajanje ekološkega kmetovanja in vzpostavitev skupne blagovne znamke za ekološke kmetijske proizvode. Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 49 - Spodbujanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah Opis in pregled situacije: V Bohinju se trenutno ukvarjata s turizmom na kmetiji dve kmetiji oz. natančneje ena (ki ima vsa dovoljenja) in druga, ki dovoljenja še pridobiva. Vzrok je še vedno dober dohodek na kmetijah . Običajno je ena oseba s kmetije še v službi, ostali se ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo in ne razmišljajo o dopolnilnih dejavnostih oz. nimajo začetnega kapitala za dokončno ureditev prostorov na kmetiji. Novo stanje: Skupaj s kmetijsko svetovalno službo se pripravi program spodbujanja uvajanja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah. S potencialnimi interesenti se izvedejo izobraževalne in spodbujevalne delavnice, na katerih se kmetom predstavijo možnosti pridobitve finančnih virov in predstavijo možne dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Nosilec projekta: Kmetijska gozdarska zbornica, LTO Bohinj.

Stran - 82 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 50 - Blagovna znamka »Pridelano v Bohinju« Opis in pregled situacije: Značilni bohinjski projekti so izgubili svoj tržni potencial: bohinjskega mleka skoraj ni, bohinjskega sira (poltrdega, trdega) skoraj ni, izgineva »Bohinjska klobasa z zasko«. Obstaja geografska zaščita mohanta, vendar sta samo dva občasna predelovalca. Novo stanje: V skladu z zakoni in predpisi se preuči možnost pridobitve generalne zaščite za izdelke pod nazivom 'pridelano v Bohinju. Preuči se tudi možnost pridobitve statusa geografske zaščite za bohinjsko mleko. V skladu s predpisi se izvede projekt cenejše ureditve pridelovalnih oz predelovalnih prostorov ter registracije pridelovalcev. Nosilec projekta: LTO Bohinj in Kmetijsko gozdarska zbornica.

Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 51 - Oblikovanje turističnih programov, ki vključujejo planšarstvo Stanje. Organizirani turistični programi, ki bi vključevali kmetije in planine še ne obstajajo zaradi problemov in dogovora o načinu plačevanja artiklov na licu mesta in začasni nezmožnosti prenočevanja na planinah v stanovih in sirarnah. Objekti niso zajeti v nacionalni sistem kategorizacije. Novo stanje: V okviru kategorizacije omogočiti registracijo tudi nastanitev na planinah, sirarnah, stanovih oz. izdelati drugi predlog načina prenočevanja. Izdelati in izvajati tržne programe tako za individualce kot za skupine. Nosilec: LTO Bohinj, kmetijsko gozdarska zbornica, TNP.

Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 52 - Ureditev tržnice domačih proizvodov Stanje: Bohinjske domače projekte je mogoče sedaj kupiti na enem mestu lažje v večjih slovenskih krajih kot doma v Bohinju. Znameniti bohinjski sir, klobasa z zaseko, mohant, med, pijače, domača obrt. Trenutno ne obstaja podobna tržnica v Bohinju. Vsi domači izdelki se prodajo na doma. Interes obiskovalcev ter 'vikendašev' obstaja. Novo stanje: Ureditev ene urejene (lokacije, komunalni priključki) lokacije /Bohinjska Bistrica, na kateri bi začeli ob vikendih, v poletni sezoni s prodajo domačih bohinjskih izdelkov. Nosilec projekta: Občina Bohinj, Kmetijska zadruga, Kmetijsko gozdarska zbornica, LTO Bohinj, TD Bohinj.

Stran - 83 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 53 - Serviranje bohinjske vode v bohinjskem gostinstvu Opis: V občini Bohinj, ki leži v središču TNP je obilico dobre pitne vode, ki se je veliko izgublja neizkoriščene. Voda je vir zdravega načina življenja in ne samo preživljanja prostega časa. Zato se želi s tem projektom poudariti pomen čiste bohinjske vode s poreklom- izpod Alp ali iz Bohinja. Novo stanje: Predvsem v gostinstvu začeti ponujati pravo, naravno vodo iz Triglavskega narodnega parka ob predhodnih analizah, dogovorih, dovoljenjih. Predlaga se oblikovanje posebnega kozarca z napisom 'Čista bohinjska voda izpod Triglava' v katere bi vsi gostinski obrati servirali naravno vodo. Kozarec bi obiskovalci kupili in bi služil tudi kot spominek. Nosilec projekta: LTO Bohinj, Občina Bohinj.

Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 54 - Bohinjski Bio projekti Opis: Projekt obravnava postopke za pridelavo in potrjevanje bohinjskih bio projektov. Pregled situacije: Skupno s kmetijsko svetovalno službo stimulirati kmetije, da se vključijo v sistem ekološkega kmetovanja kar posledično pomeni, da kmetje postopoma poskrbijo za certificiranje svojih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zakaj? zaradi močnih konkurenčnih pritiskov iz drugih krajev Slovenije in Evrope in ker se sedaj uvažajo tudi v Bohinj izdelki iz drugih držav zaradi specifike domače in vseslovenske kulinarike zaradi zagotavljanja večje sledljivosti (kvaliteta) zaradi lažje pridobitve zaščitnih znakov (geografsko poreklo, višja kakovost) in s tem višje cene. V letu 2005 je hotel Zlatorog pridobil certifikat kot prvi bio hotel v Sloveniji- to pomeni da mora biti v njegovi ponudbi vsaj 80% hrane in pijače certificirane. Ker dobaviteljev s potrebnimi količinami v Bohinju ni, dobavlja material z drugih delov Slovenije in iz Avstrije. Novo stanje: Bohinj ima z zgornjima primeroma idealne možnosti, da nadgradi kvalitetno ponudbo izdelkov, jih zaščiti in s tem pridobi novo primerjalno prednost v kompetitivnosti turističnih območij. Koraki priprava projekta uvajalna bio pri-predelave na območju vzpostavitev stimulansov za pri-predelovalce razširiti prodajne možnosti artiklov – predvsem v Bohinju. V petih letih naj bi hotel Zlatorog pridobil z bohinjskega območja polovico potrebnih proizvodov. V petih letih naj bi se vsaj dve restavraciji vključile v bio ponudbo območja.

Stran - 84 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Nosilec projekta: LTO Bohinj, Občina Bohinj, Hotel Zlatorog, Kmetijsko gozdarska zbornica, Bohinjske mesnine, TNP. Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 55 - Eko regija v Bohinju Opis: 66% občine leži v Triglavskem narodnem parku, kar je za občino in turizem velika primerjalna prednost. S postopno uvedbo bio proizvodnje na kmetijah in večje porabe bio izdelkov v gostinstvu je naslednji korak postopna zadostitev ostalih kriterijev pridobitve ekoloških certifikatov. Pregled situacije: V Sloveniji trenutno še niso izdelani oz. sprejeti kriteriji za pridobitev certifikata za celotno območje prijazno ekologiji. Kriteriji so v izdelavi. Novo stanje: V dveh letih bi bilo potrebno izdelati in na občinski ravni sprejeti projekt kako celotno območje občine približati kriterijem ekološke sprejemljivosti na področju: - ogrevanja (uvedba ogrevanja z biomaso) - čistilnih naprav - ureditve in umiritve prometa (postopna uvedba električnih turističnih prevozov) - postopno opremljanja turističnih objektov z ekološko sprejemljivimi artikli. Pripravo in izvedbo projekta bi bilo potrebno koordinirati s Triglavskim narodnim parkom. V petih letih naj bi bili vidni prvi rezultati: - delno ogrevanje z biomaso - delno umirjen promet okrog jezera. Nosilec: LTO Bohinj, Občina Bohinj, TNP.

Projekti za Program razvoja turizma : Bohinjske posebnosti in dogodki

Projekt 56 - Domača obrt – stimulacija izdelovalcev in sejem Opis in pregled situacije: Pred dvema letoma je bilo na občini registriranih sedemnajst izdelovalcev izdelkov domače obrti (skrinje, deže, prti, pipe, čedre,…) V poletnem času je bil Pod Skalco ob vikendih sejem domače obrti (ne samo bohinjske). Prodaja se vrši direktno na domu proizvajalcev in v info centru TD na Ribčevem Lazu in v info centru LTO Bohinj. Novo stanje: Obuditi in nadgraditi sejem domače obrti. Poskrbeti za stimulacijo izdelovalcev. Urediti več prodajnih točk ter občasne razstave v Bohinju in celotnih Julijskih Alpah. Nosilec projekta: proizvajalci domače obrti iz Bohinja, LTO Bohinj.

4.1.15

Drugi projekti turizma v Bohinju

Med druge projekte turizma v Bohinju smo šteli projekte trženja, seminarski turizem, mladinski turizem in turistično označevanje.

Stran - 85 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.1.15.1

Projekti trženja

Projekti trženja obsegajo Kartico gost Bohinja, Ski-Aqua pas Bohinj in Ski pas Julijske Alpe.

Projekti za Program razvoja turizma : promocija in trženje

Projekt 57 - Kartica Gost Bohinja Opis in pregled situacije: Kartica Gost Bohinja je kartica popustov za obiskovalce Bohinja, ki vsaj enkrat prenočijo v turistični destinaciji Bohinj. Kartico izdajata LTO Bohinj in Občina Bohinj, ki samo izdajo delno sofinancira. Izdaja se od leta 2000 dalje. Veljavnost kartice je od začetka maja do konca oktobra. Kartico je možno kupiti v informacijskih centrih na Ribčevem Lazu in Bohinjski Bistrici ter pri vseh ponudnikih nastanitev. Produkcijo kartice vrši LTO Bohinj, ki kartico lastnikom nastanitvenih kapacitet proda, ti pa potem svojim gostom kartico podarijo oz. jim jo prodajo. Kartica ponuja obiskovalcu brezplačno parkiranje na urejenih parkirnih prostorih ob jezeru in še popuste do 50% ponudnikov različnih storitev v Bohinju. S kartico obiskovalec dobi brošuro, v kateri so opisani pogoji pridobitve in uporabe kartice, turistična ponudba Bohinja in vse pomembnejše informacije. Kartica je vključena v sistem Show your card – kooperacijo z AvtoMoto Zvezo Slovenije. V letu 2003 se začelo sodelovati s ponudbo Vrbskega jezera – Tourismus Woerthersee, ki izdaja podobno kartico Woerthersee best inclusive. V okviru skupnega programa imajo bohinjski gostje gratis dva izleta na območju Vrbskega jezera, avstrijski gostje pa v Bohinju. Novo stanje: Pridobiti je potrebno še dodatne ponudnike storitev s popustom (predvsem kombinirana ponudba) ter uveljaviti popuste pri nakupu tipičnih bohinjskih izdelkov. Dogovoriti se je potrebno o opcijah med individualno ter družinsko ali kartico za odrasle in posebej za otroke. Veljavnost kartice se podaljša na celo leto. Poslovanje s kartico se dogradi v elektronsko izvedbo, ki bo omogočala njeno uporabo na blagajnah obeh smučarskih centrov, na avtomatih na parkiriščih (obakrat z ustrezno prilagoditvijo obstoječih sistemov in z nabavo čitalcev za dajalce popustov). V naslednjih dveh letih se bo v skupno karto vključila tudi obstoječa kartica Ski Aqua pas Bohinj, ki bi poleg sedanjih smučišč Kobla in Vogel ter Vodnega parka vključevala še druge ugodnosti.

Nosilci: LTO Bohinj z vsemi partnerji.

Projekti za Program razvoja turizma : drugi projekti

Projekt 58 - Ski Aqua pas Bohinj Stanje: Pred leti je veljala enotna smučarska vozovnica za smučišči Vogel in Kobla, ker sta oba centra imela enako tehnologijo prodaje in čitanja kart. Novo stanje: LTO Bohinj je v okviru projekta Management turistične destinacije Bohinj investiral v smučarskem centru Kobla strojno in programsko opremo za čitanje

Stran - 86 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa kart po sistemu Vogla z namenom ponovne uvedbe enotne karte. Vodni park je investicijo v enak čitalec opravil že v sezoni 04/05. V zimski sezoni 05/06 se je uvedla ena karta za smučanje na Voglu in na Kobli ter kopanje v Vodnem parku Bohinj. Enotna karta vzpodbuja smučanje na različnih terenih, daje obiskovalcem možnost izbiranja smučanja va visokogorskem smučišču ali niže ležečim smučiščem, lahko se čez smučajo na Voglu in koristijo nočno smuko na Kobli ter se zvečer še kopajo v vodnem parku. V naslednjih dveh letih naj bi skupno karto zamenjala kartica Gost Bohinja, ki bi poleg smučišč in vodnega parka vključevala še druge ugodnosti. Nosilec projekta: LTO Bohinj. Projekti za Program razvoja turizma : drugi projekti

Projekt 59 - Ski pas Julijske Alpe Opis in pregled situacije: V sezoni 02/03 je Skupnost Julijskih Alp uvedla enotno smučarsko vozovnico za področje sedmih smučarskih centrov: Vogel, Kobla, Kranjska Gora, Straža, Krvavec, Stari vrh, Soriška planina. Karta velja v vseh smučarskih centrih in jo je mogoče dobiti za termine od dveh dni naprej. Zagotovljen je brezplačen ski bus prevoz Bled - Krvavec oz najugodnejše smučišče (se izbere pred vsako sezono). Novo stanje: V naslednjih dveh letih se bo ski pas vključil še Kanin in se povezal z nekaterimi smučišči ob italijanski in avstrijski meji (Višarje, Nevejsko sedlo, Dobrač, Obir). Nosilec projekta: Skupnost Julijske Alpe, LTO Bohinj

4.1.15.2

Seminarski turizem

Za Bohinj je tovrstni turizem priložnost, kajti trendi v poslovnem svetu so naravnani v smer, da vse več poslovnih sestankov, konferenc, seminarjev, delavnic, team building programov izvaja v ohranjenem naravnem okolju, kjer izvajalci in slušatelji kombinirajo delo v seminarskem oz. konferenčnem prostoru in naravnem, mirnem okolju. Projekti za Program razvoja turizma : drugi projekti

Projekt 60 - Razvoj seminarskega turizma Opis: Za srečanja manjših skupin se trenutno uporabljajo seminarske sobe v Hotelu Jezero (za 30 oseb), Hotelu Zlatorog (za 50 oseb), penzionu Tripič (za 25 oseb) , kulturni dom Joža Ažmana (manjša dvorana za 30 oseb). Nobeden od navedenih prostorov ni opremljen po novejših poslovnih standardih. Novo stanje: V naslednjih petih letih je v Bohinju v obstoječih objektih možno urediti primerne prostore za poslovne konference v objektih: - Hotel Bohinj – Karadjorñevičeva vila – za 50- 100 oseb

Stran - 87 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa - Ski hotel – v povezavi z zgornjo postajo gondole Vogel (1. nadstropje) – za 50 oseb - Hotel Jezero – obstoječo primerno tehnološko urediti – za 30 oseb - Penzion Kristal – ureditev v kletnih prostorih – za 50-100 oseb - kulturni dom Joža Ažman – velika dvorana – tehnološka prilagoditev za izvedbo večjih Konferenc – do 300 oseb - drugi specializirani objekti. Nosilec: posamezni zgoraj našteti investitorji ob koordinaciji LTO Bohinj.

4.1.15.3

Mladinski turizem

Bohinj trenutno ni primeren za usmerjen mladinski turizem. Mladi si želijo več zabave, kot jo trenutno Bohinj ponuja, predvsem opažamo pomanjkanje kvalitetnih nastanitvenih objektov, namenjenih mladini. Projekti za Program razvoja turizma: Infrastruktura

Projekt 61 - Mladinski dom / Youth hostel Opis: Projekt predvideva izgradnjo Mladinskega doma/Youth hostel v Bohinju. Ideja izhaja iz naslednjih ugotovitev: Bohinj potrebuje primerne namestitvene kapacitete za mlade s široko paleto ponudbe na športno rekreacijskem in kulturnem področju. Youth hostel / mladinski hotel je neke vrste družabni prostor, drugače kot hotel, penzion ali privatna soba Pregled sitacije: V vasi Studor je v obnovljeni hiši predviden manjši Youth hostel. Gre za odličen primer obnove stare hiše – arhitektura hiše je ohranjena tudi z uporabo tradicionalnih gradbenih materialov. Manjši Youth hostel bo tako urejen v avtentičnem okolju. Novo stanje: Izgradnja vsaj enega Youth hostela s prepoznavno identiteto – zgodbo. Kot primerne in možne se pojavljajo naslednje lokacije že obstoječih objektov »Črna prst«, stavba v Bohinjski Bistrici , Hostnikova domačija v Jereki . stavba bivšega Mercatorja (Budkovič) v Bohinjski Bistrici. Nosilec projekta: Lokalni investitorji s pomočjo LTO Bohinj.

4.1.15.4

Turistično označevanje

V letu 2004 je bil izdelan projekt turistično usmerjevalnega označevanja od začetka v Soteski do Ukanca, po Spodnji in Zgornji dolini. Do leta 2005 so bile tudi izvedene oznake do Bohinjske Bistrice, Ribčev Laz, Ukanc in delno Stara Fužina.

Stran - 88 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : drugi projekti

Projekt 62 - Projekt označevanja destinacije Opis in pregled situacije: V letu 2005 je bil izdelana idejni projekt označevanja raznih poti po občini, ki se je navezoval tako oblikovno kot vsebinsko na projekt iz leta 2004. Izbranih je bilo: 17 sprehajalnih poti 13 jahalnih poti 15 kolesarskih poti. Novo stanje: A1/ Projekt označevanja destinacije sestoji: TURISTIČNO USMERJEVALNE OZNAKE – nadaljevanje projekta po spodnji in zgornji dolini. Označevanje poti: sprehajalne poti kolesarske poti – po dolini gorsko kolesarske jahalne poti tematske poti zimsko tekaške poti. Označevanje posameznih objektov (kulturnih, naravnih). PANORAMSKE TABLE Postavitev panoramski tabel turističnega območja na vseh pomembnih točkah: Bohinjska Bistrica, Železniška postaja, Bitnje, Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina, Srednja vas, Pokljuka, Soteska, Soriška planina. A2/ Kompletiranje projekta Dogovor z lastniki zemljišč preko katerih gredo poti. Oprema poti – klopi, mize, oznake… Kataster poti (koordinate, karta, lastniška struktura) Vzdrževanje poti. Nosilec projekta: LTO Bohinj v sodelovanju z občino Bohinj, TD Bohinj.

Stran - 89 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.2 Turistična infrastruktura Turistična infrastruktura so tiste gradnje in stavbni elementi v prostoru, ki v turističnem kraju neposredno ali posredno služijo turističnemu gospodarstvu. Ureditev osnovne infrastrukture kraja (preplastitev nekaterih cestnih odsekov, vodovod, kanalizacija, osvetlitev ipd.) je baza komunalne urejenosti turističnega Bohinja in je zato osnovni pogoj za izvajanje vseh turističnih projektov tega programa. Glej poglavje 0 - Predstavljenih 5 temeljnih ciljev programa razvoja turizma v Občini Bohinj 2006–2013 bomo realizirali z uresničenjem: A kvantitativnih ciljev in B načela projektnega prostopa A Kvantitativni cilji programa so: -

B Projektni pristop pomeni uvajanje prednostne liste novih ali izboljšanih turističnih projektov. V pričujočem programu za razvoj turizma so upoštevana vsa načela za razvoj t.im. idealne turistične destinacije že v splošnem delu. Projektni pristop pa je dodatek in predstavlja sistem v sistemu, saj se znotraj posameznih poglavij pojavljajo še projekti – torej prednostne naloge z definiranimi cilji. Projekti so namenjeni povečanju in izboljšanju turistične ponudbe, turističnega sodelovanja in optimizaciji organiziranosti turizma v kraju. Predpogoji za dosego zastavljenih ciljev, na strani 32.

Stran - 90 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa V tem poglavju obravnavamo le namestitveno in gostinsko turistično infrastrukturo Bohinja, nadalje strukturo smučarskih centrov in tisto infrastrukturo, ki je nismo obravnavali v področnih poglavjih. Drugo športno infrastrukturo in specialno infrastrukturno problematiko mikrolokacij pa obravnavamo v poglavju o športu in rekreaciji in v specialnem delu (prostor).

4.2.1

Pregled namestitvene infrastrukture v Bohinju

Pregled komercialnih nastanitvenih kapacitet pokaže, da je v Bohinju premalo hotelskih kapacitet in še tiste, ki so, v veliki meri ne ustrezajo standardu turistične destinacije Bohinj. Povprečna cena, po kateri se posamezne nastanitve prodajajo, je sicer ustrezna trenutni kvaliteti, vendar neustrezna glede na želen imidž celotne turistične destinacije. Za uresničitev postavljenih strateških ciljev bo potrebno v načrtovanem obdobju izboljšati kakovost obstoječih nastanitvenih kapacitet in povečati njihovo število. Iz tabele 3 ter grafikona 4 je razvidno, da je največ prenočitvenih kapacitet v obliki apartmajev. Največ apartmajev se nahaja v posameznih hišah, kjer so domačini pogosto iz praznega dela hiše uredili apartma, namenjen oddajanju turistom. Prav zato, ker pogosto hiše niso bile grajene z namenom oddajanja apartmajev in imajo premajhno površino, je veliko apartmajev označenih le z dvema zvezdicama. Na drugem mestu po številu prenočitvenih kapacitet sta kampa v Ukancu in v Bohinjski Bistrici. Skoraj četrtino vseh namestitvenih kapacitet v Bohinju predstavljajo hoteli. Večina hotelov v Bohinju je v slabem stanju, precej jih ni dočakalo v zadnjih letih nobene adaptacije in stanje se še vedno slabša (glej poglavje 4.2 - Turistična infrastruktura, na strani 90). Iz grafikona 3 je razvidno, da je večina komercialnih namestitvenih kapacitet v naseljih Ribčev Laz, Ukanc, Bohinjska Bistrica in Stara Fužina.

Stran - 91 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Število namestitvenih kapacitet po posameznih vaseh Češnjica 1% Bohinjska Bistrica 24%

Žlan 0%

Ukanc 21%

Brod 0%

Koprivnik 0% Laški Rovt 1% Kamnje

Studor 2%

1% Jereka 0% Nemški Rovt 1%

Stara Fužina 17% Srednja vas 7%

Podjelje 0%

Savica 1%

Ribčev Laz 22%

Polje 2%

Grafikon 3 - Število komercialnih turističnih namestitvenih kapacitet po posameznih vaseh

Tipi namestitvenih kapacitet

Hoteli 21%

Autocampi 24%

Hiše 2% Sobe 12%

Penzioni 11% Apartmaji 30%

Grafikon 4 - Tipi komercialnih namestitvenih kapacitet

Stran - 92 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Bohinj lahko ponudi v letu 2006 okrog 3.600 komercialnih in 1.100 nekomercialnih turističnih namestitev. Med komercialne turistične nastanitvene zmogljivosti štejemo sobe in ležišča v hotelih, depandansah, penzionih, apartmajskih objektih, zasebnih sobah, planinskih domovih ter kampih. V nekomercialne turistične nastanitvene zmogljivosti uvrščamo predvsem počitniške in šolske domove (npr. CŠOD) in vikende. Tudi nekateri izmed njih se na nek način tržijo oz. uporabljajo v komercialne namene, vendar jih zaradi načina evidentiranja prometa in trženja ne uvrščamo med komercialne turistične nastanitvene zmogljivosti. Tabela 3 na strani 2 kaže natančnejše podatke o vrstah in porazdelitvi namestitvenih kapacitet v Bohinju. Največ hotelskih namestitev ima kategorijo ***, pri penzionih imamo največ namestitev z ** in le nekaj manj ***, medtem ko so privatne sobe in apartmaji v visokem povprečju kategorije **. Visoke kategorije namestitvenih kapacitet so v Bohinju že prisotne, a zaenkrat še izjema.

4.2.2

Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju

Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet po Programu razvoja turizma 2006-13 je neposredno vezan na zadovoljevanje temeljnih ciljev Programa. V Bohinju v naslednjem razvojnem obdobju zagovarjamo koncept prijetne, gostu in domačinu ponudniku prijazne turistične nastanitve. Pri tem upoštevamo naslednje smernice in trende: - število nastanitvenih kapacitet - kakovost nastanitvenih kapacitet - krajevna razporeditev nastanitvenih kapacitet - vrsta (tip) nastanitvenih kapacitet - usmerjenost (specializacija) nastanitvenih kapacitet - režim ciljnih vzpodbud - cena nastanitvenih kapacitet. A. Število nastanitvenih kapacitet

V Bohinju je 5.222 stalnih prebivalcev, ki živijo na poseljenih področjih dveh dolin in nekaterih višjih uravnav (Pokljuka, Ravne). Glede na gostoto poseljenosti spada Občina Bohinj med redkeje poseljena območja v Sloveniji. Za dosego optimalnega učinka turistične nastanitve na turistično gospodarstvo in v skladu s trajnostnim razvojem turistične destinacije Bohinj pričujoči Program podpira sistem ekvivalentnega absolutnega števila nastanitvenih kapacitet. Končno število komercialnih nastanitvenih kapacitet je tako primerljivo s številom stalnega prebivalstva in v razvojnem obdobju ne bi preseglo števila 5.000, dolgoročno pa bi se približalo in ustalilo okrog števila 6.000. To številko bomo dobili v manjšem obsegu s konverzijo nekaterih nekomercialnih kapacitet v komercialne (v okviru zakonskih možnosti in usmeritev občine), kvantitativno dopolnitev pa bi dosegli s skrbnim planiranjem izgradnje novih, komercialnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, ki so opredeljene v nadaljevanju.

Stran - 93 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa B. Kakovost nastanitvenih kapacitet

V razvojnem obdobju želimo s programskimi ukrepi dvigniti nivo kategorije turističnih nastanitev za eno stopnjo (hoteli na povprečje ****, penzioni in druge privatne nastanitve pa ***), kakor tudi povečati število nastanitev najvišje kategorije v vseh vrstah. C. Krajevna razporeditev nastanitvenih kapacitet

Turistična destinacija Bohinj je nedeljiva celota od soteske Save in Pokljuke na vzhodu do Doline triglavskih jezer na zahodu, od Triglava na severu do grebena Spodnjega bohinjskega gorskega venca na jugu. Turistične privlačnosti Bohinja so enakovredno razporejene po celotnem Bohinju, zato Program razvoja turizma podpira uravnotežen razvoj nastanitvenih kapacitet celotnega Bohinja, saj samo tak razvoj s svojimi lokalnimi značilnostmi bogati vsako turistično entiteto v kraju. Uravnotežen in kooperativen razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet (in tudi drugih dejavnosti) je mogoč z upoštevanjem urbanističnega modela vertikalnega in horizontalnega gradienta razvoja turističnega prostorskega ambienta v Bohinju. Turistični prostorski ambient je skupek vseh izraznih oblik turistične in druge infrastrukture (stavbarstvo, arhitektura, oblike) in vseh vrst turističnih dejavnosti oz. programov, ki na določeni lokaciji kumulirajo v doživeto občutenje turističnega okolja. Horizontalni gradient (v glavnem smer iz vzhoda proti zahodu) podpira postopen prehod urbanih (umetnih) turističnih dejavnosti z razmeroma popolno urbano infrastrukturo in večjo stopnjo dopustnega spreminjanja naravnega okolja na vzhodu (Bohinjska Bistrica) do takih turističnih dejavnosti in namestitvenih objektov proti zahodu, ki temeljijo na mehkih sonaravnih skrbno izbranih lokacijah. Vertikalni gradient (smer v glavnem od juga na sever) podpira gradientni prehod bohinjskega turističnega ambienta iz urbanega - trškega, modernega, »vpadljivega« turističnega okolja v Spodnji Bohinjski dolini do tipičnega vaškega, domačega, pristnega turističnega ambienta v Zgornji Bohinjski dolini in naprej, do subtilnega prepleta turizma z rurarno dejavnostjo na planinah oz. planšarijah. Model gradientnega razvoja je v skladu s urbanističnimi dokumenti (PUP-i ipd.) in temelji na načelu, da Bohinj turistično deluje kot celovita in tudi raznovrstna turistična destinacija. Model ne zagovarja absolutne ampak le večinske usmeritve, kjer izjeme potrjujejo pravilo. Kot značilna predstavnika obeh gradientov se pojavljata Bohinjska Bistrica s Koblo (razvito turistično jedro z raznovrstno ponudbo klasičnih in modernih projektov) na eni in Dolina triglavskih jezer z okolico (skrajno naravovarstveno območje z občasnimi individulanimi programi) na drugi strani. Č. Vrsta (tip) nastanitvenih kapacitet

Program razvoja turizma podpira obnove in novogradnje ekonomsko učinkovitih oblik turističnih nastanitev, ki bodo usklajene s svetovnimi turističnimi trendi, hkrati pa bodo obdržale osnovne usmeritve in lokalne značilnosti. Pri tem podpiramo naslednje vrste turističnih nastanitev:

Stran - 94 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

Hoteli: obnova ali nadomestna gradnja obstoječih, novogradnja ob Vodnem parku velikosti do 200 postelj (po možnosti v več objektih), učinkovita suprastruktura, pripadnost, profesionalnost; Penzioni in manjši »družinski« hoteli: do 80 postelj, usmerjenost, domačnost, družinsko vodeni, povezanost, visok nivo storitev; Sobe in apartmaji: pristnost, raznovrstnost, domačnost, povezanost z domačimi dejavnostmi (kmetijska,…); Kampi: usmerjenost, profesionalnost, ekskluzivnost, posebnost.

D. Usmerjenost (specializacija) nastanitvenih kapacitet

Program predvideva, da vsak ponudnik nastanitve v Bohinju, poleg postelje (in krožnika) ponudi svojemu gostu izbrano posebnost ali dodatne dejavnosti. Pri tem so glede na glavne turistične proizvode Bohinja poudarjene naslednje specializacije nastanitvenih kapacitet: -

Hoteli : eko, bio, športni, wellness – dobro počutje, seminarski, izobraževalni, kulturni, … Penzioni in manjši »družinski« hoteli: pohodniški, kolesarski, rekreacijski, zdravo življenje, wellness - dobro počutje, terapevtski, ribiški,… Sobe in apartmaji : rekreacijski, ambientni, kmečki, opravilni, … Kampi: šotorišče, romantični, pustolovski, …

E. Režim ciljnih vzpodbud

Program vzpostavlja mehanizme za realizacijo raznovrstnih pobud za razvoj posameznih nastanitvenih kapacitet, in ciljno obravnava vse štiri nivoje razvoja in sicer: - večje načrte vlaganj investitorjev v obnovo in izgradnjo turistične nastanitvene infrastrukture, ki so v skladu s Programom, - pobude in projekte domačih podjetnih posameznikov in družin, katerih oddajanje turističnih namestitvenih kapacitet bo njihova osnovna dejavnost (penzioni in manjši »družinski« hoteli), - načrte in pobude domačinov za izgradnjo ali obnovo posameznih turističnih kapacitet (sobe, apartmaji) kjer le-ti predstavljajo dopolnilno dejavnost, ki se jo povezuje z osnovno dejavnostjo (npr, kmetijstvo, vodništvo, gostinstvo), - pobude domačinov za uvajanje drugih nastanitvenih kapacitet (mini kampi, planinska zavetišča, stanovi). F. Cena nastanitvenih kapacitet

Z namenom zagotavljanja čim večje uspešnosti vseh ponudnikov nastanitvenih kapacitet v Bohinju je skladno z obnovo in izgradnjo novih nastanitvenih kapacitet potrebno dogovoriti skupno politiko oblikovanja cen v posameznih vrstah nastanitvenih kapacitet. G. Okvirni plan razvoja nastanitvenih kapacitet v obdobju 2006-2013

V načrtovanem obdobju načrtujemo obnovo in izgradnjo novih nastanitvenih kapacitet, s katerimi bi ciljno pridobili najmanj 1110 kakovostnih turističnih postelj in prostorov za 300 oseb v kampih. V spodnji tabeli je prikazan okvirni plan razvoja Stran - 95 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa nastanitvenih kapacitet po krajih v obdobju 2006 – 2013, ki se bo v načrtovanem obdobju še spreminjal in dopolnjeval v skladu z zmožnostjo in interesom lastnikov in potencialnih investitorjev. Planirana obnova in novogradnje turistične nastanitvene infrastrukture v Bohinju za programsko obdobje 2006 - 2013 Obnova ali nadomestna gradnja Število Lokacija obstoječih hotelskih kapacitet: postelj/oseb 400 postelj Ukanc in Ribčev Laz hotel Zlatorog, hotel Pod Voglom, hotel Bellevue, Ski hotel na Voglu, hotel Jezero, hotel Bohinj Nosilec: lastniki posameznih enot Termin: 2006 – 2013 Novogradnje: 200 postelj Bohinjska Bistrica • hoteli Nosilec: potencialni investitor Termin: 2007 – 2013 penzioni in manjši zasebni hoteli do 80 postelj Nosilci: zasebni domači investitorji Termin 2006 – 2013 •

•

zasebne sobe, apartmaji

Ureditev kampirnih mest • kampi

200 postelj 380 postelj

Ribčev Laz vsa ostala naselja

80 postelj 200 postelj 50 postelj

Ribčev Laz Bohinjska Bistrica in vsa ostala naselja Gorjuše, Koprivnik, Goreljek

100 oseb 100 oseb 100 oseb 30 oseb

Ribčev Laz / Polje Savica Srednja vas Plezalni vrtec Bellevue

Nosilci: zasebni domači investitorji Termin 2006 – 2013 Skupno planiranih novih nastanitev

1110 postelj + 300 oseb

Skupno planiranih novih namestitev 1.110 postelj + prostor za 300 oseb v kampih. Nosilci razvoja namestitvenih kapacitet naj bodo zasebni domači investitorji. Projekti za Program razvoja turizma : TNP

Priprava podlag za uresničitev in izgradnjo turističnih namestitvenih kapacitet

Projekt 63 -

Opis stanja: Ponudba nastanitvenih kapacitet v občini Bohinj danes še ni zadovoljiva niti po obsegu niti po kakovosti. Program razvoja turizma zato načrtuje obnovo

Stran - 96 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa obstoječih in izgradnjo novih nastanitvenih kapacitet. Za to pa je potrebno v prvi fazi urediti prostorske podlage in komunalno infrastrukturo. Novo stanje: Urejene prostorske podlage za uresničitev načrtovanega plana obnove in izgradnje nastanitvenih kapacitet; Komunalna urejenost območij, na katerih je predvidena izgradnja; Vzpostavljen sistem informiranja o možnostih pridobivanja razvojnih spodbud in svetovanja predvsem malim podjetnikom za pripravo investicijskih projektov glej Projekt 96 - Podjetniško – turistični inkubator, na strani 155; Obnovljene in nove nastanitvene kapacitete. Nosilci: Občina Bohinj, Skupina za turizem, lastniki nastanitvenih kapacitet in potencialni investitorji Trajanje: priprava podlag: 2006-2007; gradnja oz. obnova: 2006-2013 Vir financiranja: občinski proračun, zasebni viri, državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU.

4.2.3

Pregled gostinske infrastrukture v Bohinju

Gostinska ponudba v Bohinju je v letu 2006 šibka. Gostom se sicer že lahko brez zadreg ponudi dva ali tri gostišča, ki zaradi dobre hrane, ustreznega strokovnega nivoja, pa tudi pristnega ambienta zagotovo ne bodo razočarala. Vendar je to premalo. Gostinska ponudba v Bohinju (izven hotelov oz. penzionov) je tako še vedno povprečna ali celo podpovprečna in ne sledi trendom tovrstne ponudbe niti po kvaliteti priprave niti po vsebinski pripravi. Ocenjujemo, da so vzroki za takšno stanje naslednji: • premajhna konkurenca • nezainteresiranost sledenju trendom, novostim • nezainteresiranost za dodatno izobraževanje • premajhna podjetnost lastnikov • pomanjkanje kvalitetnih kuharjev oz. njihova previsoka cena • zadovoljstvo s trenutno ponudbo Pregled kapacitete gostišč v Bohinju, ki nimajo namestitvenih kapacitet, prikazuje tabela 5. Tabela 5. Kapaciteta gostišč v Bohinju (2006), ki nimajo namestitvenih kapacitet). Objekt Restavracija Center Gostilna Rupa Gostilna Mihovc Okrepčevalnica Planšar Okrepčevalnica slap Voje

Sedeži znotraj 120 50 100 22 20 45 70

Sedeži zunaj 100 65 60 30 60 30 120 Stran - 97 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Gostilna Pri Hrvatu Gostišče Zoisov grad Gostilna Matiček Pizzerija Ema Skupaj

4.2.4

30 50

50 60

487

555

Razvoj gostinske infrastrukture v Bohinju

V obdobju 2006-2013 načrtujemo prostorsko enakomerno povečanje števila usmerjenih specializiranih gostišč v Bohinju s ponudbo, ki je po predvidenih trendih najbolj zaželjena oz. jo je potrebno v Bohinju dopolniti. To je ponudba: - z domačo bohinjsko hrano - ponudba bio hrane - ponudba hrane 'na žlico' - ponudba testenin v kombinaciji s solatami - slaščičarna / kavarna. V sedmih letih naj bi se tako odprla vsaj tri gostišča z zgoraj navedeno ponudbo. Novi oz. obstoječi gostinski ponudniki z ustreznimi programi, bodo od občine Bohinj in LTO Bohinj dobili polno vzpodbudo. Nosilci razvoja gostinske infrastrukture: zasebni domači investitorji Trajanje: vsa leta Viri financiranja: zasebni viri

4.2.5

Smučarski centri v Bohinju – pregled stanja

Bohinjski zimski turizem je neločljivo povezan s smučanjem in urejenimi alpskimi, nordijskimi in tekaškimi smučarskimi centri. V Bohinju so štirje alpski smučarski centri (Vogel, Kobla, Senožeta in Pokljuka), en nordijski (biatlonski) center na Pokljuki ter smučarski center Soriška planina, ki sicer gravitira na bohinjsko stran, a geografsko že leži v občini Železniki. Poleg tega se zadnja tri leta sistematično urejujejo tekaške proge za klasično in prosto tehniko po Spodnji in Zgornji Bohinjski dolini ter na Gorjušah. Osnovne karakteristike bohinjskih smučarskih centrov v letu 2006 so prikazane v tabeli 6. Tabela 6. Osnovne karakteristike bohinjskih smučarskih centrov v letu 2006.

Stran - 98 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Vogel - gondola za 80 oseb, 950 oseb/uro - dve sedežnici za dve osebi - dve enojni sedežnici - štiri vlečnice Skupna dolžina sedežnic in vlečnic 7.362m Skupno prepeljanih oseb na uro: 6.290 Skupna dolžina smučarskih prog: 36 km Tekaške proge: 7,5 km

Kobla - tri sedežnice za dve osebi - tri vlečnice Skupna dolžina sedežnic in vlečnic: 4.769m Skupno prepeljanih oseb na uro: 5.700

Senožeta - vlečnica v dolžini 455m Skupna dolžina smučarskih prog: 2 km Skupno prepeljanih oseb na uro: 750 Tekaške proge: 15 km

Pokljuka - štiri vlečnice v skupni dolžini 1.375m Skupno prepeljanih oseb na uro: 3.258 Tekaške proge: biatlon center 6 km Goreljek 7,5 km Pl. Javornik 3 km Pl. Kranjska dolina 6 km

Skupna dolžina smučarskih prog: 23 km Tekaške proge: 6 km Nočno smučanje Umetno zasneževanje

Smučarski tekaški raj Bohinj - Spodnja bohinjska dolina: klasična in prosta tehnika Bohinjska Bistrica - Dobrava – Polje - Ribčev Laz (skupno) 25 km Fužinarsko polje - 3 km Ukanc - 2 km - Zgornja bohinjska dolina: klasična in prosta tehnika Stara Fužina – Srednja vas - Češnjica - 12 km - Gorjuše: klasična in prosta tehnika - 5 km

4.2.6

Razvoj smučarskih centrov v Bohinju

Smučarski centri v Bohinju so eden od stebrov bohinjskega turizma. Bohinj tudi v tem razvojnem obdobju ostaja prepoznavna in razvita smučarska destinacija Slovenije s štirimi multišportnimi (smučarskimi) centri, ki pozimi med seboj tvorijo komplementaren zimsko športni turistični proizvod - Bohinj Ski Resort.

Stran - 99 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Za uspešen nadaljnji razvoj smučarskega turizma v Bohinju je potrebno v prvi fazi uresničiti naslednje: A. Vsak smučarski center potrebuje svojo dolgoročno razvojno strategijo z analizami stanja in razvojnimi programi diferenciacije. B. Smučarski centri v Bohinju se morajo strateško med seboj povezati. Potrebujemo novo strategijo skupnega razvoja vseh štirih smučarskih centrov v Bohinju. C. Ponudbo smučarskih centrov je potrebno z oblikovanjem novih turističnih proizvodov razširiti na celo leto. A. Razvojne strategije smučarskih centrov Smučarski centri Vogel, Kobla, Senožeta in Pokljuka v pravilnem razmerju obkrožajo urbane predele Bohinja in tako tvorijo Bohinjsko smučarsko ogrlico. Pri vseh štirih centrih Program predvideva nadaljnjo smer razvoja z optimiziranjem in t.i. diferenciacijo smučarskih centrov. B. Povezovanje smučarskih centrov v Bohinju

Projekti za Program razvoja turizma : infrastruktura

Projekt 64 -

SKI-Kartana Bohinj oz. Bohinjska SKI štirica

Opis: Ker so predvidene diferenciacije Vogla, Koble, Senožet in Pokljuke različne, jih v programskem obdobju z ustreznim marketingom povežemo v privlačno in konkurenčno smučarsko entiteto. Pregled situacije: Smučarski centri v Bohinju danes niso povezani s čimer se izgublja njihova prepoznavnost in privlačnost Bohinja kot smučarske destinacije na globalnem trgu. Novo stanje: Oblikuje se kartica z idejnim imenom SKI-Kartana Bohinj in/ali Bohinjska SKI štirica, ki zajema vse štiri smučarske centre Bohinja (Vogel, Kobla, Senožeta, Pokljuka). To je primer marketinškega pristopa za enotni Bohinj Ski resort. Zasnova projekta SKI – Kartana Bohinj, temelji na izdelani razvojni diferenciaciji bohinjskih smučarskih centrov, ki skupaj tvorijo optimalno smučarsko deželo Bohinja.

1. Smučarski center Vogel se s svojo specifično lego v TNP, izjemno panoramo in skrbno izbranimi razvojnimi programi razvija v smučarsko Deželo sanj. 2. Smučarski center Kobla se svojo lego blizu Bohinjske Bistrice in ugodnimi povezavami, predvsem pa s svojim velikim razvojnim potencialom za nastanek multidisciplinskega športnega centra razvija v smučarsko Deželo izzivov. 3. Smučarski center Senožeta se s svojo pozicijo nad vasjo v »pristni« Zg. Bohinjski dolini in s svojo primernostjo za otroke in družine razvijajo v Deželo domačnosti.

Stran - 100 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa 4. Smučarski center Pokljuka se s svojo obširnostjo, vsemogočnostjo in potencialom razvoja nordijskih in kombinatorskih oblik smučanja razvija v Deželo nordijskih doživetij. Ski Kartana Bohinj so tako: Dežela sanj, Dežela izzivov, Dežela domačnosti in Dežela nordijskih doživetij, ki tvorijo skupaj popolno Bohinjsko smučarsko deželo – Bohinj SKI Resort. Nosilci: LTO Bohinj, smučarski centri Termin: 2007-2008 Viri financiranja: zasebni viri, sredstva LTO, državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU C. Poletne vsebine in vključevanje v celostno turistično ponudbo Bohinja Poletne vsebine posameznih smučarskih centrov so prikazane v Projektih 18, 35, 39 in v poglavju 4.1.3 - Pohodništvo in tek, na strani 43. V nadaljevanju prikazujemo načrtovani razvoj posameznega smučarskega centra v Bohinju. Projekti za Program razvoja turizma : infrastruktura

Projekt 65 -

Smučarski center Vogel

Opis in pregled situacije: Vogel je zimski in poletni smučarsko športni center. Skoraj v celoti leži v območju TNP. Z gondolo se z doline vsako leto prepelje do 200.000 obiskovalcev, Višinska razlika med spodnjo in zgornjo postajo gondole je 1000 m, med zgornjo postajo in najvišjo ležečo točko sedežnice Šija pa dodatnih 600 m. Z doline je dostop tudi po urejeni smučarski progi Žagarjev graben in v Ukanc ter po planinski poti iz Ribčevega Laza čez Zagradec. Vse smučarske naprave razen gondole, ki je bila obnovljena leta 2002, so zastarele in potrebne obnove. Zastarela je tudi druga (predvsem prenočitvena) infrastruktura. Pri spodnji postaji je urejenih za 400 osebnih avtomobilov parkirišč, kar pa ni dovolj za potrebe parkiranja ob poletnih in posebej še zimskih konicah. Smučarske proge na Voglu niso zasneževane. Smučarski center Vogel je zaradi svoje lege v TNP razpet med svoje skrajne razvojne potenciale in naravovarstvena merila, kakor tudi pričakovanja in pozicioniranja centra v luči lokalnega gospodarstva. Novo stanje: Sprejem Razvojne strategije smučarsko-športnega centra Vogel, ki bo ustrezno pozicionirala center na lokalnem in širšem nivoju in konsenzualno opredelila njegov bodoči pomen in smeri razvoja. Štiri glavne točke Razvojne strategije Vogla so: • Notranja usklajenost, ki pomeni uravnoteženo in povezano razvijanje vseh sestavnih delov centra Vogel (smučišča, naprave, parkirišča, namestitev, gostinstvo, dodatna ponudba) • Zunanja usklajenost, ki pomeni konsenz interesnih skupin oz. uravnoteženost interesov Občine Bohinj s prebivalstvom, turističnega gospodarstva na Voglu in oblikovalci urejanja prostora.

Stran - 101 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Kvantitativna verifikacija, ki pomeni določitev meja in nosilnih turističnih kapacitet območja zajetega v usklajeni razvojni projekt Vogla, kakor tudi določitev zgornje meje razvoja celotne infrastrukture. Potrebno je zagotoviti omejitev števila dnevnih obiskovalcev in predvideti ukrepe za enakomerno razporejenost obiska in omejevanje obiska v konicah. • Kvalitativna verifikacija, ki predstavlja dokončno pozicioniranje Vogla v ožjem in širšem prostoru in določitev spremljevalnih programov. Pozicioniranju sledi povezovanje z drugimi smučarskimi centri v Bohinju. Pozicioniranje Vogla temelji na naslednjih postavkah: o visokogorsko alpsko smučanje (v ali na obrobju narodnega parka), o smučanje na naravnem snegu, o smučanje v Deželi sanj (glej poglavje 4.2.6 - Razvoj smučarskih centrov v Bohinju, na strani 99). Ob smučanju se razvijajo naslednji spremljevalni programi: • POZIMI turno smučanje (tudi najetje opreme in vodnika), krpljanje (tudi najetje opreme in vodnika), smučarska šola Vogel, smučanje in krpljanje ob polni luni, apre ski programi, srečanja po smučanju. • POLETI urejeni stanovi z živino in predelavo mleka - obnova planšarske tradicije na planini Zadnji Vogel, urejene in označene pohodniške poti, urejeno vzletišče za jadralne padalce na Orlovih glavah, vsaj ena športno-rekreativna prireditev na leto – gorski tek, pustolovsko tekmovanje,… •

V načrtovanem obdobju se načrtuje izvedba investicijskih projektov in turističnih programov v skladu z navedenimi razvojnimi usmeritvami, ki bodo omogočili razvojni preboj smučarskega centra Vogel. Izvedba posameznih projektov in turističnih programov, ki niso vezani le na smučarski center Vogel (npr. pohodništvo, prireditve) so natančneje opredeljeni tudi v tistih projektih Programa, ki celovito obravnavajo razvoj posameznih turističnih proizvodov. Nosilci: Žičnice Vogel.d.d., Občina Bohinj, TNP in drugi državni subjekti urejanja prostora. Termin: priprava: 2006; izvedba projektov: 2006-2013 Viri financiranja: zasebni viri, državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU.

Projekti za Program razvoja turizma : infrastruktura

Projekt 66 -

Smučarski center Kobla

Opis in pregled situacije: Smučarski center Kobla posluje le v zimskem obdobju. Smučišča ležijo na višini 600m do 1500m. Ima urejeno umetno zasneževanje ter

Stran - 102 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa nočno osvetlitev dela prog. V poletnem času sedežnice ne obratujejo kljub povpraševanju predvsem planincev. Pogoj za nadaljnji razvoj Koble je sanacija poslovanja družbe. Novo stanje: Po sanaciji poslovanja družbe se načrtuje nov investicijski ciklus, ki obsega prvenstveno in najmanj: - izgradnjo nove dvosedežnice : Ravne-Kobla 2 in ureditev podaljšanja ene smučarske proge, - ureditev zasneževanja proge tri – do vrha Koble, - posodobitev sistema čitalcev smučarskih kart, - doureditev parkirišč in neposrednega dostopa z železniške proge, - ureditev letnega sankališča v dolžini 2-3km, - ureditev bike cross country in downhill centra. Nosilec: ŽTG Kobla ali nova družba Termin: sanacija družbe:2006; izvedba načrtovanih projektov: 2007-2013 Viri financiranja: zasebni viri, državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU Projekti za Program razvoja turizma : infrastruktura

Projekt 67 -

Smučarski center Senožeta

Opis in pregled situacije: Smučarski center Senožeta leži v Srednji vasi pod Rudnico. Ena daljša vlečnica in ena otroška vlečnica služijo trem smučarskim progam. Vse proge so lahko umetno zasneževane. Urejeno imajo nočno osvetlitev. V okviru centra je urejenih cca 6km tekaških prog. Novo stanje: Načrtuje nov investicijski ciklus, ki obsega prvenstveno in najmanj: - postavitev nove vlečnice v dolžini 600m in ureditev nove smučarske proge, - izgradnjo enega objekta za dejavnost informacijskega centra, recepcije za kamp poleti (glej Projekt 90 - Šotorišče Senožeta, na strani 149), prodajo kart za smučanje pozimi in okrepčevalnice s sanitarnim blokom, - ureditev nočne osvetlitve dela tekaških prog v dolžini 2km, - nabavo teptalca. Nosilci:Krajevna skupnost Srednja Vas, Športno društvo Srednja vas, LTO Bohinj, Občina Bohinj, lastniki zemljišč, investitorji in TNP s predlogi. Termin: 2006-2013 Viri financiranja: zasebni viri, državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU

Stran - 103 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : infrastruktura

Biatlonski in tekaški center Pokljuka – povečanje prepoznavnosti kot dela bohinjskega turizma

Projekt 68 -

Opis in pregled situacije: Pokljuka je razvit zimsko športni center s smučarsko tekaškimi progami in biatlonom. Teritorialno spada k občini Bohinj in je tako pomemben predstavnik bohinjskega turizma. Problem pa je v premajhni prepoznavnosti Pokljuke kot dela Bohinja in bohinjskega turizma. Pomembna je specializacija Pokljuke kot vrhunskega nordijskega olimpijskega centra Slovenije in njegova povezava z bohinjskim turizmom. Novo stanje. Cilj je povečanje prepoznavnosti Pokljuke kot projekta bohinjskega turizma. Projekt je zamišljen kot idejni projekt za povečanje povezave in pripadnosti Pokljuke Bohinju tako na področju infrastrukture, kot tudi skupnih projektov v turizmu in trženju skupne destinacije. Nosilci: Občina Bohinj izda razpis za idejne rešitve prepoznavnosti Pokljuke kot bohinjskega turističnega subjekta. Izvajalci sprejete idejne rešitve so: Občina Bohinj, Športni center Pokljuka, SV, sklad TNP in LTO Bohinj. Termin: za pripravo idejnih rešitev 2006; za izvedbo: 2007-2008 Viri financiranja: Občina Bohinj za pripravo idejnih rešitev; Občina Bohinj, Športni center Pokljuka, SV, sklad TNP in LTO Bohinj za izvedbo projekta.

4.2.7

Razvoj druge turistične infrastrukture v Bohinju

Razvoj vse druge rekreacijske turistične infrastrukture (kot npr: kolesarske steze, pohodniške poti, plezalne stene, indoor itd.) je opisan v Poglavju 13 Šport, rekreacija in zdravo življenje).

Stran - 104 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.3 Razvoj prometne infrastrukture Bohinj je z različnimi vrstami prometnic povezan s sosednjimi kraji, le-te pa vodijo do vseh glavnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Gosta je mreža gozdnih cest, ki potekajo po ranljivem razgibanem reliefu. Glavna prometnica iz Bleda poteka skozi Bohinjsko Bistrico po Spodnji bohinjski dolini do slapa Savice. Regionalna cesta povezuje tudi vasi Zgornje bohinjske doline in Bohinj s Pokljuko in Jelovico. Označena in delno urejena parkirišča se nahajajo le v bližini Bohinjskega jezera in v Bohinjski Bistrici. Namen projektov je zmanjšanje gostote prometa na območju TNP na račun uvajanja javnega, okolju prijaznega prevoza in postopno ukinjanje parkirišč v neposredni bližini naravnih in kulturnih vrednot. Motorni promet predstavlja obremenitev za okolje, parkirišča pa delujejo v pokrajini vizualno moteče, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje. Pregled situacije: Območje občine Bohinj, predvsem del, ki leži v TNP, se vsako leto srečuje s prekomernimi prometnimi obremenitvami, ki so posledica predvsem obiska enodnevnih gostov in so vezane na dneve z lepim, sončnim vremenom, predvsem pa na konce tedna in ostale dela proste dni. Zaradi izrazitih konic je promet težko nadzirati in ga urejati, saj začne primanjkovati parkirišč, promet se upočasni, med ljudmi pa začne vladati splošno nezadovoljstvo. Občina stremi k omejevanju osebnega prometa in vzpostavitvi učinkovite mreže javnega prevoza in spodbujanju tako turistov kot domačinov k minimalni uporabi motornih vozil. S prebivalstvom se bi bilo potrebno posvetovati o možnih rešitvah urejanja prometa in čimprejšnjemu uresničevanju. Potrebna je tudi obnova, marsikje že močno načetih cestišč.

Stran - 105 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.3.1

Cestni promet in parkirišča Projekti za Program razvoja turizma : promet

Projekt 69 - Stopnja I: urejanje prometa - v letih 2006 – 2007 Novo stanje: V letu 2006 poskrbimo predvsem za ozaveščanje obiskovalcev o prometnem režimu v bohinjskem delu Triglavskega narodnega parka in načrtih za prihodnost, ki bodo pripomogli k zmanjšanju prometnih obremenitev za občutljivo okolje. Poleg Občine Bohinj v projektu aktivno sodelujejo tudi LTO Bohinj in Triglavski narodni park. V prvi vrsti so posredniki teh informacij pobiralci parkirnine in cestnine, ki imajo neposreden stik s turisti, ki prispejo na območje s svojimi prevoznimi sredstvi, prav tako pa tudi drugi turistični delavci in ponudniki turističnih storitev ter nadzorniki TNP in občinska redarska služba. V ta namen izdamo zloženko z vsemi potrebnimi informacijami tako o pomenu in varovanju TNP kot o prometnem režimu, parkiriščih, možnostih javnega prevoza in o voznih redih (avtobusa, vlaka in avtovlaka), sankcijah zoper neupoštevanje pravil parkiranja ter o načrtih za urejanje prometa v prihodnosti, ki bo poleg večje varnosti prinesel manjšo obremenitev za okolje. Smiselno pa bi bilo zbirati tudi njihove pripombe in rešitve. Zloženke v več jezikih bodo na voljo na vseh informacijskih točkah, pri ponudnikih turističnih storitev in pri pobiralcih parkirnine v Bohinju, potrebna pa bi bila distribucija tudi po ostalih turističnih krajih, da bi bili obiskovalci informirani, že preden bi prispeli na samo območje. V Ribčevem Lazu ob vstopu v TNP postavimo novo informacijsko tablo v slovenskem in angleškem jeziku, ki obiskovalce opozori na to, da se nahajajo na območju zavarovane narave, to pa od njih zahteva spoštljiv odnos, upoštevanje pravil glede parkiranja in hitrosti vožnje, omejitve glede hrupa, skratka njihov obisk naj ima čim manj vplivov na naravo, tako da bo ostala neokrnjena še za naše zanamce. Izvedemo tudi popis kapacitet vseh obstoječih parkirišč (to se navede tudi v zloženki) in naj se izgradijo nova parkirišča izven TNP (predvsem v vaseh in na območjih, kjer ne bi bila vizualno moteča). Preučimo možnost parkirišča pod daljnovodom v Ribčevem Lazu. Vzpostavimo tudi prometni režim na gozdni cesti proti planini Blato, Vogar in Voje in sicer v sodelovanju z Agrarno skupnostjo, Krajevno skupnostjo, domačini, Zavodom za gozdove, LTO Bohinj, Občino Bohinj in TNP. Določimo kapaciteto parkirišč na omenjenih planinah, na podlagi česar se regulira tudi promet. Z javnim prevoznikom sklenemo koncesijo za opravljanje prevozov v času zasedenosti parkirišč. Smiselno bi bilo ponuditi možnost kvalitetnega javnega prevoza s kombiji ali minibusi sprva ob koncih tedna, ko je obisk največji in sicer po potrebi preko dneva za primerno ceno. Nosilec projekta: Skupina, ki oblikuje strategijo razvoja turizma v Občini Bohinj predlaga Občini Bohinj oblikovanje skupine za izdelavo študije umirjanja prometa, ki bo v skladu s sprejeto strategijo. Študijo umirjanja prometa potrdi v končni obliki skupina, ki je oblikovala strategijo in jo da v potrditev občinskemu svetu.

Stran - 106 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : promet

Projekt 70 - Stopnja II. urejanje prometa v letih 2007 - 2013 Novo stanje: Cilj umiranja prometa v poletni turistični sezoni v obdobju do leta 2013 je umik parkirišč iz neposredne bližine Bohinjskega jezera, saj ta predstavljajo dejansko in potencialno grožnjo za jezerski ekosistem (dopolni se tudi postavitev lesenih količkov oziroma lične lesene ograje, ki preprečujejo parkiranje na nedovoljenih mestih) ter postopno zmanjševanje pretoka motornih vozil dnevnih obiskovalcev po cesti od Ribčevega Laza proti Ukancu in naprej do slapa Savice. Kot posledico ukinjanja parkirišč v neposredni bližini naravnih (jezero) in kulturnih vrednot (cerkve) se zagotovi nadomestna parkirišča na ekološko manj občutljivih in izpostavljenih območjih, predvsem je selitev predvidena proti Bohinjski Bistrici. Parkirišča morajo biti pravilno označena in opremljena z lovilci olj ter smetnjaki. V bližini večjih je potrebno zagotoviti sanitarije. Parkirišča v Soteski do Bohinjske Bistrice Na območju prostora železniške postaje Soteska je potrebno urediti parkirišče za dvajset vozil z informacijsko tablo Bohinja. Parkirišče bo uporabno za obiskovalce, ki tako dobijo prvi stik s krajem in jim lahko takoj poda nekaj osnovnih informacij ter za kolesarje, ribiče, obiskovalce Štapc in Pantzove žičnice. Na parkirišču naj se uredi tudi miza s klopcami, koši in sanitarijami. Določi se območje za manjše parkirišče v vasi Nomenj, ki bo služilo obiskovalcem vaškega jedra in uporabnikom pešpoti na Gorjuše. Parkirišče pri Logu na levem bregu Save pred lesenim mostom se že sedaj uporablja za parkiranje, vendar je neprimerno urejeno. Parkirišče se razširi za parkiranje do deset avtomobilov za ribiče in obiskovalce slapu Grmečica. Proučiti bi bilo potrebno tudi možnost ureditve prostora za piknik, saj takega prostora ni nikjer v Bohinju, povpraševanje pa je veliko. Parkirišče na odcepu v Jereko v vasi Bitnje: območje se že sedaj uporablja za parkiranje, vendar je neprimerno urejeno. Razširi in uredi se prostor za parkiranje do pet avtomobilov za obiskovalce, ki iščejo informacije na obstoječi informacijski tabli. Bohinjska Bistrica V prihodnosti bo potrebno skladno s strategijo umirjanja prometa pred Bohinjskim jezerom, pridobiti mnenja o možnih lokacijah za izgradnjo centralnega parkirišča v Bohinjski Bistrici vključno z izgradnjo parkirne hiše ali pa predvideti mesta za manjša parkirišča. V zimskem času je problematična predvsem zagotovitev zadostnega števila mest ob smučišču Kobla, preko celega leta pa tudi v samem središču Bohinjske Bistrice. Slednje naj se uredi v okviru izgradnje novega Mercator centra, kjer bi bila potrebna gradnja podzemnih garaž, saj veliko obstoječih parkirnih mest zasedajo tudi prebivalci stanovanjskih blokov, na splošno pa naj se omeji gostota prometa v samem središču kraja. Do takrat naj se uporabljajo obstoječa parkirišča, ki so trenutno neurejena – parkirišče pod Koblo, pri tovarni Lip Bled, železniška postaja, dvorana Danica (preučitev možnosti povečave proti glavni cesti, saj bi ga v poletnem času lahko uporabljali kolesarji na novo urejene kolesarske steze po levem bregu

Stran - 107 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Save do Ribčevega Laza). Urediti bi bilo potrebno tudi parkirišče na izhodišču za pešpoti proti Dobravi in izviru Bistrice pred hidroelektrarno Bistrica. Občina Bohinj naj poskrbi, da pride obvoznica v plan izgradnje državnih cest (verjetno po letu 2013). Potrebno je tudi urediti obvoznico pri Arheološkem parku, kjer se tudi lahko uredijo parkirišča. 2006 naj bi se obnavljala glavna cesta v Bohinjsko Bistrico – križišče. Preuči se tudi izgradnja glavne obvoznice mimo Bohinjske Bistrice. V juliju 2006 je bila dograjena večnamenska pot od Bohinjske Bistrice proti Ribčevem Lazu, na katero naj bi se preusmerili kolesarji iz glavne ceste. Nujno potrebna je ureditev in gradnja pločnikov, predvsem ob glavni cesti od kampa Danica do avtobusne postaje ter med in znotraj vasi. Nemški Rovt, Ravne, Jelovica Urediti je potrebno tudi parkirišče pred vasjo Nemški Rovt in na Ravnah. Na Ravnah se povečajo potrebe zlasti v zimskem času, saj se mnogo smučarjev na Kobli zapelje do same vasi, pa tudi v poletnem času, saj je vas izhodišče za pohodnike na Črno prst in bližnje gore. Uredi se tudi parkirišči na Bitenjski planini in Rovtarici. Spodnja bohinjska dolina V Spodnji bohinjski dolini se zagotovi prostor in uredi manjša parkirišča. V vasi Brod je to lokacija pred mostom na desnem bregu Save, kjer že sedaj parkirajo predvsem ribiči. Na Savica se uredi prostor pri mostu na levem bregu Save za potrebe ribičev in sprehajalcev ter pohodnikov na Rudnico. Na Žlanu je prostor na koncu vasi na izhodišču poti proti izviru Bistrice in na Črno prst. Na Poljah v bližini ovinka »na Rju« in pred vzponom na Dobravo in Žlan za sprehajalce in obiskovalce Hansenove skakalnice ter v zimskem času za tekače na smučeh ter med Poljami in Laškim Rovtom pri mostu čez potok za tekače na smučeh v zimskem času in ribiče v poletnem. Pri informacijski tabli TNP med Laškim Rovtom in Ribčevim Lazom za ribiče in pohodnike. Ribčev Laz in Ukanc Mirujoči promet na območju Ribčevega Laza v poletni turistični sezoni predstavlja velik problem. Kapacitete parkirnih mest v konicah so nezadostne, pretočnost prometa pa zmanjšuje tudi ozek most pri cerkvi sv. Janeza. Parkirišča v neposredni bližini jezera in prevelika gostota promet na obstoječem mostu kazijo neposredno bližino jezera in eno najlepših vedut v Bohinju. Prav zaradi težav s prometom, Bohinj v višku sezone že daje vtis masovnega turizma s čimer se manjša njegova doživljajska vrednost. Na območju ob prireditvenem prostoru 'Pod Skalco' v neposredni bližini jezera bi bilo smotrno razmisliti o tem, da bi na to parkirišče lahko parkirali le stacionarni gostje in prebivalci Bohinja. Enako velja za parkirišče »na Veglju«. Parkirišči naj se primerno uredi, pri čemer naj se določi primerno manjšo kapaciteto. Prouči naj se tudi možnost postopne ukinitve. Enodnevni gostje naj parkirajo na parkiriščih odmaknjenih od samega jezera. Na področju te problematike je nov projekt (glej Projekt 85 - Ureditev problemov in izdelava rešitve prometnega problema povezave z Zgornjo dolino, na strani 138). Parkirišča v Ukancu v neposredni bližini jezera bi bilo smiselno postopoma ukinjati, do takrat bi na teh parkiriščih lahko parkirali le stacionarni gostje in prebivalci Bohinja, ostali pa naj parkirajo na večjih parkiriščih, odmaknjenih od samega jezera. Skladno s tem naj se parkirišče Naklova glava zmanjša in ustrezno uredi (zasaditve),

Stran - 108 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa postopoma pa bi ga bilo potrebno ukiniti. Tudi obstoječe parkirišče ob avtokampu Zlatorog se primerno uredi in odmakne od ceste, ob njem pa se zasadi tudi drevesni pas proti cesti. Probleme v zvezi s pomanjkanjem parkirnih mest v zimski in poletni sezoni na parkirišču ob avtokampu Zlatorog ter negativnim vplivom parkirišča na okolje, se rešuje v povezavi z reševanjem problematike smučarskega centra Vogel. (glej Projekt 65 - Smučarski center Vogel, na strani 101). Preuči se tudi možnost izgradnje parkirne hiše pod postajo gondolske žičnice Vogel, ki bo služila stacionarnim gostom in zaposlenim. Problem parkirišča pri slapu Savice, ki je trenutno v najemu zasebnika, se reši z uvajanjem javnega prevoza in postopne prepovedi prometa za osebna vozila. Zgornja bohinjska dolina Potrebno je urediti parkirišča za avtomobile in avtobuse za dnevne obiskovalce Stare Fužine in stacionarne goste Bohinja. Ob razvoju vaškega jedra in povečanju obiska vaških, kulturnih in naravnih znamenitosti se spopadamo z večnim problemom parkirišč. Parkirišča že obstajajo in so trenutno delno urejena. Glede na to se do leta 2007 dogradi in uredi naslednja parkirišča: - uredi in poveča se parkirišče za kulturnim domom za avtobuse. - Pred staro sirarno oziroma nasproti gostišča Mihovec je primerno mesto za osebna vozila, ki obiščejo vaški center. Prostor se lahko uporablja tudi za vaške veselice. Krajevna skupnost Stara Fužina naj pripravi na osnovi prejšnjih alinej vse potrebne predloge za izgradnjo parkirišča na travniku nasproti gostišča Mihovec (dvojna raba). Potrebno je urediti parkirišča na »Vorenčkojci« za potrebe planincev in obiskovalcev Hudičevega mostu, soteske Mostnice in doline Voje. Vzdrževanje sedanjega stanja in dokončna ureditev ob prometni ureditvi ceste na planino Blato. Ureditev parkirišča na planini Blato – do 50 vozil – kratkoročna rešitev. Vzdrževanje sedanjega stanja in dokončna ureditev ob prometni ureditvi ceste na planino Blato. Krajevna skupnost Stara Fužina naj pripravi na osnovi prejšnjih alinej vse potrebne predloge in podlage za izgradnjo parkirišč na navedenih območjih. Občina Bohinj naj pomaga krajevni skupnosti Stara Fužina pri realizaciji projekta parkirišč. Na vseh parkiriščih je potrebno postaviti enotne informacijske table, ki bodo prisotne na vseh parkiriščih po Bohinju z oznako lokacije, kje se parkirišče nahaja in kratkim opisom možnosti različnih aktivnosti. Enotne informacijske table pripravi LTO Bohinj. Potrebna je ureditev parkirišča za avtomobile in avtobuse za dnevne obiskovalce vasi Studor. Parkirišče naj bo na primerni razdalji od vaškega jedra, vendar ne sme kvariti pogleda na kozolce s svojo pozicijo v prostoru. Občina Bohinj naj odkupi primerna zemljišča v letu 2006. V letu 2007 se izgradijo parkirišča. Razvoj kulturno – športnega središča Senožeta v Srednji vasi narekuje izgradnjo primernih parkirišč in prireditvenega prostora. Za potrebe smučišča Senožeta se prostor že koristi za parkirišče, potrebno pa bi ga urediti, pri čemer naj sodeluje s predlogi Krajevna skupnost Srednja Vas, Športno društvo Srednja vas, LTO Bohinj, občina Bohinj, lastniki zemljišč in investitorji. Potrebna je tudi povečava in ureditev ob že obstoječem parkirišču nasproti gostišča Rupa za potrebe informacijske table, picerije Eme in gostišča Rupa. Urediti bi bilo potrebno tudi parkirišče na izhodišču planinske poti proti Uskovnici in za obiskovalce slapov Ribnice, vaškega jedra ter ostalih kulturnih znamenitosti vasi v bližini nekdanje sirarne.

Stran - 109 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Ob razvoju projekta Hostnikove domačije v Jereki skupaj s cerkvijo je potrebno zgraditi primerno parkirišče za potrebe dejavnosti domačije in cerkve ter kot vhodna točka za kolesarsko pot. Podjelje, Koprivnik, Gorjuše V Spodnjih Podjeljah se uredi manjše parkirišče ob razgledni točki s klopco ter v Zgornjih Podjeljah na izhodišču planinskih poti proti Zajamnikom in Konjski dolini. Na Koprivniku se uredi parkirišče pri cerkvi, ki služi obiskovalcem le te kakor tudi sprehajalcem ter pri nekdanji osnovni šoli za obiskovalce Vodnikovega razglednika, kjer bi se lahko razvil tudi manjši informacijski center. Ugotovi se potrebe po parkiriščih v vasi Gorjuše. Pokljuka Skladno z omejevanjem prometa iz bohinjske in blejske smeri na Pokljuko se začne priprava potrebne dokumentacije za ureditev parkirišč. Ureditev je potrebna na vstopnih mestih za sprehajalce, pohodnike, kolesarje, v zimskem času pa tudi za tekače na smučeh in smučarje. V zimskem času je potrebno poskrbeti predvsem za boljše čiščenje parkirnih prostorov, saj je le to tudi eden izmed vzrokov za težav s pomanjkanjem parkirnih mest. Nadaljuje se z ozaveščanjem obiskovalcev s pomočjo zloženk in delavcev v turizmu in ostalih dejavnostih. Dopolni in nadgradi se sistem informacijskih tabel ob vstopih v TNP, z njimi pa se opremi tudi parkirišča. Na njih so navedeni tako podatki o kapaciteti kot tudi o zasedenosti, ter splošne informacije o prometnem režimu v občini Bohinj. Del že obstoječih parkirišč se nameni stacionarnim gostom, saj se leti ob turističnih konicah pritožujejo, da nimajo kje parkirati, hkrati pa je tudi njih potrebno spodbujati k uporabi alternativnih načinov prevoza. Z lokalnimi akterji se doseže soglasje o prihodnji ureditvi in režimu na vseh gozdnih cestah v občini kot tudi o ukrepih na regionalni cesti na Pokljuko. Začne se z zagotavljanjem in spodbujanjem mreže javnega prevoza na območju celotne občine, saj je potrebno ob postopnem umirjanju prometa zagotoviti povečan delež javnega prevoza (klasičnega in alternativnega- npr. električni avtobus). Ukrepi umirjanja prometa so namenjeni predvsem dnevnim obiskovalcem, ki so glavni vzrok prometnega kaosa v višku poletne turistične sezone, lokalnemu prebivalstvu pa je potrebno zagotoviti tudi v tem času nemoteno gibanje in dostop. V prostoru so že nekatere predlagane rešitve, ki jih bo na novo ustanovljena skupina za projekt umirjanja prometa že upoštevala. Potrebno pa bo sodelovanje z vsemi akterji v prostoru- z lokalno skupnostjo, zavodi, ministrstvi, lastniki zemljišč in tudi nevladnimi organizacijami, saj bo le skupen dogovor prinesel končne rešitve in uspeh. Nosilec: Skupina, ki oblikuje strategijo razvoja turizma v Občini Bohinj predlaga Občini Bohinj oblikovanje skupine za izdelavo študije umirjanja prometa, ki bo v skladu s sprejeto strategijo. Študijo umirjanja prometa potrdi v končni obliki skupina, ki je oblikovala strategijo in jo da v potrditev občinskemu svetu.

Stran - 110 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.3.2

Vodni promet

Plovni režim na jezeru, rekah, in ostalih vodotokih ni urejen, nadzorovan in razmejen med posameznimi uporabniki. Večkrat prihaja do konfliktnih situacij med uporabniki. Občina Bohinj potrebuje za ureditev plovnega režima na jezeru, rekah in ostalih vodotokih posodobljen odlok, ki se ga pripravi do leta 2013 (glej Projekt 20 - Odlok o uporabi vodnih površin v Bohinju v turistične in rekreativne namene, na strani 58).

4.3.3

Železniški promet

Skozi Bohinjsko Bistrico poteka železniška povezava Jesenice- Nova Gorica, ki je bila odprta za javni promet leta 1906 in je povzročila razvoj turizma v Bohinju. V času 1. svetovne vojne je bila zgrajena tudi ozkotirna železnica do slapa Savice. Danes poteka po železnici: - potniški promet (ljudje se vozijo z Baške grape na delo na Jesenice), - tovorni promet (v Bohinjski Bistrici ni tovorne nakladalne rampe) - avtovlak – vse bolj izkoriščen - muzejski vlak – premalo izkoriščen. Do leta 2007 se izvede poizvedba po dokumentaciji potrebni za izgradnjo ozkotirne železnice, ki je potekala v začetku prejšnjega stoletja od Bohinjske Bistrice do Ukanca. Preuči se dejanska možnost izgradnje in se ocenijo stroški, na podlagi česar se skupina odloči o možnosti oziroma dejanski potrebi po zgraditvi te alternativne vrste prevoza. Do leta 2013 je treba stremeti k povečanju potniškega prometa na relaciji Jesenice Nova Gorica, saj se s tem zmanjša osebni motorni promet na celotnem območju občine. Avtovlak je potrebno posodobiti še z možnostjo prevoza avtobusov in izboljšanim kolesarskim vagonom. V turističnem programu Muzejskega vlaka se predvidi postanek tudi v Bohinju z ogledom vseh pomembnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Predlaga se zaščita trase železniške proge Jesenice- Nova Gorica pod Unesco.

Stran - 111 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.4 Organiziranost turizma Učinkovita organiziranost turizma na ravni turistične destinacije v sodobnem turizmu predstavlja enega od najpomembnejših dejavnikov zagotavljanja konkurenčnosti turistične destinacije. Dejstvo namreč je, da na sodobnem turističnem trgu ne nastopajo posamezni ponudniki turističnih storitev temveč turistične destinacije s svojimi integralnimi (celovitimi) turističnimi proizvodi. To dejstvo narekuje potrebo po povezovanju in sodelovanju turističnih ponudnikov tako javnega kot tudi zasebnega sektorja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju integralnih turističnih proizvodov turistične destinacije. V razvitih turističnih destinacijah vlogo upravljalca ali managerja turistične destinacije prevzemajo posebne turistične organizacije, ki jih ustanovijo vsi turistični subjekti v turistični destinaciji. Njihova glavna naloga je načrtovanje, vodenje, koordiniranje in organiziranje turistične dejavnosti na svojem območju ter izvajanje skupnih aktivnosti na področju razvoja integralnih turističnih proizvodov in njihovega trženja na globalnem trgu. Izkušnje so pokazale, da so najuspešnejše tiste turistične organizacije, ki jih na interesni podlagi ustanovijo vsi ali vsaj večina turističnih ponudnikov v turistični destinaciji in pa tiste turistične organizacije, v katerih je zagotovljena visoka stopnja medsebojne povezanosti in aktivnega sodelovanja večine turističnih ponudnikov v turistični destinaciji pri izvajanju aktivnosti skupne turistične organizacije. Interesno povezovanje, javno privatno partnerstvo in aktivno sodelovanje turističnih ponudnikov pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti destinacijske turistične organizacije so glavne značilnosti uspešnih destinacijskih turističnih organizacij. Ob zavedanju pomena organiziranosti turizma na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju tudi RNUST med temeljne strateške usmeritve slovenskega turizma postavlja nadgradnjo organiziranosti slovenskega turizma, v kateri LTO-ji prevzemajo vlogo upravljalca turizma v turistični destinaciji. RNUST načrtuje njihovo nadgradnjo predvsem v smeri njihove reorganizacije v javno zasebne interesne organizacije, ki bodo zagotovile aktivno sodelovanje in povezovanje turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja pri skupnem razvoju in oblikovanju in trženju novih, inovativnih integralnih turističnih proizvodov ter pri njihovem vključevanju v regionalne in nacionalne integralne turistične proizvode. V skladu z navedenim LTO Bohinj tudi v tem razvojnem obdobju ostaja krovna turistična organizacija, ki prevzema vlogo upravljalca ali managerja turistične destinacije Bohinj. V skladu z navedenimi dejstvi in izhodišči, pa je potrebno tudi na tem področju vzpostaviti sodoben model organiziranosti in v skladu s tem tudi nadgraditi LTO Bohinj. Izvedba tega projekta je nujen pogoj za dejansko uresničitev v tem razvojnem programu zastavljenih ciljev.

Stran - 112 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : organizacija turizma

Projekt 71 - Razvoj sodobnega modela organiziranosti turizma v občini Bohinj z nadgradnjo LTO Bohinj Opis stanja: LTO Bohinj je danes krovna turistična organizacija, ki predstavlja jedro in osnovno gonilno silo za razvoj sodobnega modela organiziranosti turizma v občini Bohinj. V zadnjih štirih letih je LTO Bohinj uspel razviti nekatere temeljne funkcije destinacijskega managementa, predvsem funkcije trženja in v njenem okviru skupne promocije turistične destinacije Bohinj ter funkcije razvoja in oblikovanja integralnih turističnih proizvodov destinacije Bohinj. Učinkovitost izvajanja teh funkcij je bila v tem obdobju pogojena z začetnimi težavami prepoznavanja te organizacije kot skupne interesne organizacije vseh turističnih subjektov v Bohinju in s tem povezano premajhno pripravljenostjo turističnih subjektov za njihovo aktivno sodelovanje pri izvajanju njenih aktivnosti. Želeno stanje: LTO Bohinj je potrebno v tem obdobju nadgraditi v sodobno destinacijsko organizacijo, ki bo delovala kot interesna organizacija vseh turističnih subjektov javnega in zasebnega sektorja in bo svoje delovanje in aktivnosti temeljila na aktivnem sodelovanju vseh turističnih ponudnikov v destinaciji. Za dosego tega stanja je potrebno v tem razvojnem obdobju izvesti naslednje aktivnosti: 1. Pripraviti model organiziranosti turizma v občini Bohinj, ki bo upošteval sodobne trende v organiziranosti turizma in bo upošteval razvojne usmeritve Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2006-2013 in Razvojnega načrta in usmeritev razvoja slovenskega turizma 2007-2011 na tem področju. V modelu organiziranosti je potrebno jasno opredeliti vse turistične subjekte, njihovo vlogo in naloge pri skupnem upravljanju turistične destinacije. Nadalje je potrebno opredeliti njihove medsebojne povezave in odnose pri izvajanju skupaj dogovorjenih aktivnosti ter opredeliti tudi način financiranja izvajanja posameznih funkcij skupnega upravljanja turistične destinacije. Jasnost in transparentnost modela organiziranosti turizma je osnovno zagotovilo za uspešen razvoj sodobnega managementa turistične destinacije. 2. Na tej podlagi je potrebno pripraviti in izvesti program nadgradnje LTO Bohinj v sodobno, moderno destinacijsko turistično organizacijo z razvojem predvidenih funkcij, ki naj bi jih izvajal LTO na ravni turistične destinacije v korist vseh turističnih subjektov občine Bohinj. Ta aktivnost v prvi vrsti pomeni preoblikovanje LTO Bohinj iz javnega zavoda v gospodarsko interesno združenje, katerega ustanovitelji in tudi aktivni izvajalci in sofinancerji aktivnosti bodo večina turističnih ponudnikov turistične destinacije. Osnovno načelo nadgradnje LTO Bohinj je načelo javno zasebnega partnerstva pri skupnem razvoju, oblikovanju in trženju turistične destinacije Bohinj. 3. Vzporedno organizirati in izvesti program usposabljanja turističnih ponudnikov o pomenu managementa turističnih destinacij, na podlagi katerega bo zagotovljeno razumevanje pomena skupnega upravljanja turistične destinacije, vloge in nalog LTO ter vloge in nalog posameznih turističnih subjektov Stran - 113 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa v njem in tudi znanje za aktivno sodelovanje turističnih ponudnikov pri skupnem upravljanju turistične destinacije.

Nosilec: LTO Bohinj ob sodelovanju in podpori Občine Bohinj in ključnih turističnih subjektov v občini Bohinj.

Stran - 114 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.5 Načrt promocije in trženja Krovno promocijo in trženje turistične destinacije Bohinj izvaja LTO Bohinj v sodelovanju s Turističnim društvom Bohinj, turističnim gospodarstvom in drugimi subjekti v občini, ki so povezani s turizmom (TNP, muzeji,…). V okviru turistične destinacije Bohinj se bo v letu 2007 pripravil podroben načrt promocije in trženja, ki bo na osnovi posodobljenega organizacijskega modela upravljana s turistično destinacijo predvidel splet trženjskih aktivnosti za celotno turistično destinacijo in posamezne specializirane turistične subjekte. Osnova za izdelavo načrta promocije in trženja bo v prvi vrsti Program razvoja turizma v občini Bohinj za obdobje 2006-2013, ob upoštevanju sedanjega stanja, že pridobljenih informacij in rezultatov ankete za obiskovalce in potencialne obiskovalce Bohinja, ki bo potekala skozi celo leto 2006. Promocijske in trženjske aktivnosti LTO-ja se bodo nadgrajevale v okviru Skupnosti Julijskih Alp. Na tem nivoju se že in se bodo tudi v prihodnje izvajale marketinške akcije na osnovi posodobljene Strategije trženja Julijskih Alp, ki bo izdelana do začetka leta 2007. Namen sodelovanja v Skupnosti Julijskih Alp je večja učinkovitost pri nagovarjanju naših ciljnih skupin gostov in segmentov ob optimalni porabi finančnih sredstev. Načrt trženja bo izdelan na osnovi t.i. 4P marketinškega modela (Proizvod, Price cena, Prodajne poti, Promocija). Osnove usmeritve načrta trženja so predstavljene v nadaljevanju.

4.5.1

Turistični proizvod

Pri oblikovanju načrta trženja moramo posebno pozornost nameniti dejstvu, da je Bohinj turistična destinacija (odločba Ministrstva za malo gospodarstvo iz l. 2000), ki leži s 66% območja v Triglavskem narodnem parku in ima poleg številnih naravnih znamenitosti (slap Savica, Bohinjsko jezero, bohinjske planine, Mostnica..) tudi veliko kulturnih zanimivosti (cerkve, Zoisova ura…). Območje Bohinja ponuja raznovrstne možnosti trženja – turizem v zavarovanem območju, kultura in tradicija v turizmu, rekreativne dejavnosti, splet vsebinsko različnih prireditev. V prihodnje se bodo ti USP (Unique selling proposition- glavne prodajne točke v območju) vedno bolj nadgrajevali z ESP (Emotional selling proposition – prodajni proizvodi, ki gradijo na čustvih oz. doživljanju), kar pomeni da bomo oblikovali turistične proizvode in iskali prodajne poti povezane s čustvenimi reakcijami obiskovalcev. V prihodnje bodo nosilni turistični proizvodi pohodništvo (v zavarovanih območjih, sprehajanje, pohajanje, planinarjenje, prireditve ), kolesarjenje, smučanje, šport in rekreacija, narava, kultura in tradicija v turizmu. Vse več proizvodov se bo prodajalo kot posamezne zaključene zgodbe oz. doživljanja. Tovrstni ponudbi bo potrebno prilagoditi turistične nastanitvene in druge kapacitete, ki bodo s svojo specializirano ponudbo podpirale nosilne turistične proizvode destinacije Bohinj.

Stran - 115 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.5.2

Cena

Uresničevanje Programa razvoja turizma, vzporedno s spodbujanjem turističnih ponudnikov k dvigovanju kakovosti s turizmom povezanih proizvodov in storitev bo postopno prispevalo k dvigu cen na nivo, ki bo primerljiv s cenami vsebinsko in kakovostno primerljivih turističnih destinacij v sosednjih državah. Na oblikovanje in konkurenčnost samih cen bo velik vpliv imela razvojna naravnanost celotnega in posameznih delov Bohinja, nenazadnje pa tudi nacionalna davčna politika. V prihodnosti tako pričakujemo, da bo s ponudbo kakovostnih novih turističnih proizvodov in storitev rasla tudi kakovost celotne turistične ponudbe Bohinja in s tem raven cen v Bohinju.

4.5.3

Distribucija (prodajne poti)

V prihodnje bo glavni poudarek dan raznim oblikam elektronske prodaje. Ponudba Bohinja bo dosegljiva na spletu v pdf obliki. Naklada tiskanih materialov se bo v načrtovanem obdobju postopno zmanjševala (za cca 20-30%). Obiski sejmov se bodo izvajali v okviru Skupnosti Julijskih Alp. Večji poudarek bo dan ciljnim predstavitvam (workshops) t.i. poslovni publiki - komuniciranju z novinarji, ki pokrivajo ciljne tržne segmente, potovalnim agentom in organizatorjem turističnih potovanj.

4.5.4

Promocija

Promocijska dejavnost se bo iz splošne usmerila na glavne ciljne skupine in tržne segmente. V nadaljevanju predstavljamo nekaj osnovnih izhodišč in usmeritev za pripravo programa tržnega komuniciranja, ki bodo predstavljale temelj za pripravo Načrta trženja turistične destinacije Bohinj. A. Elektronski mediji - Internet - www.bohinj.si: sprotno ažuriranje, posodabljanje in grajenje spletnih strani, rezervacija povezovalnih domen, povečanje števila ključnih besed za razne spletne iskalnike ter povezovanje z večjimi svetovnimi domenami s področja turizma, tiskanih medijev, gospodarstva in bančništva. - Rezervacijski sistem: nadgradnja lokalnega in regionalnega rezervacijskega sistema Feratel, operativno poslovanje v okviru centralne prodajne službe in povezovanje lokalnega rezervacijskega sistema s slovenskim centralnim rezervacijskim sistemom, ki ga razvija STO. - Informacijski sistem: sprotne posodobitve lokalne spletne strani www.bohinj.si, izgradnja lokalnega informacijskega sistema za notranje enotno komuniciranje med TIC-i in turističnimi subjekti ter nadaljevanje sodelovanja v uradnem Slovenskem Turističnem Informacijskem Portalu (STIP). - Nosilci zapisa DVD, CD Bohinj: izdelava 10 – 15 minutne vsebine turistične ponudbe Bohinja ter izdelava elektronske razglednice - DVD Julijske Alpe (Predstavitev bohinjske ponudbe v okviru Julijskih Alp).

Stran - 116 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa B. Tiskani mediji Za vsak projekt posebej se sproti odloča o vrsti in količini jezikovnih mutacij glede na letni plan promoviranja na posameznih trgih. - Katalog Pri nas doma: sprotne posodobitve osnovnega predstavitvenega kataloga Bohinja, v katerem so predstavljene primerjalne prednosti bohinjske turistične ponudbe, turistični proizvodi, komercialne nastanitvene kapacitete ter turistične in športne agencije. - Turistični vodnik po Bohinju: izdelava turističnega vodnika z opisanimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter ostalimi za turista potrebnimi informacijami. - Poletna in zimska panoramska karta: izdelava poletne in zimske panoramske karte z vrisano celovito turistično ponudbo, pohodniškimi, sprehajalnimi, kolesarskimi in tematskimi potmi. - Topografska karta 1: 50.000: izdelava topografske karte z vrisanimi pohodniškimi, kolesarskimi, jahalnimi, tematskimi in drugimi potmi skupaj z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. - Produktni prospekti: izdelava prospektov manjših formatov, ki obsegajo pohodništvo, vodne aktivnosti, kolesarjenje, Bohinjsko železniško progo, prireditve in ostale nosilne turistične proizvode. - Brošura kartica Gost Bohinja: izdelava brošure kartice Gost Bohinja s splošnimi informacijami, informacijami o namenu, nakupu in popustih kartice Gost Bohinja. - Zloženka o prometnem režimu: izdelava zloženke z informacijami obiskovalcem Bohinja o prometnem režimu in javnih prevozih. - Katalog Julijske Alpe: vključitev predstavitve bohinjskih turističnih proizvodov v skupni kombiniran image-prodajni katalog. - Sodelovanja v okviru katalogov STO in regije: vključitev Bohinja v kataloge: Kolesarjenje v Sloveniji, Pohodništvo v Sloveniji, Vode Slovenije, Ribištvo v slovenskih rekah, Kampi Slovenije in drugih katalogih, ki bodo predstavljali turistične proizvode Bohinja na regionalni in nacionalni ravni. - Diateka: sprotno grajenje lastne diateke za potrebe tiskanih in elektronskih materialov ter oglaševanja. C. Predstavitve na sejmih in borzah - Predstavitve v okviru Skupnosti Julijske Alpe (JA) s Slovensko turistično organizacijo (STO): V okviru skupnosti JA se izvaja predstavitve enotno zaradi zmanjšanja stroškov na osnovi ključa delitve. Na vsaki borzi ali sejmu nastopi en predstavnik Skupnosti JA, ki zastopa celotno področje in glede na poseben interes še dodatno predstavniki turističnega gospodarstva. Z STO poteka sodelovanje na dveh nivojih na podlagi letnega programa sejemskih in borznih predstavitev STO in sicer: o osnovne aktivnosti STO, v okviru katerih je sodelovanje na vseh sejmih in borzah v okviru letnega programa zagotovljeno bodisi z zakupom miz na skupni stojnici, bodisi s promocijskimi materiali Bohinja in o partnerske aktivnosti STO- ja s turističnimi destinacijami, kjer JA nastopajo kot en partner na izbranih, posebej dogovorjenih predstavitvah. Izhodišča in usmeritve za načrtovano obdobje: učinkovitejše predstavljanje Bohinja v skupnih promocijskih aktivnostih in diferenciacija ponudbe Bohinja v okviru skupnosti JA in v okviru STO.

Stran - 117 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa -

Ostale sejemske aktivnosti: izvedba predstavitve na delavnicah, sejmih oz. specializiranih borzah, simpozijih v Sloveniji in tujini po sprotnem dogovoru s turističnim gospodarstvom Bohinja. Predstavitev na Slovenski turistični borzi: uspešna predstavitev Bohinja na osrednji 'incoming borzi' v Sloveniji, ki poteka vsako leto v drugem kraju. Obiski tujih novinarjev, agentov in študijskih skupin: primeren sprejem, komunikacija in okrepitev stikov s tujimi novinarji, agenti in študijskimi skupinami.

D. Oglaševanje in odnosi z javnostjo - Oglaševanje: oblikovanje učinkovitega letnega programa oglaševanja in njegovo izvajanje v domačih in tujih medijih delno v okviru Skupnosti JA in delno tudi samostojno. - Odnosi z javnostjo: redno sodelovanje v lokalnih, regionalnih in nacionalnih informativnih in drugih oddajah, sodelovanje z nacionalno in komercialnimi TV ter seznanjanje javnosti s posameznimi aktivnostmi preko tiskovnih konferenc. E. Turistično informacijska dejavnost Informiranje ima vsak dan večji pomen v vseh segmentih poslovanja. Vzpostavitev kakovostnega informacijskega sistema v destinaciji je osnova za učinkovito posredovanje informacij obiskovalcem v destinaciji in potencialnim obiskovalcem. Sodobni turistično informacijski sistemi pa zagotavljajo tudi informacijsko komunikacijsko povezavo med turističnimi ponudniki v turistični destinaciji. Izhodišča in usmeritve za načrtovano obdobje: učinkovito koordiniranje informacijske dejavnosti vseh bohinjskih TIC-ev v okviru LTO Bohinj, priključitev informacijskega sistema na mrežo STO sistema lokalnih informacijskih sistemov, organiziranje rezervacijskega sistema Feratel, koordinacija informiranja obstoječih in potencialnih obiskovalcev, vzpostavitev informacijske povezave med domačim turističnim gospodarstvom, zbiranje statističnih podatkov o obisku in obdelava ter posredovanje le teh turističnim ponudnikom v destinaciji.

Stran - 118 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.6 Razvoj kadrov Dobro usposobljeni kadri so pogoj za uspešen razvoj turizma v Bohinju. Zato v tem razvojnem obdobju načrtujemo intenzivnejše spodbujanje usposabljanja in izobraževanja kadrov, ki delajo ali želijo delati v turizmu. Usposabljanje in izobraževanje bo usmerjeno na tista področja, ki so pomembna za zagotavljanje visoke kakovosti turističnih storitev in s tem zadovoljstva gostov. V program izobraževanja in usposabljanja je potrebno vključiti vse zaposlene v turistični dejavnosti v destinaciji in potencialne kadre torej: - turistične vodnike, - delavce v nastanitvenih obratih, - delavce v gostinskih obratih, - delavce v prodaji, - lastnike nastanitvenih in gostinskih obratov, - potencialne domače investitorje v turistične projekte, - delavce v upravi zavarovanega območja, - delavce in vodje v turistično upravljalskih organizacijah destinacije - in nenazadnje tudi domačine, ki prispevajo k ustvarjanju gostoljubnega in domačega vzdušja v destinaciji. Projekti za Program razvoja turizma : izobraževanje, informiranje

Projekt 72 - Tečaj za pridobitev licence za turistično vodenje Bohinj, Bled, Kranjska Gora Opis in pregled stanja: Od leta 2002 se vsako leto izvaja izobraževanje za skupne turistične vodnike Bohinja, Bleda in Kranjske Gore v organizaciji VŠTG Bled in koordinaciji LTO Bohinj, LTO Bled in LTO Kranjska Gora. Bohinj je do sedaj na tej osnovi pridobil 14 turističnih vodnikov. V letu 2003 je Občina Bohinj sprejela Odlok o turističnem vodenju in uvedbi evidenc turističnih vodnikov v okviru LTO Bohinj. To se je pokazalo kot dobra poteza saj potrebe po organiziranem vodenju naraščajo in hkrati tudi potreba po koordinaciji vodenja, ki jo izvaja LTO Bohinj. Novo stanje: Nadaljevanje vsakoletnega izobraževanja v marcu in aprilu v okviru VŠGT Bled in zgoraj omenjeni koordinaciji z uvedbo naslednjih novosti: - večja vključitev vsebin TNP v izobraževanje, - izobraževanja za turistično vodenje se postopoma udeležijo vsi nadzorniki v TNP, - tako novi kot že izprašani turistični vodniki se vsako leto dodatno seznanjajo z novostmi v TNP. Ta dodatna izobraževanja bodo pogoj za pridobitev dovoljenja za posamezno leto. Nosilec : LTO Bohinj. Termin: 2006 – 2013 Viri financiranja: zasebni viri, LTO Bohinj, regionalne in državne razvojne spodbude

Stran - 119 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : izobraževanje, informiranje

Projekt 73 - Jezikovni tečaji Opis in pregled stanja: Turistično društvo Bohinj vsako leto organizira tečaje angleščine, nemščine in italijanščine za svoje kooperante. Na tečaj se lahko v primeru nezasedenosti vključijo tudi drugi turistični delavci Bohinja. Novo stanje: Organizacija stalnih jezikovnih tečajev prilagojenih turizmu v mesecih april-maj in oktober-november za vse turistične delavce in za druge prebivalce na turističnem območju s stalnim bivališčem v občini Bohinj. Nosilci: LTO Bohinj in TD Bohinj Termin: 2006 – 2013 Viri financiranja: zasebni viri, regionalne in državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU.

Projekti za Program razvoja turizma : izobraževanje, informiranje

Projekt 74 - Izobraževanje in usposabljanje o kakovosti storitev, managementu turistične destinacije in novih trendih v poslovanju in turizmu na vseh nivojih Opis in pregled stanja: Pred leti je hotelsko podjetje Alpinum d.d. redno prirejalo dopolnilna izobraževanja o kakovosti storitev za vse nivoje storitev hotelskega poslovanja. V zadnjem času so usposabljanja parcialna od hiše do hiše in ne dajejo pravih učinkov. Drugi problem je velika fluktuacija delovne sile v gostinstvu, zato lastniki niso pripravljeni več vlagati v izobrazbo svojih zaposlenih. Novo stanje: sprejeti dogovor z lastniki in najemniki nastanitvenih obratov o potrebnosti permanentnega dopolnilnega izobraževanja zaposlenih v recepcijah, strežbi, kuhinji, hotelske gospodinje, žičničarski delavci, zaposleni v vodnem parku, v turističnih in športnih agencijah, itd., priprava s turističnim gospodarstvom usklajenega programa dodatnega izobraževanja in usposabljanja na temo kakovosti storitev, upravljanju (managementu) turistične destinacije in novih trendih v poslovanju v gostinstvu in turizmu, informiranje o in spodbujanje turističnih subjektov za vključevanje v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja (programi za pridobivanje poklicnih kvalifikacij, programi vseživljenjskega učenja, idr.) priprava motivacijskih programov za domačine, zbira izvajalcev dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja, izvedba v obdobjih: april-maj in oktober-november izvedba programa: skriti gost (mistery guest analyse). Stran - 120 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Nosilci: LTO Bohinj , TD Bohinj in turistično gospodarstvo. Termin: vsakoletni programi v obdobju 2006 – 2013 Viri financiranja: zasebni viri, regionalne in državne razvojne spodbude, razvojne spodbude programov EU.

Projekti za Program razvoja turizma : izobraževanje, informiranje

Projekt 75 - Turistična vzgoja mladih Opis in pregled stanja: Mladi v Bohinju danes niso dovolj vključeni v spoznavanje turizma in gostinstva. V Sloveniji preko Turistične zveze Slovenije (TZS) teče vrsta aktivnosti in projektov, s katerimi le-ta spodbuja mlade k spoznavanju gostinstva in turizma in k njihovem odločanju za delo v tej panogi. Veliko osnovnih šol v Sloveniji kot izbirni predmet v zadnjem triletju osnovne šole že izvaja tudi predmet Turistična vzgoja. Novo stanje: - TD Bohinj v svoj program dela vključuje tudi programe in projekte za mlade ter jih spodbuja za vključevanje v nacionalne projekte in tekmovanja TZS (kot npr. projekt: Turizmu pomaga lastna glava). - OŠ Bohinj oblikuje in izvaja izbirni predmet Turistična vzgoja. Nosilci: TD Bohinj, OŠ Bohinj, LTO Termin: 2007-2013 Viri financiranja: občinski proračun, državne razvojne spodbude

Stran - 121 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.7 Bohinj – prostorska evalvacija programa Razvoj turizma v prostoru občine Bohinj oz. v turistični destinaciji Bohinj v bodoče ne bo imel centralne točke oz. centra razvoja. Predvidoma se bo turistična dejavnost razvijala enakomerno po načelih trajnostnega razvoja in v skladu s prostorskimi možnostmi, ki bodo narekovale izdelavo potrebne prostorske dokumentacije ter podjetniško sposobnostjo, za katero upamo, da jo bodo izkazali predvsem domači investitorji. Triglavski narodni park bo še naprej ostal glavna primerjalna prednost usklajenega razvoja turizma, kar pomeni da znotraj meja ne bo večjih turističnih novogradenj oz. kompleksov, ampak bo razvoj predvsem usmerjen v zmožnosti lokalnega prebivalstva. Jezerska kotlina in vasi v Bohinju ne bodo dodatno obremenjene z večjimi nastanitvenimi kompleksi, pač pa v naseljih v Bohinju predvidevamo gradnjo manjših objektov z do 80 posteljami. Novih dovoznih cest do bohinjskih planin ne bo, obstoječe se bodo uredile v skladu s potrebami domačinov (spravilo lesa) in dogovorom s Triglavskim narodnim parkom v okviru coniranja raznih športno rekreativnih dejavnosti. Z boljšo ureditvijo regionalne ceste skozi Zgornjo bohinjsko dolino in dostopov do nje se pričakuje enakomeren nadaljnji razvoj turistične dejavnosti na tem območju. Po ureditvi ključnega mesta na regionalni cesti na Pokljuko v vasi Jereka pa se pričakuje, da se bo dostopnost Pokljuke z bohinjske strani bistveno povečala. Tako bo izkoriščanje obstoječih možnosti pokljuškega turizma bolj gravitiralo na bohinjsko kot na blejsko stran, kar seveda pomeni tudi hitrejši razvoj vasi ob cesti na Pokljuko. V vaseh v Spodnji bohinjski dolini se bodo pospešeno razvijale tudi storitvene, turizmu komplementarne dejavnosti (servisi športne in rekreativne opreme, mizarske in ključavničarske dejavnosti, lepotilne dejavnosti..). Bohinjska Bistrica se bo kot upravno središče razvijala tudi v turističnem pogledu. Poleg namestitvenih kapacitet se predvideva večji nakupovalni center z več manjšimi trgovinicami, sodobne gostinske storitve, športna dvorana, tematski park Arheološki park Ajdovski gradec, zunanji bazen vodnega parka ter posodobitev in dopolnitev obstoječe turistične ponudbe. V vaseh od Bohinjske Bistrice proti Soteski oz. Bledu bo izboljšana funkcija sprejema in obveščanja obiskovalcev o bohinjskih možnostih in Triglavskem narodnem parku. Bohinjski prostor ima v naslednjem obdobju možnost hitrega razvoja v turističnem smislu ob upoštevanju svojih tradicionalnih vrednot in zavedanja, da razvoj sloni predvsem na domačih prebivalcih.

Stran - 122 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.7.1

Bohinj – kot celota

Bohinj se začne v Soteski in se razteza z več višjeležečimi vasmi in planinami preko Zgornje in Spodnje doline vse do Ukanca. Prostorsko predstavlja več naselij, ki pa glede na lego in dosedanji razvoj predstavljajo do neke mere različne možnosti razvoja turizma. Zato so v strategiji nekateri predeli po oodročjih posebej prostorsko razčlenjeni in umeščeni v strategijo razvoja turizma. Kljub navedenemu pa Bohinj predstavlja eno turistično območje, ki temelji na sorodnih možnostih za razvoj turizma. Bohinj lahko, glede na dosedanji razvoj, razdelimo generalno po osi jug – sever, kjer prostorski posegi prehajajo od nekoliko bolj urbanih (mestnih) ureditev na jugu – spodnja dolina, pa do bolj tradicionalnih (kmečkih) ureditev na severu – zgornja dolina. Glede na navedeno je pri prostorskih posegih posebno pozornost namenjena tudi vsebinskemu vklopu posegov v prostor. Analizo prostora je opravljena na osnovi podatkov, ki nam jih je posredovala Občina Bohinj, oddelek za okolje in prostor, lastnega raziskovanja in znanja, Javni zavod TNP in vsi ostali sodelujoči. Smiselnost posegov je opredeljena glede na možnosti realizacije določenega posega v časovnem obdobju, ki ga opredeljuje strategija. Analize in posegi v prostor so za projekti, ki so opredeljeni za celoten Bohinj razdeljeni po osi jug – sever in sicer po naseljih: • Soteska • Nomenj, Loze, Lepence, Bitnje • Bohinjska Bistrica • Ravne, Nemški Rovt • Spodnja dolina (Brod, Savica, Kamnje, Polje, Žlan, Laški Rovt) • Ribčev Laz • Ukanc • Stara Fužina • Zgornja dolina (Studor, Srednja Vas, Bohinjska Češnjica, Jereka) • Podjelje, Gorjuše, Koprivnik, Goreljek, Pokljuka. Bistvo prostorskega razvoja je v: - zagotavljanju trajnostnega razvoja turizma v povezavi z domačini - povezavi turistične ponudbe s kmetijstvom - naravi prijaznemu razvoju - razvoju kapacitet družinskega tipa do velikosti 80 ležišč - specializaciji objektov in dodatnim objektom s ponudbo storitev - spodbujanju domačinov k razvoju, gostinstva in trgovine, s poudarkom na domačih izdelkih.

Opredeljenih je tudi nekaj projektov, ki se vežejo na Bohinj kot celoto in ne samo na posamezne vasi. Ti projekti so:

Stran - 123 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 76 - Odlok o celovitem urejanju odpadnih voda srednjegorskih in visokogorskih komercialnih namestitvenih objektov Opis: Z novim projektom se poenotijo zahteve za obratovanje tovrstnih objektov. Hkrati se omilijo negativni vplivi. Pregled situacije: Planinske koče, objekti na smučišču Vogel in drugi visoko ležeči objekti v večini primerov nimajo v zadostni meri urejenega problema odpadnih voda. Lastnike planinskih koč bi bilo potrebno zavezati k zgraditvi učinkovitih čistilnih naprav. Občina Bohinj še nima izoblikovanih strokovnih rešitev in odloka, ki bi ji omogočil ukrepanje za vzpostavitev boljšega stanja na tem področju. Novo stanje: Ugotovi se stanje odpadnih voda v visokogorskih namestitvenih objektih, pri čemer Občina Bohinj posreduje, da se opravi inšpekcijski pregled visokogorskih namestitvenih objektov v zvezi z odpadnimi vodami. Izdelajo se strokovne rešitve in sprejme se ustrezen odlok Občine Bohinj. Občina sodeluje z državo pri pridobivanju denarni pomoči za lastnike visokogorskih namestitvenih objektov, ki bi bili pripravljeni dodatno vlagati v čiščenje svojih odpadnih voda. Posebej je potrebno najti rešitev za problem odpadnih voda objektov na smučišču Vogel. Nosilec projekta: Občina Bohinj v sodelovanju s TNP in lastniki objektov.

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 77 - Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo Opis: S popisom in nadaljnjimi ukrepi se omejijo negativni vplivi počitniških hišic na področju Bohinja. Pregled situacije: Več objektov – počitniških hišic je zgrajeno v nasprotju z dovoljenji, oziroma jih nekateri za izvedene posege sploh nimajo. Poleg številnih počitniških hišic so večkrat zraven hiš postavljene tudi razne lope. Novo stanje: Pripravi se odlok o ureditvi problematike počitniških hišic na območju Bohinja, s poudarkom na območju TNP. Odlok naj preprečuje granjo novih in povečevanje kapacitet v obstoječih sekundarnih bivališčih. Prepreči naj se tudi povečevanje ali gradnja pomožnih objektov k že obstoječim sekundarnim bivališčem. Prav tako naj se prepreči sprememba namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč v druge namene. V okviru tega projekta občinsko redarstvo tudi v čim večji meri zbere podatke o črnih gradnjah sekundarnih bivališč in posegih, ki niso skladni z dovoljenji in jih posreduje inšpekcijskim službam. Nosilec projekta: MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor; TNP, redarska služba občine Bohinj.

Stran - 124 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 78 - Projekt Občine Bohinj za ureditev vaških jeder Opis: Trenutno stanje je zaskrbljujoče – propadanje hiš v vseh vaseh v Bohinju. Vaška jedra naj bi bila duša vasi in tudi prvi vtis, ki ga dobi turist. Gradbeni inšpektor ima pristojnost, da odloči za prenovo oz. odstranitev hiše, samo če je varnost ogrožena. Potrebno je najti drugačne, spodbujajoče rešitve. Pregled situacije: Občina Bohinj je pričela z urejanjem vaških jeder (tlakovanje, ureditev okolice na Nomenju, izdelava projekta za Srednjo vas), ni pa strategije na področju reševanja propadajočih hiš. Novo stanje: Občina Bohinj naj formira sklad za primere, ko je nujno potrebno ureditev hiš. Pomoč Občine Bohinj pri obnovah fasad je mogoča tudi preko javnih razpisov oz. dogovorov s proizvajalci barv. Občina Bohinj naj začne s projektom za ureditev vaških jeder, da se bo lahko prijavila na razpise za evropska sredstva. Nosilec projekta: Občina Bohinj naj konča s potrebnimi postopki do leta 2007.

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 79 - Možnost razvoja večjih kmetij na robu vasi in ohranjanje manjših kmetij Opis: Projekt je zasnovan dvoplastno. Na eni strani poskuša spodbuditi ohranjanje manjših (»tradicionalnih«) kmetij v vaseh in jim ponuditi dodatne dejavnosti na kmetiji – turizma in z njim povezane dejavnosti. Na drugi strani podpira lastnike večjih kmetij pri prizadevanjih za umik le tem na obrobje vasi. Pregled situacije: Trenutno je še kar nekaj večjih kmetij v središču naselji po vsem Bohinju. Ena glavnih teh dejavnosti je seveda turizem. Večjim kmetijam se poizkuša najti alternativne lokacije izven naselij, kjer se bo kmetija lahko normalno razvijala, da bo lahko ekonomsko preživela. Nekaj je bilo na tem področju že narejenega (Bohinjska Češnjica - večja kmetija se je preselila na obrobje vasi). Novo stanje: Popolnoma jasno je, da je potrebno spodbujati razvoj manjših tradicionalnih kmetij po vseh vaseh v Bohinju, saj to predstavlja življenje, dušo posameznega naselja. Manjšim kmetijam v strategiji omogočamo možnost dodatnega zaslužka z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji – predvsem turizem in z njim povezane dejavnosti. Občina Bohinj naj pomaga manjšim kmetijam, da ostanejo v vaških jedrih, se v njih tudi razvijajo in se začnejo ukvarjati s primerno dodatno dejavnostjo. Občina Bohinj podpira lastnike večjih kmetij pri prizadevanjih za umik kmetij na primerna robna območja vasi in jim pripravi vse prostorske podlage premik le teh na obrobje. Potrebna je strokovna pomoč kmetijam za usmeritev v turizem in ostale dejavnosti. Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj, Kmetijsko svetovalna pisarna Bohinj, zainteresirani privatni sektor.

Stran - 125 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Glede izdajanja dovoljenj začasnim objektom se določijo ustrezni dodatni pogoji, ki jih mora prosilec izpolniti, za izdajo dovoljenja za obratovanje tovrstnim objektom. K tem objektom prištevamo tudi dovoljenja za začasne terase stalnih objektov. Kot problem lahko izpostavimo, da nekateri lastniki začasnih objektov sodelujejo pri izvajanju prireditev in tako doprinašajo k turistični ponudbi, drugi pa ne. Ta položaj je potrebno izenačiti in lastnike začasnih objektov pri izdaji začasnih dovoljenj zavezati k izvajanju prireditev v turistične namene. Pri izdaji dovoljenj se določi dodatne obveznosti prosilca v zvezi s turistično ponudbo – prireditve ali okolico v kateri je postavljen objekt. Izpolnjevanje obveznosti se sprotno preverja in se dovoljenja ne izda več, v kolikor se pogojev ne izvaja.

4.7.2

Soteska, Nomenj, Log, Lepence, Bitnje

Soteska, Nomenj, Log, Lepence in Bitnje predstavljajo vrata v turistično občino Bohinj. Je tudi območje, ki loči Bled od Bohinja, kar pa pomeni, da mora neurejen prostor v naslednjih petih leti dobiti novo podobo. V naseljih se nekaj domačinov ukvarja z oddajanjem sob in apartmajev za prenočevanje. V Nomenju sta dva gostinska objekta od katerih en ne obratuje. V naseljih je še nekaj aktivnih kmetij. Večino objektov predstavljajo stanovanjske hiše. Slap in kanjoni Grmečice na Nomenju, Štapce v Soteski in bregovi Save Bohinjke so predeli vhoda v Bohinj, ki so med obiskovalci še dokaj nepoznani.

4.7.2.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Za obravnavano območje je primeren tip družinskega turizma penzionov in kampov. Razvoj območja slapa in kanjona Grmečice je še v razvojni fazi zato program predlaga nekaj konkretnih rešitev za naslednjih pet let. Celotno območje je primerno za razvoj kolesarskega turizma zaradi dobrega prometnega izhodišča, ribiškega turizma in vodnih aktivnosti zaradi bližine Save Bohinjke ter pohodništva. Občina Bohinj podpira izgradnjo parkirišča v Soteski in Bitnjah in kolesarske poti, ki bo preko obravnavanega območja povezala vsa naselja Bohinja z Bledom.

4.7.2.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Penzioni, apartmaji, zasebne sobe V kraju je nekaj manjših prenočitvenih objektov predvsem apartmajev in zasebnih sob. Podpira se obnovitev nekaterih objektov v smislu dviga kakovosti in dopolnilnih dejavnosti oz. specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93) in pomoč oz. svetovanje Občine Bohinj in LTO Bohinj na področju analiziranja ekonomske upravičenosti dopolnilne ponudbe turizmu, pridobivanju virov za posodobitve in dodatne komercialne namestitvene kapacitete (glej Projekt 97 - Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma, na strani 156) in trženju območja kot celote. Kampi Na območju od železniške postaje v Soteski do Bitenj je več območij, kjer je možno zgraditi kamp in nekaj manjših specializiranih šotorišč. Pred mostom na Logu je možna ureditev prostora za piknike. Nekomercialni namestitveni objekti Stran - 126 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Na obravnavanem območju je nekaj počitniških hišic. Komunala: Izgradnja samostojne čistilne naprave za odpadne vode v kraju Nomenj. Povezava primarnega voda za odpadne vode iz krajev Loze, Lepence in Bitnje s centralno čistilno napravo Bohinjska Bistrica.

4.7.2.3

Šport, rekreacija, kultura

Kopališča ob reki Savi Bohinjki: Ob izgradnji kampov se celostno uredi vplivna območja (glej Projekt 19 - Omejitve negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru, na strani 57). Ribolov: Občina Bohinj podpira Ribiško družino Bohinj pri poizkusu pridobitve nadzora in upravljanja Save Bohinjke Poti na obravnavanem področju: Poti na območju se razvijajo v skladu z enotnim razvrščanjem poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44). Osnovna pot bo povezovalna večnamenska pot, ki bo potekala po celotnem obravnavanem območju od Bleda do vseh naselij in znamenitosti Bohinja. Obravnavana pot se uredi v večnamensko pot po kateri bo mogoče kolesariti, se sprehajati, jezditi in opravljati za kmetijsko dejavnost. Soteskanje v soteski Grmečica: Že po imenu sodeč (Grmečica-grmenje) je Grmečica najbolj drzen izziv od vseh treh sotesk v Bohinju. Tudi v soteski Grmečice se lahko odločite za daljšo ali krajšo verzijo. Grmečico je priporočljiva izkušenim in telesno dobro pripravljenim gostom. (glej Projekt 21 - Ureditev statusa sotesk in jam, na strani 59). Občina Bohinj določi vhodne točke in določi pogoje za opravljanje dejavnosti. Konjeništvo: Vhodna večnamenska pot bo namenjena tudi konjeništvu, ki bo povezovala naselja v Bohinju z regionalno konjeniško potjo. (glej poglavje 4.1.7 Konjeništvo, na strani 63).

4.7.2.4

Naravne in druge znamenitosti

Grmečica in slap Peračica: Še čisto neizkoriščen turistični projekta, ki ju je potrebno aktivneje vključiti v pohodniške poti in označitvene sheme.

4.7.3

Bohinjska Bistrica

Bohinjska Bistrica je urbano, upravno, nakupovalno središče Bohinja. Po številu prebivalcev je največje naselje in leži ob glavni vpadnici Bled – Ribčev Laz 5 km od Bohinjskega jezera. V naselju je en večji penzion in en manjši penzion ter več apartmajskih in sobodajalskih hiš, nekaj barov in gostišč. Ob Kulturnem domu Joža Ažmana je zrasel Vodni park Bohinj ob katerem je predvidena tudi gradnja večjega hotela. V neposredni bližini je kamp Danica. Pomembno prometno povezavo Bohinja predstavlja Bohinjska železnica, po kateri je speljan tovorni in potniški promet v zadnjem času pa se uveljavlja tudi avtovlak. Povezava z avtovlakom med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči predstavlja tako najhitrejšo povezavo med Gorenjsko in Primorsko regijo. Stran - 127 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.7.3.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Program razvoja turizma poudarja razvoj Bohinjske Bistrice v urban turistični in kulturni center Bohinja – pomestenje, z vsemi storitvami in turistično infrastrukturo, ki jih gost potrebuje za kvalitetno preživljanje svojega dopusta. Bohinjska Bistrica leži namreč na vhodu v narodni park, zato se lahko tu razvijejo tiste dejavnosti urbanega značaja, ki se v samem parku ne morejo. Prostorski razvoj - pomestenje - poteka z vzpostavitvijo kulturnih/mestnih osi SV (Ajdovski gradec) – JZ (Zoisova graščina) in JV (Smučišče Kobla) – SZ (kamp Danica). Bohinjska Bistrica tako postane moderno, urbano središče Bohinja, ki svojo mestno funkcijo nastopa kot vstopna točka v območje narodnega parka. V razvoju turističnih storitev je še veliko rezerv na vseh ravneh ponudbe za turiste. Kljub velikemu potencialu za razvoj turizma, v zadnjem obdobju ni zaslediti nobenih podjetniških iniciativ za investiranje prebivalcev v turistično dejavnost.

4.7.3.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli V Bohinjski Bistrici ni nobenega hotela. V načrtu je izgradnja hotela ob Vodnem parku, ki naj bi bil kombinacija hostla in hotela s štirimi zvezdicami. Pojavlja se problematika v zvezi z zemljiščem in pridobivanjem investicijskih sredstev. Občina Bohinj bo aktivneje vstopila v reševanje problematike in iskanje novih potencialnih investitorjev v hotelske namestitve. Hotelske kapacitete se poveča z izgradnjo novih hotelskih objektov na najvišji kakovostni ravni (glej 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Penzioni, apartmaji, zasebne sobe V kraju je en večji penzion in en manjši penzion ter nekaj manjših prenočitvenih objektov (cca. 300 ležišč) ter veliko apartmajsko naselje (Zoisova plana), ki pa ni namenjeno oddajanju apartmajev turistom – (glej Tabela 3 – posamezne komercialne namestitve po vaseh Bohinja, na strani 168). Občina Bohinj podpira novogradnje manjših prenočitvenih objektov, sprememba namembnosti določenih stavb za namen turistične dejavnosti na visoki kakovostni ravni glej 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Omenjene potrebe se bo upoštevalo tudi pri prostorskem redu. Kampi V neposredni bližini Bohinjske Bistrice je kamp Danica, ki ga upravlja Turistično društvo Bohinj. Potrebno je uskladiti obstoječi ureditveni načrt z realnim stanjem v naravi, saj ne sovpadata. Projektni biro je že izdelal določene rešitve. Potreben je dokončni dogovor glede zemljišč, ki so v lasti Občine Bohinj in dogovor glede širitve kampa v mejah zmožnosti. Doseže se dolgoročni dogovor o selitvi celotne športne dejavnosti (dvorana, nogometno igrišče) na območje za Osnovno šolo ali pod smučišče Kobla (za Režijski obrat). Najprej je potrebno zgraditi, najti rešitev za tovrstne športne dejavnosti na območju pri Osnovni šoli in šele nato odstranjevati dvorano oz. igrišče. Do takrat je

Stran - 128 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa potrebno uveljaviti dvorano Danico (glej Projekt 38 - Dvoranske dejavnosti, na strani 71). Eden večjih problemov je prehodnost med kampom Danica in naseljem Bohinjska Bistrica. Projekt, ki rešuje povezovalni problem je narejen. Možna je takojšna realizacija. Redna kontrola števila nočitev v kampu v višku sezone.

4.7.3.3

Ostali komercialni in nekomercialni objekti

Mercator center: V letu 2006 se bo začel graditi nov trgovski center podjetja Mercator d.d. na lokaciji obstoječe stavbe Almira v središču Bohinjske Bistrice. Obenem naj bi se uredilo tudi glavno križišče, kjer naj bi bil krožni promet in parkirišča ob samem trgovskem centru. Zemljišče severozahodno od zdravstvenega doma: Idealna lokacija za različne dejavnosti. Možnost pridobitve novega gradbenega dovoljenja – nižja gradnja, manjši objekti.Občina Bohinj pristopi k projektu ureditve tega zemljišča. Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 80 - Ureditev zemljišča severozahodno od zdravstvenega doma – pridobitev potrebnih dovoljenj Opis: Zemljišče leži v osrednjem delu Bohinjske Bistrice in sama lokacija je idealna za različne dejavnosti. Je ob promenadi med Mercator centrom in Vodnim parkom Bohinj. Pregled situacije: Trenutno ni veljavnega gradbenega dovoljenja, vendar je možnost pridobitve novega dovoljenja – nižja gradnja. Novo stanje: Občina Bohinj v letu 2007 začne s postopkom pridobitve novega gradbenega dovoljenja. V izogib nadaljnjih nesoglasij Občina Bohinj poizkuša pridobiti soglasje soseda. Na tem območju se določi možnost opravljanja centralnih dejavnosti, manjših poslovnih objektov (kavarna, cvetličarna, slaščičarna...). Po pridobitvi gradbenega dovoljenja Občina Bohinj naredi javni razpis za zainteresirane investitorje – v letu 2008, tako da je realni začetek gradnje med leti 2008 in 2010. Nosilec projekta: Občina Bohinj, zainteresirani privatni sektor

»Budkovič« center: Postopek denacionalizacije zemljišča za tržnico še ni končan. Obstaja dogovor, da gredo obstoječi objekti v lastništvo Občine Bohinj, ostale parcele pa v lastništvo denacionalizacijskih upravičencev. Na tem območju so predvidene centralne dejavnosti. V letu 2007 skušajo Občina Bohinj in denacionalizacijski upravičenci doseči dogovor o ureditvenem in investicijskem načrtu. Nov dohodni info center in Obstoječi objekt LTO Bohinj: Ker se predvideva v letošnjem in prihodnjem letu kar nekaj prostorskih sprememb na območju glavne vpadnice v Bohinjsko Bistrico, je potrebno preveriti možnost umestitve novega info centra za turistične namene v ta prostor. Območje je idealno – bližina trgovskega centra, banke, pošte... Zato se predlaga Projekt 81 - Centralni dohodni info center v Bohinjski Bistrici (stran 130). Stran - 129 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 81 - Centralni dohodni info center v Bohinjski Bistrici Opis: Bohinj potrebuje še en centralni info center pred vhodom v Triglavski narodni park. Z boljšo informiranostjo gostov, bi zmanjšali pritisk na Ribčev Laz in goste usmerjali v želene destinacije znotraj Bohinja Trenutno stanje: Trenutno se funkcija info centra opravlja v obstoječi stavbi LTO-ja Bohinj. Lastnik stavbe je Občina Bohinj. Sedež LTO-ja Bohinj in TIC-a je v spodnjih prostorih, medtem, ko so zgornji prostori neizkoriščeni. Dolgoročno je lokacija obstoječega centra neustrezna. Novo stanje: Občine Bohinj v sodelovnju z LTO Bohinj začne pogovore s Preželj Tomažem (lastnikom stavbe na krožišču) glede novega dohodnega info centra v stavbi neposredno pri krožišču. Lokacija je direktno na vpadnici. S predlagano rešitvijo se reši problem glede parkirišč in obstaja možnost hitre realizacije ob dogovoru z lastnikom, ki je možna do leta 2008. Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj, lastnik stavbe in zemljišč

4.7.3.4

Ostalo

Ureditev parkovnih površin: Trenutno ni urejenega centralnega parka. Je več manjših parkov, ki pa so delno urejeni. Predlagamo, da Občina Bohinj naredi celostni načrt za ureditev parkovnih površin. Preveriti je potrebno več lokacij, med drugimi je potrebno do konca urediti zemljišče okoli Zoisove ure in v Ceconijevem parku, zemljišče pri vhodu v Bohinjsko Bistrico (na obeh straneh pred krožiščem).Nosilec je Občina Bohinj in zadeva se lahko realizira do leta 2009. Stara Bistrica: Trenutno stanje je kritično. Iz starih propadajočih stavb je možno urediti stanovanja za prodajo. Občina Bohinj nima nobene prostorske strategije za reševanje tega prostora. Območje je primerno za terciarne dejavnosti – trgovinice, kavarne,.... peš cona. V prostorskih aktih se lahko določi namembnost posameznih objektov. (glej: Projekt 78 - Projekt Občine Bohinj za ureditev vaških jeder, na strani 125). Tržnica: Trenutno tržnica obratuje samo v poletnih mesecih v dotrajanem objektu ob stavbi Občine Bohinj. Sedaj, ko naj bi se problem denacionalizacije razrešil, se omenjeni prostor uredi, tako da bo lahko tržnica obratovala čez celo leto. Druga opcija je lokacija v novem Mercator centru oz. v trikotniku pri zdravstvenem domu. Obrtna cona: V Bohinju trenutno ni obrtne cone, zato se obrtniki in podjetniki selijo ven iz Bohinja. Pogoji za razvoj podjetništva malih in srednjih podjetij niso slabe, saj ima Bohinj nekaj tradicije s tega področja in prednost, ker imamo železniško povezavo. Smatramo, da je obrtna cona nujno potrebna. Rešitev je na območju ob obstoječi industriji (Lip Bled, Filbo..). Občina Bohinj naj pripravi vse potrebne prostorske dokument za realizacijo obrtne cone do konca leta 2007.

Stran - 130 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Zoisov grad: Sledi zaokrožitev turistične ponudbe na tem območju – turistična baronova cona. Imamo Zoisov grad, zoisovo plano, možnost ureditve parka pri Zoisovi uri ter možnost ureditve območja pri ribogojnici za turistične namene. Pri Zoisovem gradu je problem solastništva. Občina Bohinj lahko da pobudo o zaščiti objekta, ohranitev turistične dejavnosti. Ribogojnica: Občina bi morala objekt z zemljiščem oddati v najem zainteresirani stranki, ki bi ohranila obstoječo dejavnost. Gojenje rib je za turistično ponudbo Bohinja velikega pomena. Dragocena lokacija ob Zoisovem gradu, ki se lahko nameni turistični dejavnosti.

4.7.3.5

Šport, rekreacija, kultura

Kobla: Finančna situacija podjetja, ki upravlja s smučarskim centrom je slaba, veliki dolgovi. Obstoječi lastniki so optimistični glede prihodnosti. Sam smučarski center ima velike možnosti širitve. Projekti postavitev novih žičnic so narejeni. Naredi se program še za poletno sezono – poletno sankanje, downhill proge, gorsko kolesarjenje... Naj se naredi razpis za diplomsko nalogo na to temo. Dolgoročna rešitev je povezava Ski centra Kobla s Ski centrom Vogel ali Vodnim parkom oz. drugim strateškim partnerjem. (glej Projekt 64 - SKI-Kartana Bohinj oz. Bohinjska SKI štirica, na strani 100). Dvorana Danica: Smatramo, da je potrebno dejavnost, ki se opravlja v obstoječi dvorani Danica preseliti na območje pri Osnovni šoli oz. pod smučišče Kobla (nad stavbo Režijskega obrata), kjer naj se zgradi nova dvorana oz. prizidek k šoli. Šele, ko bo to storjeno, naj se obstoječa dvorana Danica odstrani, na njenem mestu pa se lahko zgradi otroško igrišče. Do takrat pa jo je potrebno uveljaviti (glej Projekt 38 Dvoranske dejavnosti, na strani 71). Vodni park Bohinj: Predlog razširitve vodnega parka Bohinj obravnava naslednji projekt: Projekti za Program razvoja turizma: Infrastruktura

Projekt 82 - Vodni park Bohinj –zunanji bazen Opis in pregled situacije: v letu 2003 je bil odprt Vodni park Bohinj v Bohinjski Bistrici, ki ima poleg osnovnega bazenskega kompleksa z spremljevalnimi aktivnostmi urejen še otroški bazen, več vrst savn, masažno planšarsko vas ter sodoben fitnes center. Vodni park je odprt celo leto in je dobro dopolnilo ostali bohinjski turistični ponudbi. Novo stanje: Na južni strani vodnega parka se uredi zunanji bazen s spremljevalno infrastrukturo.. Na severni strani vodnega parka je v smislu zaokrožitve objektov in ponudbe možna izgradnja hotela s kapaciteto približno 200 postelj. Potrebno je paziti na vklapljanje novih objektov v obstoječe okolje. Nosilec projekta: Lastnik objektov in zemljišč.

Stran - 131 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Poti na področju Bohinjske Bistrice: V Bohinjski Bistrici je nujno potrebna ureditev sprehajalnih poti, saj je trenutno stanje stihijsko in za sprehajalce skrajno neuporabno. Zato uvajamo naslednji projekt: Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 83 - Ureditev promenade in vaške povezovalne poti v Bohinjski Bistrici Opis: Projekt je ena izmed prioritet Občine Bohinj pri urejanju Bohinjske Bistrice. Za največje naselje v Bohinju je nujno, da ima urejene raznovrstne poti za svoje prebivalce in obiskovalce. Pregled situacije: Trenutno ne obstaja nobena urejena sprehajalna pot v Bohinjski Bistrici, kar zelo otežuje gibanje sprehajalcev (domačinov, turistov). Doslej se je vse urejalo stihijsko in ne načrtno. Novo stanje: Uredita se dve poti: 1. Promenadna pot: Potekala bo od krožišča oz. Mercator centra, proti Kulturnemu domu, mimo vodnega parka do železniške postaje. Lahko bi se v drugi fazi nadaljevala tudi v smeri proti kampu Danica. Občina Bohinj do konca leta 2007 pripravi vse potrebne dokumente za realizacijo oz. ureditev omenjene poti. Bistvo te poti je, da se sprehajalec mirno in varno giblje ter uživa v ponudbi, storitvah ob poti. Dogajanje ob promenadi je bistveno. 2. Vaška povezovalna krožna pot: Pri tej poti gre za povezavo določenih ponudnikov raznih storitev, kulturnih znamenitosti, muzejev, tako da sprehajalec dobi celostni vtis o Bohinjski Bistrici. Pot bo potekala od kampa Danica skozi »staro vas« proti arheološkem parku, mimo vodnega parka do muzeja Tomaža Godca, mimo Zoisovega gradu in nazaj do kampa Danica. Pot se primerno uredi, označi in trži Občina Bohinj do konca leta 2007 pripravi vso potrebno dokumentacijo za ureditev poti. Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj, privatni sektor ob poti. Muzeji: V Bohinjski Bistrici je muzej Tomaža Godca z zbirkami iz 1. in 2. svetovne vojne ter Usnjarsko zbirko. Muzej je potreben prenove in dopolnitve vsebin, ki bodo privabile večje število obiskovalcev - (glej projekte od št. 21 do št. 23, na straneh 66 67). Arheološki park Ajdovski Gradec: Arheološki park Ajdovski Gradec vzpostavlja novo povezavo med kulturo, naravo in turizmom. Z obnovo ostalih bohinjskih muzejev vzpostavlja novo stanje na področju prikaza bohinjske naravne in kulturne dediščine. (glej: Projekt 42 - Arheološki park Ajdovski Gradec (APAG), na strani 76).

4.7.3.6

Naravne in druge znamenitosti

Izvir Bistrice: Še čisto neizkoriščen turistični projekt, ki ga je potrebno aktivneje vključiti v pohodniške poti in označitvene sheme.

Stran - 132 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.7.4

Spodnja dolina (Brod, Savica, Kamnje, Polje, Žlan, Laški Rovt)

Brod: Je tipična strnjena vas med Savo Bohinjko in hribom Rudnica. Preko Senožet povezuje Spodnjo bohinjsko dolino z Zgornjo bohinjsko dolino. V vasi je nekaj apartmajskih namestitev, nekaj kmetij, rojstna hiša dr. J. Mencingerja, cerkev sv. Marjete Savica: Je tipično strnjeno naselje, ki ohranja značilnosti vaškega jedra. V vasi je nekaj apartmajskih namestitev, izposojevalnica smučarske opreme in servis, veterinar in najstarejša kovačija v Bohinju. V vasi je nekaj kmetij. Kamnje: Ni tipična strnjena vas, v zadnjih petdesetih letih se je hitro širila proti zahodu. V vasi je nekaj apartmajskih kapacitet, oddajalcev sob, trgovina z živili, pekarna in urejeno športno igrišče. Polje: Pretežno ohranja tipične značilnosti starih vaških jeder, čeprav počasi izginjajo. Pod vasjo na južnem delu je Hanssenova skakalnica, ki jo domačini poskušajo obnoviti. V vasi je nekaj apartmajskih namestitev, sob za oddajanje, gostišče, ki ne obratuje, nekaj kmetij. V vasi je tudi kmetija, ki ponuja domačo skuto, maslo in tudi sir in se namerava ukvarjati tudi s turizmom. Na jugozahodu v gozdu pred Laškim Rovtom je približno sto počitniških hiš. Žlan: Manjše naselje na hribu nad spodnjo bohinjsko dolino. V vasi je nekaj apartmajskih kapacitet in kmetij. Laški Rovt: Je zadnja vas pred Ribčevim lazom, s strnjenim vaškim jedrom in nekaj novogradnjami, ki spreminjajo podobo vasi. V vasi je en garni penzion in nekaj apartmajskih namestitev. V bližini vasi je tenis igrišče. Spodnja dolina je dostopna preko Senožet z Zgornjo dolino, po večnamenski poti z Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom. Vasi so predvsem primerne za naslednje rekreativne dejavnosti: ribolov (Spodnja dolina ima največji potencial), gorništvo (izhodišča na spodnje Bohinjske gore, Rudnico in Senožeta), konjeništvo, kolesarstvo, vodne aktivnosti, nordijski turizem in golf.

4.7.4.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Vse vasi na tem območju so primerne za turistično dejavnost – apartmaji , penzioni, sobe, turistične kmetije. Nadaljnji razvoj na tem območju bo temeljil na družinskem tipu turizma. V vseh vaseh se najdejo možnosti za opravljanje turistične dejavnosti. Ker je v vseh vaseh še veliko kmetijske dejavnosti, je smiselno rešitev razvoja turizma iskati v povezavi s kmetijstvom.

4.7.4.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli Hotelov na tem področju ni in jih strategija tudi ne predvideva. Penzioni, apartmaji, zasebne sobe Savica: V vasi je en večji apartmajski objekt in nekaj manjših sobodajalskih in apartmajskih hiš.

Stran - 133 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Brod, Kamnje, Polje, Laški Rovt: V vasi se nahaja nekaj manjših apartmajskih oz. sobodajalskih objektov. Niti v eni od vasi ni gostinske ponudbe, zato Občina Bohinj podpira turistično in gostinsko dejavnost na tem področju. Prav tako podpira specializacijo kmetijskih objektov (kmetij) v smislu turističnih kmetij, kmečkih turizmov na visoki kakovostni ravni. Prav tako je možnost dopolnilnih dejavnosti na kmetijah – žage, domači izdelki, mizarske delavnice. Njihovo osnovno dejavnost bi lahko potem povezali s turizmom. Kampi Na tem področju jih ni. Izgradnja kampa na levem bregu Save ni možna. Je nekaj predlogov za manjše kampe na obravnavanem področju. Nekomercialne namestitve Tudi na tem območju je veliko počitniških hišic – vikendov (glej Projekt 77 - Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo, na strani 124).

4.7.4.3

Promet in druga infrastruktura

Kanalizacijski vod: Občina Bohinj pripravlja projekt za določitev trase primarnega voda. Vaška povezovalna pot: Velik problem je prehod pešcev skozi vasi, saj se soočajo z nevarnostmi na glavni avtomobilski cesti, ker ni druge alternative. (glej Projekt 10 Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti, na strani 46).

4.7.4.4

Šport, rekreacija, kultura

Dobrava: Območje Dobrave je s svojo naravno lego in razgibanostjo primerno za športno dejavnost. Območje, ki smo ga zajeli, obsega približno 140 ha površin, ker je primerno za izgradnjo prestižnega golf igrišča z 18. luknjami z vadbiščem. Z ekološkega vidika je izgradnja igrišča upravičena, saj je povprečna poraba umetnega gnojila za potrebe igrišča manjša kot poraba umetnega gnojila za kmetijstvo. Dobrava je znana po teku na smučeh, saj je v preteklosti gostila tudi mednarodna tekmovanja. Nordijski center Polje: Stara skakalnica je dobro ohranjena, vendar potrebuje temeljito prenovo za nadaljevanje tega športa. Pod skakalnico je možna lokacija za manjši kamp, šotorišče. Preko kampa bi prihajal priliv denarja za obnovitev skakalnice (glej Projekt 32 - Bohinjski nordijski center Polje, na strani 67).

4.7.5

Ribčev Laz

Ribčev laz se nahaja na zahodnem stičišču Zgornje in Spodnje bohinjske doline, na vzhodnem delu Bohinjskega jezera, ki se nadaljuje v Jezernico in Savo Bohinjko. V naselju turistično ponudbo predstavljajo trije večji hoteli, penziona in več drugih Stran - 134 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa manjših ponudnikov turističnih namestitvenih kapacitet, restavracije, bari s terasami, turistično društvo z informacijskim centrom, ter nekaj ponudnikov športnih aktivnosti in spominkov. Kraj je pomemben predvsem v povezavi s turističnimi prireditvami, je turistično informacijsko središče, predstavlja pa tudi ribiško in kolesarsko središče ter središče vodnih športov.

4.7.5.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Ribčev laz je razpršeno naselje, ki predstavlja središče turizma v Bohinju. Prostor razvojno predstavlja velik potencial za oblikovanje ponudbe manjših družinskih penzionov in hotelov. Prav tako pa je trženjsko najprimernejši za specializirane trgovine, storitvene dejavnosti, restavracije in ostalo ponudbo, ki služi turistom. Prostor ponuja možnosti za razvoj, vendar je potrebno biti pozoren, da so v razvoj v čim večji meri vključeni domačini, tako da kraj diha s turizmom in se uravnoteži razmerje stacionarnih hotelskih gostov z gosti, ki bivajo v družinskih penzionih in drugih nastanitvenih kapacitetah družinskega tipa. Potrebno bo posvetiti pozornost tudi omejitvi negativnih vplivov parkirišč v neposredni bližini jezera in problemu, ki ga predstavlja preobremenitev mosta ob cerkvici sv. Janeza.

4.7.5.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli V Ribčevem Lazu so štirje hoteli: Jezero, Bohinj in Bellevue ter Pod Voglom. Hotel Jezero je delno na novo dograjen, del ga je še razmeroma dobrem stanju, del pa je že star in potreben obnove. Predlaga se dvig kakovosti pri čemer bi bilo potrebno proučiti tudi možnosti specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Hotel Bohinj je bil pred kratkim prenovljen, poleg tega pa so bile ob njem postavljene tudi nove turistične hišice. Predlaga se, da hotel poizkuša specializirati svojo ponudbo, poleg tega pa se nam zdi pomembno, da komercialne namestitvene kapacitete ohranijo svojo namembnost kot komercialne turistične namestitvene kapacitete. Hotel Bellevue je v zelo slabem stanju, pri čemer lastniki še ne izkazujejo konkretnejšega kratkoročnega interesa za dvig kakovosti. Potrebno bi bilo svetovanje Občine Bohinj in LTO Bohinj glede nadaljnje usode hotela in pomoč pri rešitvah, ki bi dvignile raven ponudbe. Tudi tu se predlaga večjo specializacijo ponudbe in možnost dodatnih storitev za turiste (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Ne podpira se dodatno dvigovanje števila namestitvenih kapacitet v navedenih treh hotelih. Hotel Pod Voglom je v slabem stanju, zato predlagamo obnovitev hotela v smislu dviga kakovosti in specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). V letu 2006 se je omenjeni hotel tržil kot mladinski hostel. Potrebno bi bilo dvigniti raven potrošnje z dvigom kakovosti, dodatnimi ponudbami in povezovanjem s prireditvami (glej poglavje 4.1.12 - Projekti kulture v turizmu, stran 73). Pomembno je, da se v celotnem kraju skuša usklajeno pristopiti k vsebini, ki jo bodo ponujali posamezni hoteli.

Stran - 135 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Penzioni, apartmaji, zasebne sobe in drugi turistični ponudniki Na območju Ribčevega Laza sta dva penziona (Rožič, Kristal), ter nekaj ponudnikov apartmajev in zasebnih sob. V kraju izvajajo dejavnost: Turistično društvo Bohinj, Turistična zadruga Bohinj, Alpinsport, izvajalec prevozov s turistično ladjo, ter nekaj drugih ponudnikov predvsem z gostinsko ponudbo. Komercialne turistične namestitvene kapacitete, gostinska in ostala turistična ponudba je nezadostna, zato se podpira njihovo povečanje v skladu s strategijo razvoja turizma (glej poglavji 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93 in 4.2.3 - Pregled gostinske infrastrukture v Bohinju, na strani 97). V skladu z navedenim se izdela delnegi OLN za območje kjer je predviden OLN na travnikih vzhodno od parkirišča pred pošto. Predlaga se nov projekt: Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 84 - Izdelava delnega občinskega lokacijskega načrta (OLN) na območju vzhodno od parkirišča pred pošto in njegova izvedba Opis: Z novim projektom se omogoči izgradnja novih turističnih nastanitvenih kapacitet do 80 ležišč (glej stran 95) na vzhodnem delu in izgradnja objektov za ponudbo gostinske in druge turistične ponudbe v več objektih s poudarkom na tradicionalni arhitekturi z oblikovanim središčem, ki se bo nahajala na zahodnem delu ob parkirišču pred pošto. Pregled situacije: Za območje, na katerem je s prostorskimi akti predvidena turistična gradnja, je že dalj časa predviden OLN, ki pa ni bil realiziran. Na območju je več lastnikov, med katerimi nekateri ne izkazujejo večjega interesa za sprejem OLN, drugi pa so pri sprejemanju OLN pripravljeni sodelovati. Del obravnavanega zemljišča, ki je v lasti Občine Bohinj, se nameni za izgradnjo turističnega jedra, sestavljenega z več tradicionalno oblikovanimi objekti za nudenje turistične ponudbe. V Bohinju obstaja med domačini zadosten interes za izvajanje dejavnosti (ponudba hrane, pijače, trgovina, storitve) v predvidenem jedru. Del prostora, kjer je predvideno turistično jedro, sedaj služi začasnemu parkirišču. Novo stanje: Občina Bohinj naj uskladi razvojna izhodišča s tistimi lastniki, ki so pripravljeni sodelovati pri delnem OLN. Občina Bohinj dele zemljišča, ki ga ima v lasti odproda (oziroma odda v dolgoročni najem) domačinom, ki bi imeli interes za ukvarjanje s predvidenimi dejavnostmi (ponudba hrane, pijače, trgovina, storitve). Izdela se OLN, pri čemer se da poudarek izgradnji objektov v obliki turističnega jedra na zahodnem delu, na vzhodnem delu pa zasebnim nastanitvenim objektom skladno s strategijo razvoja turizma. Pri oblikovanju objektov je potrebno paziti tudi na to, da se zagotovi zadostno velikost za kakovostno opravljanje ponudbe. Nosilec projekta: Občina Bohinj v sodelovanju z zainteresiranimi lastniki parcel, interesenti za izvajanje dejavnosti v novih objektih v obliki turističnega jedra s Skupino za razvoj turizma in LTO Bohinj. Delni OLN naj se izdela do leta 2008, predvidene investicije pa zaključijo med leti 2008 in 2013. Poleg navedenega projekta Občina Bohij podpira tudi investicije v komercialne turistične namestitvene kapacitete in objekte z dejavnostmi, ki služijo turizmu na primernih lokacijah tudi izven OLN. Kot zgled naj služi predvidena gradnja na Stran - 136 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa prostoru 'Kreda' s turističnimi kapacitetami in spremljajočo specializirano ponudbo turističnega tipa (glej Projekt 41 - Bohinj za zdravo življenje, na strani 73). Predlaga se tudi obnovitve nekaterih obstoječih objektov oz. specializacijo (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93) ter svetovanje, pri pridobivanju virov za posodobitve (Projekt 97 - Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma, stran 156). Stalni objekti, ki so namenjeni gostinski ponudbi so nezadostni in nekateri v razmeroma slabem stanju ter potrebni obnove. Ponudbo tradicionalne hrane na tem območju je potrebno popestriti. K izboljšanju ponudbe hrane s poudarkom na tradicionalni hrani bo v smislu konkurence pripomogla izgradnja enega ali več dodatnih objektov s tovrstno ponudbo. Začasni objekti na območju Ribčevega Laza delujejo v času poletne sezone. V ta sklop prištevamo tudi terase stalnih objektov, ki nimajo stalnega dovoljenja. Za reševanje problema začasnih objektov se predlaga sprejetje odloka. Glede na predvidene gradnje novih stalnih objektov na območju Ribčevega laza se predlaga, da se začasni objekti gostinskega značaja na območju Ribčevega Laza in v njegovi okolici postopno vzporedno z gradnjo novih stalnih objektov v skladu z delnim OLN zaprejo. Kampi in šotorišča Na območju Ribčevega Laza je taborniški center. Izraba prostora ni optimalna za Občino Bohinj in ne predstavlja dobre rešitve za razvoj kraja. Predlaga se, da se na tem območju ter na območju severno od daljnovoda (in levo od ceste proti hotelu Bellevue) predvidi območje za kamp. Ta prostor bi lahko bil nadomestna lokacija z kamp Zlatorog. Vzhodno od njega je prostor tudi za vsaj eno dodatno manjše šotorišče (kapaciteta do 80 oseb), ki bi nudilo poseben program (P – specializacija). Ker gre za obsežnejše posege se predlaga, da interesenti skupaj z Občino Bohinj proučijo in ugotovijo možnosti za postavitve šotorišč in kampa na območju Ribčevega Laza ter določijo primerne lokacije in kapacitete. Pri tem se skuša najti nadomestno lokacijo za kamp Zlatorog. Za nadomestno lokacijo kampa se v okviru tega projekta prouči možnost uporabe zemljišča 'pod daljnovodi' in zemljišča na 'lokaciji Lev'. Trenutno pogledi na razvoj šotorišč in kampa na območju Ribčevega Laza še niso usklajeni. Po izvedbi študije, v katero se vključi problematika tabornikov in ki se po potrebi razširi na območje celotnega Bohinja, se začnejo aktivnosti za izvedbo posegov v skladu z izvedeno študijo. Po izgradnji novih komercialnih nastanitvenih kapacitet v obliki šotorišč ali kampa, bi bilo potrebno izvajati kontrolo kapacitet, kakovosti in odpadnih voda. Vikendi in črne gradnje: Na območju Ribčevega Laza je predvsem na njegovem južnem delu veliko počitniških hišic. V več primerih gre za posege, ki niso skladni z izdanimi dovoljenji. Na tem območju ni primerno, da bi gradili nove tovrstne objekte. Upošteva naj se tudi ukrepe, ki naj veljajo za celotno območje Bohinja (glej Projekt 77 - Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo, na strani 124). Na področju urejanja problemov povezanih s prometom, ki je urejen v posebnem poglavju se predlaga nov projekt.

Stran - 137 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 85 - Ureditev problemov in izdelava rešitve prometnega problema povezave z Zgornjo dolino Opis: Z novim projektom se želi rešiti problem, ki ga predstavlja množica avtomobilov v poletni sezoni, za katere ni zadostnega števila parkirišč in za katere predstavlja most pri cerkvi sv. Janeza ozko grlo. Prav tako pa se želi izogniti negativnim vplivom avtomobilov, ki so parkirani v neposredni bližini jezera. Pregled situacije: Za problem ni izdelane rešitve. Različne ideje na tem področju niso prišle do faze, ko bi se začeli sprejemati konkretni ukrepi. Novo stanje: Pripravijo se možnosti rešitev in sprejmejo najugodnejše. Začnejo se aktivnosti v zvezi z izgradnjo parkirišča, ki bi bil odmaknjen od neposredne bližine jezera (pod daljnovodi). Cena parkiranja bo tu nižja. Kapaciteta bo glede na potrebe zadostna (predvidi naj se tudi parkiranje dela avtomobilov, ki sedaj parkirajo na travniku (začasnem parkirišču) vzhodno od pošte. Predvidi se,ureditev sprehajalne poti proti jezeru in proti TD. Parkirišče lahko predstavlja tudi možnost za uporabo v zimskem času za povezavo proti smučišču Vogel, če bi se to izkazalo za dolgoročno sprejemljivo rešitev. Na parkirišče se zavije že pred tablo TNP, kjer bo tudi centralna označevalna tabla o zasedenosti parkirišč. Možna bi bila tudi izgradnja garažne hiše na območju Ribčevega laza, vendar le v primeru, da bi bila v celoti vkopana in tako ne bi predstavljala tujka v okolju. V tem primeru bi bilo potrebna analiza finančne upravičenosti takega posega. Začnejo se postopki za izgradnjo nove povezovalne ceste in mostu proti Stari Fužini, ki bo razbremenila obstoječi most pri cerkvi sv. Janeza. Preveri se rešitev odcepa nasproti Kristala, ki je že vrisana v starejših prosorskih aktih.. Po sprejetju ustreznih rešitev se pripravijo prostorski akti in začne z izvajanjem posegov. Nosilec projekta: Občina Bohinj v sodelovanju s TNP in drugimi pristojnimi državnimi institucijami ter Skupino za razvoj turizma. Cerkev: Cerkvica sv. Janeza je eden najpomembnejših kulturno zgodovinskih objektov v Bohinju. Poleg tega je del najznamenitejšega pogleda turističnih propagandnih materialov. Potrebno je dokončati obnovo vključno z zunanjim obzidjem ter skrbeti za to, da se značilen pogled na cerkvico in most z bližnjo okolico ohrani. Uredi se možnost pogleda na cerkev pri izlivu Suhe v Jezernico. Komunala: Opravi se nadzor nad ravnanjem s komunalnimi vodami v kraju, predvsem pri sekundarnih bivališčih. Odpadne vode se usmeri v kanalizacijo.

4.7.5.3

Šport, rekreacija, kultura

Kopalni del obale: Kopalni del obale južne strani od mosta proti predvidenemu delu obale za dejavnost prevozov s turistično ladjo ostanejo naravni. Predvideni objekti povezani z prevozom s turistično ladjo in ostali čolni ter pomoli se v celoti prestavijo v zaliv, tako da je obala od mosta pa do zaliva namenjena le kopalcem (glej Projekt 19 - Omejitve negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru, na strani 57) Stran - 138 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Poti na območju Ribčevega Laza: Poti se razvija v skladu z enotnim razvrščanjem poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44). Ker gre na nekaterih delih Ribčevega Laza za razmeroma gosto poseljen prostor, naj se v prostorskih dokumentih določi traso tekaške poti. Sprehajalne poti je potrebno v dogovoru s skrbnikom poti vzdrževati v primernem stanju (glej Projekt 9 Oživitev in popestritev obstoječih Sprehajalnih poti Bohinja , na strani 45). Sprehajalne poti na območju Ribčevega Laza so razmeroma slabo urejene, nezadostne in premalo povezane. Predlaga se nov projekt: Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 86 - Ureditev in dopolnitev promenad in sprehajalnih poti na območju Ribčevega Laza Opis: Sprehajalne poti na ožjem območju Ribčevega Laza se zaokrožijo v primerno celoto in se jih ustrezno opremi s smetnjaki in primerno enotno razsvetljavo. Izvede se projekt, pridobi ustrezna soglasja in začne z izvedbo. Pregled situacije: Sprehajalne poti niso zadostno urejene, med seboj niso neposredno povezane, (TD-Resman, Sv. Janez-Kramar, most pri sv. Janezuprireditveni prostor) osvetlitev ni enotna, ob sprehajalnih poteh pa tudi ni zadostno število objektov s turistično ponudbo Novo stanje: Uredijo se sprehajalne poti, na delih kjer je to mogoče z enotno lično razsvetljavo, ter postavi klopce in smetnjake. Sprejmejo se prostorski dokumenti in na novo se urediti sprehajalno pot od parkirišča pred TD pa vse do konca območja, ki je predviden za OLN (glej Projekt 84 - Izdelava delnega občinskega lokacijskega načrta (OLN) na območju vzhodno od parkirišča pred pošto in njegova izvedba, na strani 136). Po možnosti se sprehajalno pot predvidi v krogu z zasaditvijo primernega drevja. Sprehajalna pot se nadaljuje do gostišča Kristal in naprej do table TNP pri 'Kredi'. Sprehajalno pot, ki poteka ob Bohinjskem jezeru, se nadaljuje preko prireditvenega prostora, po poti proti 'Cukiju', potem pa naj se odcepi po poti proti novemu parkirišču za hotelom Jezero in za objektom kjer je TD, ter po zelenici nasproti TD poveže s sprehajalno potjo, ki poteka naprej po območju predvidenega OLN. V delnem OLN se predvidijo dostopne poti od bodočih objektov do sprehajalne poti. Tudi v zimskem času se sprehajalne poti primerno vzdržuje. Sprehajalno pot od TD proti vzhodu se tlakuje. Nosilec projekta: Občina Bohinj v sodelovanju z LTO Bohinj in TNP predvidi ustrezne rešitve, pripravi dokumentacijo in izvede potrebne posege. Konjeništvo: V mreži konjeniških poti se predvidi povezava preko Ribčevega Laza proti Zgornji dolini, proti Bohinjski Bistrici in proti Ukancu. Predvidi se tudi prostor za vožnje s kočijam, v kolikor bi se za takšno širitev turistične ponudbe pokazal zadosten interes.

Stran - 139 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Prireditveni prostor Pod Skalco: Prireditveni prostor se občasno uredi za priložnostne prireditve, okrepčevalnica Pod Skalco obratuje celo leto. V zimskem času najemnik okrepčevalnice uredi umetno drsališče. Za potrebe izvedbe organiziranih prireditev skozi celo leto se načrtuje postavitev štirih brunaric v obliki planšarije za potrebe prireditev in predstavitve domače obrti.

4.7.5.4

Naravne in druge znamenitosti

Ribčev Laz je območje, kjer se odvija turistična dejavnost v neposredni bližini Bohinjskega jezera, kot osrednje naravne znamenitosti Bohinja. Trženjsko predstavlja prostor izjemen potencial, zato pa se tudi srečuje z najmočnejšimi pritiski po posegih vanj. Prav s tem razlogom je strategija razvoja Bohinja zasnovana tako, da bo skušala doseči čim večji konsenz in nakazati dolgoročne smernice v smislu ohranitve glavne privlačnost Bohinja, ki je Bohinjsko jezero v svojem naravnem izgledu. Bohinjsko jezero tudi dolgoročno predstavlja prebivalcem Bohinja najpomembnejši element v turistični ponudbi. Zato se predlaga naslednji proizvod:

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 87 - Problematika obale Bohinjskega jezera Opis: Pri posegih, ki se tičejo obale Bohinjskega jezera ali njegove neposredne bližine se skuša doseči čim širši konsenz v Bohinju. Čolnarna za dva izletniška čolna, ki plujeta po Bohinjskem jezeru sta nujen prostor za nameščanje ladij (parkiranje) izven plovnega časa. Ob jezeru je nezakonito postavljenih nekaj ograj v priobalnem pasu. Pregled situacije: Posegi neposredno ob obali Bohinjskega jezera potrebujejo čim širše soglasje lokalne skupnosti. Jezero je namreč osrednja turistična atrakcija Bohinja in kot tak prav gotovo posebnega pomena za lokalno prebivalstvo. Za posege neposredno na obalo Bohinjskega jezera do sedaj ni bilo izvedenega zadostnega informiranja lokalnega prebivalstva in njihovega vključevanja v oblikovanje izhodišč za primerne posege. Novo stanje: Za predvidene posege ob obali Bohinjskega jezera (že načrtovane ali tiste, ki bodo šele načrtovani), se izvedejo posvetovanja, na katerih se skuša doseči čim širši konsenz med lokalnim prebivalstvom. V ta okvir se vključi problematiko predvidenega posega v zalivu ob prireditvenemu prostoru 'Pod Skalco', lokacijo novega pomola in čolnarno za turistični ladji, rešitev problema ribogojnice na severni obali Bohinjskega jezera in sprejemljivosti razgledišča 'Na Skalci', ter druge podobne posege. Nosilec projekta: Občina Bohinj v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, TNP-jem

4.7.6

Ukanc

Ukanc je specifično nestrnjeno naselje, ki leži na zahodni obali Bohinjskega jezera ob Savici, pod ostenji Komarče, Mirnjaka in Pršivca. V samem naselju se nahaja hotel,

Stran - 140 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa dva penziona, dve gostišči, več počitniških domov in nekaj stanovanjskih hiš z zasebnimi sobami ter veliko število vikend hišic. V bližini je večji kamp in spodnja postaja žičnice Vogel. Vas je pomembno izhodišče za tri rekreativne dejavnosti: vodna rekreacija na Bohinjskem jezeru, gorništvo (izhodišča za slap Savico, Komno, Komarčo, Vogel in Dolino sedmerih jezer) ter smučanje na območju smučarskega centra Vogel. Med okolico Ukanca štejemo še zahodni del Bohinjskega jezera s priobalnim pasom, skrajni zahodni del Ukanca s slapom Savice, Komno, in območje smučarskega centra Vogel.

4.7.6.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Program razvoja turizma v Ukancu in okolici predvideva in načrtuje razvoj visoko kakovostnih turističnih zmogljivosti v čim tesnejši povezavi z lokalnim prebivalstvom na tem območju. Nadaljnji razvoj bo temeljil na družinskem tipu turizma in visoko kakovostni ponudbi. V razvojnem obdobju bo poudarek namenjen tudi omilitvi negativnih vplivov, ki jih predstavljajo množice obiskovalcev predvsem slapa Savice, smučišča Vogel in kampa Zlatorog. Na območju se predlaga specializacijo turistične ponudbe za visok cenovni razred s poudarkom na naravi prijazni ponudbi.

4.7.6.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli V Ukancu in okolici sta dva hotela: Zlatorog in Ski hotel na Voglu. Hotel Zlatorog je specializiran bio-hotel (glej Bioprojekti v turizmu in njihova povezava s kmetijstvom / domača obrt, stran 82). Ski hotel Vogel je v slabem stanju, zato so nujne obnovitve hotelov v smislu dviga kakovosti in specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Hotelom v Ukancu in okolici se nudi pomoč pri izbiri tematike in razpoznavnosti, kakor tudi s povezovanjem s prireditvami (glej poglavje 4.1.12 - Projekti kulture v turizmu, stran 73). Namestitvene kapacitete treh večjih hotelov ne potrebujejo povečevanja (ob dvigu kakovosti in kategorizacije se bo najverjetneje število namestitvenih kapacitet v teh objektih celo zmanjšalo). Oblikujejo se spobude za posodobitve in dvig kakovosti ponudbe (glej Projekt 95 - Oblikovanje okolja za spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo, na strani 155). Penzioni, apartmaji, zasebne sobe in drugi turistični ponudniki V kraju je nekaj tovrstnih prenočitvenih objektov. Občina Bohinj spodbuja obnovitve nekaterih objektov v smislu dviga kakovosti (višja kategorije objektov) in dopolnilnih dejavnosti oz. specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93) ter bo zagotovila pomoč oz. svetovanje na področju analiziranja ekonomske upravičenosti dopolnilne ponudbe turizmu, pridobivanju virov za posodobitve (glej Projekt 97 - Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma, na strani 156) in trženju kraja kot celote kot kraja s ponudbo višje kakovosti.

Stran - 141 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Zasebniki ponujajo premalo dopolnilne ponudbe turizmu (kmetijstvo – predvsem konjereja s ponudbo jahanja, storitve, trgovina – ki trenutno niti med glavno sezono ne obratuje), katere primerno oblikovanje je potrebno dodatno vzpodbujati. V skladu s to strategijo razvoja turizma in v primerih, ko je odobren izjemni poseg (v skladu z veljavnim zakonom o TNP), oziroma ob uveljavitvi skladno s predvidenim novim zakonom o TNP, se domačinom omogoči povečanje tovrstnih namestitvenih kapacitet (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). V Ukancu so še trije ponudniki hrane in pijače (Erlah, Ukanc in Savica). Spodbuja se specializacija ponudbe v smislu domačih jedi in možnost organizacije predstavitvenih večerov s tradicionalno tematiko in glasbo. V kraju manjka trgovina za oskrbo z osnovnimi potrebščinami ali manjši kiosk. Kampi in šotorišča V neposredni bližini Ukanca je ob jezeru kamp Zlatorog in manjši šotorišči. Skupno z lastnikom se začne s postopkom zagotovitve nadomestne lokacije predvidoma ob Savi, »pod daljnovodi« ali drugje vzhodno od Bohinjskega jezera in na novem območju določiti primerno število kapacitet. Do preselitve se dvigne kakovost storitev v kampu (sanitarije), opravlja redne kontrole zasedenosti kapacitet v sezoni ter poskrbi za odvod vseh komunalnih voda v kanalizacijo. Postopoma se zmanjša kapaciteto in prepove kampiranje za avtodome in prikolice (kamp naj bo v prihodnosti namenjen le manjšemu številu šotorov). Predlaga se nov projekt:

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 88 - Oblikovanje izhodišč in rešitev za problematiko kampa in šotorišč v TNP Opis: Oblikujejo se rešitve za prestavitve lokacij, kontrolo kapacitet in kakovost ponudbe. Z novim projektom se uskladijo stališča in razvojni pogled na možnost šotorišč in kampov ter določi primerne lokacije. Pregled situacije: Razvojni pogledi niso dolgoročno usklajeni. Odnos do problematike ni konstanten. Sedanje stanje predstavlja tudi pritisk neposredno na jezersko obalo (kamp Zlatorog, Gozda šola), pri čemer ni kontrole kapacitet v višku sezone. Prav tako sanitarije niso primerno urejene. V interesu Občine Bohinj in varstvenih institucij je prestavitev in zagotovitev nadomestnih lokacij, ki bi bile odmaknjene od neposredne bližine Bohinjskega jezera. Novo stanje: Uskladijo se pogledi na nadaljnji položaj kampa in šotorišč. Skupno se predvidi morebitne bodoče nadomestne lokacije in kapacitete kampa in šotorišč. Urediti se poskuša problematiko kampa Zlatorog. Reševanje problematike se izvede v treh fazah (1 – omejitev števila gostov v okvire dovoljenega, 2 – preusmeritev zgolj v šotorišče, 3 – prestavitev kampa na drugo primernejšo lokacijo). V okviru reševanja problematike šotorišča 'Gozda šola' se izvaja redno kontrolo in izvede čimprejšnjo prestavitev. Nosilec projekta: Občina Bohinj v sodelovanju s TNP in skupino za razvoj turizma ter predstavniki lastnikov obstoječega kampa in šotorišč do leta 2007 uskladijo poglede na bodoči položaj in novo lokacijo kampov in šotorišč. Morebitne usklajene

Stran - 142 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa nadomestne lokacije (ki niso v neposredni bližini jezera) se predvidi v Prostorskem redu Občine.

Nekomercialni namestitveni objekti Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) se nahaja v bližini cerkve sv. Duha med naseljema Ribčev Laz in Ukanc. Na lokaciji se okrepi turistično dejavnost. Prostorske posege se uskladi s cilji stratgegije in z Občino Bohinj. Počitniški domovi predstavljajo večje število namestitvenih kapacitet, na območju Ukanca. Velikost tovrstnih objektov in število kapacitet v tovrstnih objektih se ne bo povečevala. Hkrati se poveča nadzor nad odvajanjem turistične takse tovrstnih objektov. Vikendi in črne gradnje Na območju Ukanca je veliko število počitniških hišic. V bližini vikend hišic so večkrat zraven hiš postavljene tudi razni pomožni objekti. Več objektov je zgrajeno v nasprotju z dovoljenji, oziroma jih sploh nimajo. Ohrani se prepoved tovrstnih novogradenj in prepoved spremembe namembnosti vikendov. Sprejme se odlok s katerim bo v okviru zakonskih možnosti, v primeru da gre za črno gradnjo, učinkoviteje preprečevala gradnjo novih počitniških hišic, njihovo povečevanje ali gradnjo pomožnih objektov k že obstoječim počitniškim hišicam. (glej Projekt 77 Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo, na strani 124). Pokopališče in cerkev: Pokopališče s kapelico se dodatno označiti in vzdržuje v primernem stanju za oglede. Ob podelitvi koncesije za vzdrževanje, se redno preverja urejenost. Pri cerkvici sv. Duha se v dogovoru z župnijo po končani obnovi cerkve obnovi tudi zunanje obzidje, tako da bo zunanje v celoti prenovljena. Komunala: Preveri se stanje odpadnih voda predvsem v objektih na Voglu in Komni ter zagotovit čim manjše negativne vplive (glej Projekt 76 - Odlok o celovitem urejanju odpadnih voda srednjegorskih in visokogorskih komercialnih namestitvenih objektov, na strani 124).

4.7.6.3

Šport, rekreacija, kultura

Kopališče Ukanc: Kopalni deli obale na zahodni strani jezera bodo ostali naravni. Z ukrepi za zmanjšanje vpliva kopalcev na jezero bo škodljivih dejavnikov manj (glej Projekt 19 - Omejitve negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru, na strani 57). Smučarski center Vogel: Razvoj smučarskega centra Vogel (prenova žičnic in morebitne razširitve) je neposredno povezan z Zakonom o TNP. Lastnik žičnic naj čim hitreje pridobi mnenje TNP in drugih služb o možnostih investicij in uskladi dolgoročno strategijo (parkiranje, kapaciteta, spodnja postaja). Več o tem glej tudi na področju infrastrukture (Projekt 65 - Smučarski center Vogel, na strani 101). Poti na območju Ukanca: Poti na območju se vzdržuje, razvija in vodi v skladu z enotnim razvrščanjem poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44). Tri obstoječe sprehajalne poti potekajo prav skozi Ukanc (sprehajalna pot do Savice in poti na obeh straneh jezera). Na prvi se uredi

Stran - 143 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa most čez Savico pri Koči pri Savici. (glej Projekt 9 - Oživitev in popestritev obstoječih Sprehajalnih poti Bohinja , na strani 45). Pot na Komno se dokončno sanira (erozija) in prepreči uporabo bližnjic. Predlaga se novo krožno pot: Camp Zlatorog – Hotel zaltorog – Trstičje – Camp Zlatorog ter ugotovitev možnosti za izvedbo nove povezovalne poti ob zahodni obali Bohinjskega jezera. Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 89 - Poti v Ukancu 1. Krožna pot kamp Zlatorog – Hotel Zlatorog – trstičje, kamp Zlatorog in možnost ureditve dela povezovalne poti v bližini zahodne obale Bohinjskega jezera. Opis: S krožno potjo se omogoči primeren ogled trstičja in prouči možnost izdelave nove povezovalne poti za pešce ob zahodni obali Bohinjskega jezera, na delu, kjer sprehajalci hodijo po cestišču. Pregled situacije: K trstičju ne vodi primerna pot za ogledovanje. Trstičje ni primerno zaščiteno pred gosti v kampu. Na zahodni obali Bohinjskega jezera ni poti, namenjene pešcem, ki bi v celoti povezovala sprehajalni poti 1 in 4. Izvedba tega projekta skupno z naslednjim, bi to omogočila. Novo stanje: Uredi se čim manj moteča krožna pot, ki bo omogočala ogled edinega trstičja ob Bohinjskem jezeru. Če je mogoče, naj se v trstičju omogoči gnezdenje večjega števila avtohtonih ptic. Občina z drugimi nosilci projekta prouči možnost ureditve novega dela povezovalne poti ob zahodni obali Bohinjskega jezera tako, da pešci ne hodijo po glavni cesti in se nova pot priključi na krožno pot. Nosilec projekta: Občina v sodelovanju z LTO in TNP. 2. Povezovalna pot avtobusna postaja pri žičnici Vogel – Hotel Zlatorog Opis: S to sprehajalno potjo se omogoči povezati poti okrog Bohinjskega jezera ter se omogoči varno sprehajanje obiskovalcev naselja Ukanc. Pregled situacije: Med avtobusno postajo pri spodnji postaji žičnice Vogel in hotelom Zlatorog ni poti za pešce. Hoja po cesti je za pešca nevarna, neprimerna in nezanimiva. Novo stanje: Uredi se nova pot, ki bo peščena. Pot bo primerna tudi za konjeniško uporabo (glej Projekt 28 - Konjeniške poti - ureditev, na strani 64). ter primerno in osvetljena. Pot se odcepi od sprehajalne poti ob južni obali Bohinjskega jezera, se priključi na novo krožno pot in nadaljuje po povezovalni poti na zahodni obali Bohinjskega jezera (možnost njene delne ureditve je omenjena pri prejšnjem projektu). Nosilec projekta: Občina v sodelovanju z LTO Bohinj in TNP pripravi prostorske dokumente (2009) in pot uredi do leta 2010. 3. Konjeniška pot v Ukanc in po območju Ukanca v mreži konjeniških poti po Bohinju Opis: Zaradi atraktivnosti je potrebno, da je Ukanc povezan s konjeniškimi potmi po Bohinju (dodatna ponudba tako gostom v Ukancu, kot tudi ostalim gostom, ki tako lahko obiščejo enega izmed najatraktivnejših predelov s konji). Gre za dejavnost, ki se zliva z naravo, je zanjo nemoteča in daje kraju dodano vrednost in tradicionalni pridih.

Stran - 144 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Pregled situacije: Poti še ni v seznamu konjeniških poti po Bohinju. Novo stanje: LTO Bohinj vključi med konjeniške poti tudi pot do Ukanca, pot do hotela Zlatorog in do slapa Savice, zahodne obale Bohinjskega jezera in spodnje postaje žičnice Vogel. Pot se vnese kot ena od konjeniških poti v Bohinju v najnovejšo edicijo prospekta konjeniških poti. Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj.

4.7.6.4

Naravne in druge znamenitosti

Posebno pozornost se posveti problematiki slapa Savice. V ta okvir se vključi tudi problematiko parkiranja pri Koči Savica (1), obnovo Koče Savica (2) in obnovo razglediščnega podesta ob slapu Savice (3) (1) Prometni režim je trenutno v dogovoru med najemnikom koče in Občino Bohinj.(Projekt 69 - Stopnja I: urejanje prometa - v letih 2006 – 2007, str. 106). (2) Objekt z gostinsko ponudbo ni v najboljšem stanju. Občina Bohinj nudi svetovanje in podporo lastniku pri obnovi objekta (svetovanje LTO Bohinj). Tudi po končani denacionalizaciji se poti ohranjajo vsaj v sedanjem stanju. (3) V sodelovanju koncesionarja, lastnika in TNP se uredi ploščad za razgledišče slapu.

4.7.7

Stara Fužina

Stara Fužina, kot pretežno staro strnjeno naselje, potrebuje urejen vaški center. Uredi se vaški center med vaško sirarno, gostilno Mihovc in planšarski muzejem. Za potrebe vaškega centra se uredi nekaj parkirnih mest. V vasi in na obrobju vasi imamo nekaj turističnih znamenitosti: planšarski muzej, manjšo dvorano za kulturne prireditve, dve trgovini, bar, nekaj gostišč, penzionov, apartmajev in zasebnih sob in manjških kmetij. Stara Fužina je idealno izhodišče za sprehode. Spodnja dolina je dostopna za kolesarje in sprehajalce ob reki Savi Bohinjki po večnamenski poti. Zgornja dolina je dostopna za kolesarje in sprehajalce ob reki Ribnici po večnamenski poti. Vas je primerna za rekreativne dejavnosti: pohodništvo (izhodišča za planine Vogar, Krstenica, Laz, Rudnico in Senožeta, oziroma celotne Julijske Alpe), konjeništvo, kolesarstvo in vodni športi.

4.7.7.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Vas je zaradi ugodne prostorske lege potrebno razvijati v smeri pohodniškega, vaškega, kmečkega turizma in vodnih, kolesarskih in ostalih športov. Za obravnavano območje Občina Bohinj podpira izgradnjo in specializacijo družinskih penzionov. Predlaga se specializacijo namestitev na zgoraj navedenih področjih. V kraju planšarski muzej, stara žaga in mlin, Zoisov grad in Hudičev most. Splet vseh navedenih atraktivnosti predstavlja odlično izhodišče za razvoj dnevnega turizma z ogledom navedenih naravnih in kulturnih znamenitosti. Za kakovostno doseganje razvojnih ciljev vasi se zagotovi ustrezna prometna in informacijska infrastruktura.

Stran - 145 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.7.7.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli V Stari Fužini je en hotel apartmajskega tipa – apartmaji Triglav z restavracijo. Zaradi enkratne lokacije se predlaga zvišanje kakovosti in specializacijo. V prihodnosti se ne predvideva in ne podpira izgradnje novih hotelskih kapacitet. Glede hotela na lokaciji »Lev«, ki je sporna pri oblikovanju končnih rešitev v prihodnosti se predlaga izgradnjo zaokrožene ponudbe manjših nastanitvenih kapacitet v skladu s strokovnimi smernicami in lokalno skupnostjo. Lokacija je prav tako primerna za izgradnjo nadomestnega kampa Zlatorog. Penzioni, apartmaji, zasebne sobe Kraj ima vse oblike prenočitvenih kapacitet razen kampa. Največ prenočitvenih kapacitet je v apartmajih, sledijo penzioni, zasebne sobe in počitniške hiše. Vas ima zaradi svoje idealne lege velik potencial za razvoj vseh tipov namestitvenih kapacitet. Predvsem pa je vrzel pri zasebnih oddajalcih in specializiranih družinskih penzionih. Občina Bohinj podpira obnovitve nekaterih objektov v smislu dviga kakovosti in dopolnilnih dejavnosti oz. specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93) in pomoč oz. svetovanje Občine Bohinj, TNP - ja in LTO – ja Bohinj na področju analiziranja ekonomske upravičenosti dopolnilne ponudbe turizmu, pridobivanju virov za posodobitve in dodatne kapacitete (glej Projekt 97 - Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma, na strani 156) in trženju območja kot celote. V skladu z zakonom o TNP in strategijo se poveča manjše namestitvenie kapacitete (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93).

Gostišče Kramar: Del objekta je v postopku na sodišču. Ko se zadeva reši je potrebno zunanjost urediti v skladu s sanacijskimi prostorskimi ureditvenimi pogoji za TNP oziroma pridobiti ustrezno rešitev za oblikovanje edinega objekta, ki nudi gostinske storitve na tem delu jezerske obale. Objekt pred (»čolnarno«) gostiščem Kramar popolnoma izstopa iz arhitekturnih okvirov kraja, kot tudi objekt ob gostišču Kramar. Občina Bohinj in TNP postavita merila za te objekte, ki se po potrebi tudi odstranijo. Objekt ima veliko potencialov. V prihodnje predlagamo ureditev gostinskega kompleksa v navezavi s športno rekreacijskimi dejavnostmi. Nosilec projekta je občina Bohinj, krajevna skupnost Stara Fužina, TNP in potencialni investitor. Možne lokacije za širitev vasi in turistične dejavnosti Pobude so usmerjene predvsem v smeri širitve vasi proti Srednji vasi za stanovanjske in turistične namene.

4.7.7.3

Šport, rekreacija, kultura

Smučarska skakalnica na Trati

Stran - 146 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Na severovzhodnem predelu naselja se nahaja opuščena skakalnica. V smeri oblikovanja končnih rešitev uporabe tega prostora je potrebno pritegniti predvsem lokalno prebivalstvo, kot tudi TNP in druge pristojne institucije, ki naj oblikujejo končne usklajene rešitve. Naravno kopališče Vegelj: (glej Projekt 19 - Omejitve negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru, na strani 57). Ribolov: Razvoj ribolovnega območja v potoku Mostnica za omejeno število ribičev. Poti na obravnavanem področju Poti na območju se razvija v skladu z enotnim razvrščanjem poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44). Osnovna pot je povezovalna več namenska pot, ki bo potekala od Ribčevega Laza preko Stare Fužine proti zgornji dolini. Pod vasjo v Stari Fužini bodo poti preko obstoječih mostov v vas. Prva pot vodi preko mostu pri »penzionu Bohinj« do vaškega centra in dalje do Hudičevega mostu in korit Mostnice. Druga pot pa povezuje vas Studor s cerkvijo Sv. Pavla, vaškim centrom, Hudičevim mostom in Mostnico.

4.7.7.4

Naravne in druge znamenitosti

Soteska Mostnica: Reka Mostnica je oblikovala okoli 2 km dolga in do 20 m globoka korita med Vojami in Staro Fužino. Dostopna je po delno urejeni krožni peš poti iz Stare Fužine. Zaračunava se nadomestilo za uporabo poti. Prostor je primerno urejen s potrebnim varovanjem in klopcami ob poti. Urejevalec poti je Turistična zadruga Bohinj. Zviša se kakovosti ureditve varovanja poti, prehodnosti poti in postajališč na poti s klopcami v okolju prijaznem stilu. Voje: Trenutno stanje planine je neurejeno – preveč starih stanov je prodanih ali se jih daje v najem za vikende. Planinsko društvo Srednja vas ima kočo na vhodu v planino, pod slapom pa je urejena okrepčevalnica. Prostor doline je primeren za ureditev in spodbujanje trajnostnega, planinskega turizma, kamor se turist ne more pripeljati v avtomobilom. Obstoječi objekti lahko služijo turistični ponudbi samo pod pogojem dogovora s TNP - jem.

4.7.8

Studor

Vas je potrebno ohraniti in razvijati v arhitekturnih okvirih, ki jo ima sedaj. Pomembna je posebna prostorska strategija, ki bi povezala kulturno dediščino s turizmom za prihodnje rodove, da bi domačini ostali v vasi in bi bili gonilna sila razvoja vasi. Poleg tega je potrebno paziti, da se razvojne omejitve še redkim domačinom zmanjšajo in se s tem omogoči ponovna oživitev vasi. V nasprotnem primeru bomo lahko priča nadaljnjemu praznjenju in propadanju vasi. Pospešeno se omogoči ukvarjanje s kmečkim turizmom in s tem povezane posege.

Stran - 147 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

4.7.8.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Razvojna usmeritev vasi Studor je v razvoju kmečkega turizma. Kulturna dediščina je v vasi Studor, glede na ostale vasi, najbolj ohranjena. Cilj je ohranitev arhitekturnih okvirov vasi in kozolcev, ki so ena od vedut Bohinja in marketinška prednost Bohinja, ne le vasi Studor. Poleg teh je potrebno podpreti razvoj vasi proti vasi Stara Fužina (severozahodno) tudi za možne novogradnje v turistične namene.

4.7.8.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Penzioni, apartmaji, zasebne sobe V kraju je nekaj manjših prenočitvenih objektov predvsem apartmajskega tipa. Nekaj turističnih kapacitet je tudi v obliki zasebnih sob. V vasi ni penziona ali kmečkega turizma (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93), (glej Projekt 97 - Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma, na strani 156). V skladu z zakonom o TNP in strategijo Občina Bohinj podpira povečanje manjših namestitvenih kapacitet (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Ureditev vasi: Občina Bohinj v letu 2008 povabi k sodelovanju Fakulteto za arhitekturo, ki pripravi celostno rešitev vasi. Med predlaganimi rešitvemi Občina Bohinj skupaj z domačini in TNP – jem izbere najugodnejšo rešitev za prihodnost vasi. Občina Bohinj pridobi ustrezna sredstva za realizacijo projekta v obdobju do leta 2013.

4.7.8.3

Šport, rekreacija, kultura

Obnova Studorskih kozolcev: Glej Projekt 7 - Obnova Studorskih kozolcev, na strani 43. Ranč Mrcina: Glej projekte št.: Projekt 26 - Konjeniški center Zgornja dolina – izpopolnitev, na strani 63. Prestavitev na lokacijo v Srednjo vas postopno do leta 2008. Poti na obravnavanem območju: Poti na območju se razvijajo v skladu z enotnim razvrščanjem poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44).

4.7.9

Srednja vas

Srednja vas je tipična vas zgornje bohinjske doline, ki strnjeno leži pod Uskovnico, med vasema Studorjem in Češnjico s pogledom prek Senožet in Rudnice na spodnje Bohinjske gore. V naselju se nahaja nekaj apartmajskih hiš, oddajalcev sob, garni penzion, dve gostišči, ena picerija, slaščičarna in dve trgovini. V vasi nad gasilskim domom imajo urejeno majhno športno – fitnes dvorano. Na pobočju Senožet je tudi urejeno manjše smučišče Senožeta. Srednja vas ima idealno izhodišče proti vsem vasem Bohinja. Spodnja dolina je tako dostopna preko Senožet. Vas je primerna za štiri rekreativne dejavnosti: gorništvo (izhodišča za Uskovnico in Julijske Alpe,

Stran - 148 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Rudnico in Senožeta), konjeništvo (prestavitev ranča Mrcina v Srednjo vas), kolesarstvo ter smučarski center Senožeta.

4.7.9.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Vas je zaradi ugodne prostorske lege potrebno razvijati v smeri pohodniškega, vaškega, kmečkega, konjeniškega, smučarskega in kolesarskega turizma. Za obravnavano območje je primeren tip družinskega vaškega turizma penzionov. Občina Bohinj podpira specializacijo namestitvenih kapacitet na zgoraj navedenih območjih. Za kakovostno doseganje razvojnih ciljev vasi je potrebna dobra prometna in informacijska infrastruktura, ki je v strategiji tudi rešena s pozicioniranjem parkirišč in informacijskega centra. V vasi se mora nadaljevati razvoj smučarskega turizma z dodatnimi dejavnostmi na istem prostoru preko poletja, kot je na primer šotorišče.

4.7.9.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli V Srednji vasi ni hotelov in jih strategija tudi ne predvideva. Penzioni, apartmaji, zasebne sobe V kraju je nekaj manjših prenočitvenih objektov družinskega tipa. Največ prenočitvenih kapacitet je v obliki apartmajev, sledijo sobe in en garni penzion. Večina namestitvenih kapacitet se pretežno nahaja v stanovanjskih hišah. Podpira se obnovitve objektov v smislu dviga kakovosti in dopolnilnih dejavnosti oz. specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93). Nekomercialni namestitveni objekti Na obravnavanem območju je nekaj počitniških hišic. (glej Projekt 77 - Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo, na strani 124). Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 90 - Šotorišče Senožeta Opis: Izgradnja šotorišča v izteku smučišča Senožeta. Pregled situacije: Kmetijsko zemljišče, ki se pozimi uporablja za športne aktivnosti. Ob smučišču je okrepčevalnica. Novo stanje: Skupaj s parkiriščem Senožeta se uredi infrastruktura za kamp s kapaciteto do sto oseb. Obstoječo okrepčevalnico se legalizira in uredi ter dopolni v recepcijsko-informacijski center. Nosilec projekta: Krajevna skupnost Srednja Vas, Športno društvo Srednja vas, občina Bohinj, lastniki zemljišč, investitorji.

Možne lokacije za širitev vasi in turizma Predvidena je širitev vasi za gostiščem Rupa. Največji problem predstavlja neustrezen dostop do zemljišč. Občina Bohinj na območju podpira gradnjo stanovanjskih hiš z dejavnostjo turizma.

Stran - 149 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Občina Bohinj prouči možnost izvajanja dejavnosti kulture, info centra in gostinstva na parcelni št. KO Srednja vas 10/0.

4.7.9.3

Šport, rekreacija, kultura

Senožeta – smučarski center: (Glej Projekt 67 - Smučarski center Senožeta, na strani 103). Večnamensko pot po Spodnji dolini do Senožet se poveže z obstoječo poljsko potjo, ki poteka iz Češnjice čez Senožeta in proti Brodu, tako da dobimo zaokroženo kolesarsko povezavo.

4.7.10

Češnjica in Jereka

Češnjica: Podobno kot vse vasi Zgornje doline je strnjena vas na sončni strani doline s pogledom na jezersko kotlino in preko Senožeti na Spodnje gorovje Bohinja. V kraju je minimalno prenočitvenih kapacitet, prevladujejo apartmajske namestitve. Nekaj namestitvenih kapacitet predstavljajo tudi privatne sobe. V vasi imajo tudi dvorano za prireditve, okrepčevalnico, nekaj obrtnikov ter največjo kmetijo v Bohinju in žago za les. Jereka: Je zadnja vas Zgornje bohinjske doline iz smeri Bohinjskega jezera. Na vhodu v vas je stara cerkev in ob njej pa Hostnikova domačija. V kraju primanjkuje turističnih kapacitet. Obstaja velika možnost razvoja penzionskega tipa turizma.

4.7.10.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Podpira se razvoj specializiranih penzionov, apartmajev, zasebnih sob v povezavi s kmetijstvom, domačo obrtjo, pohodništvom, konjeništvom in kolesarjenjem.

4.7.10.2

Turistična namestitvena in ostala infrastruktura

Penzioni, apartmaji, zasebne sobe V kraju je nekaj manjših prenočitvenih objektov družinskega tipa. Večina namestitvenih kapacitet se pretežno nahaja v stanovanjsko turističnih hišah. Občina Bohinj podpira obnovitve nekaterih objektov v smislu dviga kakovosti in dopolnilnih dejavnosti oz. specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93), spodbujanje izgradnje novih namestitvenih kapacitet in pomoč oz. svetovanje (glej Projekt 97 - Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma, na strani 156). Možnost odkupa Hostnikove domačije: Občina Bohinj prouči možnost odkupa objekta za namen opravljanja dejavnosti kulture, info centra in gostniske dejavnosti.

4.7.10.3

Šport, rekreacija, kultura

Poti na obravnavanem področju: Stran - 150 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Poti na območju naj se razvijajo v skladu z enotnim razvrščanjem poti v Bohinju (glej Projekt 8 - Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju, na strani 44). Soteskanje v Jerečici: glej Projekt 21 - Ureditev statusa sotesk in jam, na strani 59.

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 91 - Obrtna cona »žaga« v Češnjici Opis: Izgradnja industrijske cone za vasi zgornje doline z namenom postopnega umika obrti iz vasi in zmanjšanja stroškov za obrtnike. Pregled situacije: Objekt je v lasti GKZ Bohinj. Deluje le delno. Novo stanje: Občina Bohinj se zavzema za odkup in adaptacijo objekta za obrtniške dejavnosti v povezavi s turizmom. Nosilec projekta: Krajevna skupnost Srednja Vas, Občina Bohinj, lastnik objekta, investitorji.

4.7.11

Koprivnik, Gorjuše in Podjelje

Razložene vasi Koprivnik, Gorjuše in Podjelje so najvišje ležeče vasi v Bohinju in predstavljajo posebno konkurenčno prednost, kjer se narava ohranja pod drobnogledom TNP – ja in občine Bohinj. Predstavljajo izhodišče za pohodnike v Bohinju, z neomejenimi možnostmi lažjih pohodov med vasmi, na Vodnikov rezglednik, po Goreljeku, po Pokljuki, na Konjsko planino in okoliških planinah Julijskih Alp. V zimskem času se vedno bolj razvija v nordijski center. Edino na Podjeljah v celotni občini Bohinj obratuje kmečki turizem. V vaseh je še nekaj apartmajskih kapacitet in zasebnih sob. Na Koprivniku je ena okrepčevalnica. Veliko ljudi se še vedno ukvarja z kmetijstvom. Je tudi območje, kjer sta doma sir Mohant in fajfarstvo.

4.7.11.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Podpira se razvoj kmečkega, trajnostnega in družinskega tipa turizma ob upoštevanju smernic razovoja TNP-ja. Velik potencial predstavlja pohodništvo, kolesarjenje, spoznavanje kulturne dediščine in obrti, tek na smučeh, in sankanje na snegu.

4.7.11.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Penzioni, apartmaji, zasebne sobe Največ prenočitvenih kapacitet je v obliki kmečkega turizma, apartmajev in zasebnih sob. Občina Bohinj podpira obnovitve objektov v smislu dviga kakovosti in dopolnilnih dejavnosti oz. specializacije (glej poglavje 4.2.2 - Razvoj turističnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju, na strani 93).

Stran - 151 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 92 - Spodbujanje domače obrti – FAJFARSTVO, SIRARSTVO, ČEBELARSTVO Opis: Poznane obrti, ki so poznane preko meja naše države. Potrebno jih je ohraniti ter marketinško in cenovno na novo pozicionirati v ponudbi območja in Bohinja. Pregled situacije: Obrt se zaenkrat še ohranja, venar problem predstavlja njeno opuščanje. Novo stanje: Občina Bohinj in TNP poskusita navdušiti domačine za nadaljeva nje obrti. Nosilec projekta: Krajevna skupnost Koprivnik -Gorjuše, LTO Bohinj, Občina Bohinj in TNP.

4.7.12

Pokljuka

Pokljuka je gozdnata visokogorska planota s šotnimi barji v Vzhodnih Julijskih Alpah. Planota leži med dolinama Radovne in Krme ter Bohinjsko kotlino in Bledom. Jugovzhodni rob planote se strmo spusti proti Savi Bohinjki (Pirašiški slap, Mokri Log). Dostop je omogočen po cesti iz Jereke oziroma Bleda, na planoti so številne gozdne ceste in poti. Sprehajanje po Pokljuki je lahko orientacijsko zahtevno.

4.7.12.1

Generalni cilji razvoja turizma v kraju

Občina Bohinj doseže dogovor s krajevno skupnostjo Koprivnik – Gorjuše, TNP, Ministrstva za obrambo in potencialnimi investitorji o razvoju območja. Podpira se razvoj zimskega nordijsko-alpskega centra visoke kakovosti. V poletnem času se podpira pohodništvo in kolesarjenje. Poseben poudarek se daje povezavi kmetijstva s turizmom.

4.7.12.2

Turistična namestitvena infrastruktura

Hoteli, penzioni, apartmaji, zasebne sobe Na območju je en hotel, ki je v slabem stanju. Potrebno ga je obnoviti in mu dodati dodatne dejavnosti oz. specializirati. Predlaga se pohodniški in meditacijski oz. duhovni turizem najvišje kakovosti. Na območju sta dva penziona, ki ne obratujeta in sta v slabem stanju. Objekti so v lasti sklada TNP, ki ima v načrtu razvoj in obnovo turističnih kapacitet. Razvoj naj bi potekal v sodelovanju Slovensko vojsko. Nekomercialni namestitveni objekti: Na obravnavanem območju je nekaj počitniških hišic. (glej Projekt 77 - Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo, na strani 124).

Stran - 152 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa .

4.7.12.3

Šport, rekreacija, kultura

Nordijski center Pokljuka: Občina Bohinj podpira sanacije in posege na tem območju za namen nordijskih športov.. Občina Bohinj bo skrbela za trženjsko podobo tega predela, ki leži v Občini Bohinj. (glejProjekt 68 - Biatlonski in tekaški center Pokljuka – povečanje prepoznavnosti kot dela bohinjskega turizma, na strani 104).

4.7.13

Ravne in Nemški Rovt

Ravne in Nemški Rovt sta višje ležeči naselji vzhodno in južno od Bohinjske Bistrice. V vaseh je nekaj prenočitvenih zmogljivosti ter gostišče. Vasi ležita v bližini smučarskih centrov Kobla in Soriška planina. Zaradi svoje zanimive kulturne in naravne dediščine, dobre lege, možnosti preživljanja prostega časa na prostem, je razvoj turizma tudi v povezavi s kmetijstvom izrednega pomena.

4.7.13.1

Generalni cilji razvoja turizma v vasi Nemški Rovt in vasi Ravne

Generalni cilji razvoja turizma v vasi Nemški Rovt so podrobno zapisani v Razvojnem programu CRPOV za naselje Nemški Rovt. Za vas Ravne pa je bila leta 2004 izdelana diplomska naloga, ki nakazuje smernice preobrazbe vasi v turistično vas.

Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 93 - Uresničenje ciljev zapisanih v razvojnem programu CRPOV za Nemški Rovt Opis: Leta 2003 je občina Bohinj sprejela Razvojni program CRPOV za Nemški Rovt. Ta predvideva razvojne strategije in konkretne razvojne cilje za posamezna področja kot so varovanje okolja, infrastruktura, kmetijstvo in turizem. Uresničenje teh ciljev pomeni ohranitev poseljenosti območja z izkoriščenjem lokalnih razvojnih potencialov. Pregled situacije: Občina Bohinj je, zaradi spodbuditve razvoja na območju Nemškega Rovta in pobud tamkajšnjega prebivalstva, v program CRPOV vključila območje KO Nemški Rovt. Program je bil izdelan leta 2003 vendar pa do uresničevanja oziroma doseganja ciljev zapisanih v njem še ni prišlo. Novo stanje: Ponovno se preveri razvojne strategije razvojne cilje in izvedbene projekte zapisane v programu CRPOV ter se postopoma pristopi k njihovemu izvrševanju. Nosilec projekta: občina Bohinj, lastniki zemljišč, agrarna skupnost, zainteresirani posamezniki.

Stran - 153 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Projekti za Program razvoja turizma : prostor

Projekt 94 - Ureditev in preureditev značilnih objektov kulturne dediščine v vasi Ravne Opis: V vasi Ravne so še ohranjeni nekateri objetki kulturne dediščine (sušilnice lanu in sadja – paštbe in kašče kot najkvalitetnejši del celotne vasi in otipljivi simboli gmotenga stanja in bogastva kmečkega prebivalstva v preteklosti. Njihova ureditev in programska ter vsebinska preureditev bosta ključnega pomena za ohranitev dragocenih objektov kulturne dediščine in njihove vključitve turuistično ponudbo. Pregled situacije: Občina Bohinj je, zaradi spodbuditve razvoja na območju Nemškega Rovta in pobud tamkajšnjega prebivalstva, v program CRPOV vključila območje KO Nemški Rovt. Program je bil izdelan leta 2003, v letu 2006 se je začelo z izvajanjem projekta (ureditev vaškega jedra) Novo stanje: Na podlagi izdelane diplomske naloge (Branimir Rozman: Ravne v Bohinju, diplom.delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2004) se izdelajo idejno izvedbeni projekti za preureditev vasi. Nosilec projekta: občina Bohinj, lastniki objektov, agrarna skupnost, zainteresirani posamezniki.

4.8 Razvojne spodbude in možnosti financiranja programa Stimulacije: Subvencioniranje obrestne mere Občina Bohinj vsako leto razpisuje sredstva za sofinanciranje obrestne mere najetih komercialnih kreditov za malo gospodarstvo. Večkrat sredstva ostanejo neporabljena. Novo stanje: Sponzorstvo proizvajalca fasadnih barv. Občina Bohinj se dogovori z enim od proizvajalcev fasadnih barv za skupen projekt obnove fasad v starih trških jedrih (Bohinjska Bistrica in vasi). Posamezni investitorji naj bi zadevo sofinancirali do 20% vrednosti. Oblikovanje štipedijskega sklada v okviru občine ali LTO Bohinj: Za študij na smereh poklicev s področja gostinstva in turizma se oblikuje poseben sklad za štipendije bohinjskim otrokom. Sklad se oblikuje v dogovoru in s pomočjo Ragor ali BSC, ki imajo sredstva za podobne zadeve. Posebnost sklada bi bila, da prejemnik po zaključku šolanja obvezno dobi možnost opraviti pripravniško dobo zaposlitve v Bohinju, kasneje pa ima prednost pri kandidaturi za stalno zaposlitev. Brezplačno sodelovanje v programih dopolnilnega izobraževanja Študentje ali zaposleni v bohinjskem turističnem gospodarstvu bodo imeli brezplačno možnost sodelovanja v programih dopolnilnega izobraževanja. Stroške krijeta LTO Bohinj in Občina Bohinj. Stran - 154 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

Vavčerski sistem: Na področju Bohinja izvaja vavčerski sistem RAGOR, vendar zaradi togosti precej neuspešno. Popularizirati možnost prejema zagonskih sredstev za ustanavljanje lastne dejavnosti, poslovnih načrtov… tudi v Bohinju. Program uvaja nekaj projektov na področju stimulacij in financiranja, ki bodo vzpodbudili in omogočili učinkovito izvajanje pomembnega dela programa razvoja turizma za obdobje 2006 – 2013. Projekti za Program razvoja turizma : Infrastruktura

Oblikovanje okolja za spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo

Projekt 95 -

Opis: S projektom želimo vzpodbuditi investiranje v turistično infrastrukturo. Pregled situacije: Obstoječe spodbude so premalo učinkovite, oziroma ne dajejo želenega učinka. Novo stanje: Prouči se zakonske možnosti spodbujanja investicij. Pri tem se da poudarek možnosti neposrednih finančnih spodbud, olajšavam pri plačilu prispevkov in taks ter učinkovitemu informiranju. Na podlagi ugotovitev se sprejme primerne ukrepe. Nosilec: Občina Bohinj v sodelovanju s Skupino za razvoj turizma in LTO.

Projekti za Program razvoja turizma : Infrastruktura

Projekt 96 -

Podjetniško – turistični inkubator

Opis: Projekt predstavlja dvoletno oblikovanje perspektivne skupine domačinov s potencialno najprimernejšimi projekti za razvoj turizma v Bohinju. Pregled situacije: Veliko idej in projektov, ki bi lahko imeli zelo pozitiven vpliv na razvoj turizma v Bohinju in so v skladu s predlagano strategijo ostane le v glavah domačinov. Dolgoročno s tem izgublja Bohinj tako na področju zaposlovanja, prihodkov, primernega razvoja in tudi demografskih trendov. Novo stanje: Skupina se oblikuje po vzoru 'Škotskega modela'. Posamezni domačini, ki imajo perspektivne ideje, le te predstavijo (lahko le na dveh straneh) predstavnikom Občine, LTO in skupini za razvoj turizma. Glede na kriterije, ki se določijo, se izbere skupino interesentov (pet do sedem) ki oblikujejo inkubator. V inkubator se vključi tudi en predstavnik Občine (oziroma LTO), ki s svojim znanjem pomaga pri izvedbi projektov. Pomoč se zagotavlja predvsem pri upravnih postopkih, pridobivanju potrebne dokumentacije in soglasij, financiranju in končnemu oblikovanju najprimernejših rešitev pri izvedbi projekta. Skupina si nudi tudi medsebojno pomoč. Občina Bohinj po 'škotskem' vzoru zagotavlja tudi manjšo mesečno finančno podporo tistim, ki so vključeni v inkubator. Neposredna finančna pomoč naj znaša okvirno 250 EUR na mesec. S tem se zagotovi intenzivnejše izvajanje projektov, ki predstavljajo primeren razvoj turizma v Občini Bohinj in so torej v skladu s sprejeto strategijo. Skupina se oblikuje vsaki dve leti. Izvajanje projektov se ocenjuje periodično vsako leto. Stran - 155 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj, Skupina za razvoj turizma, člani podjetniško - turističnega inkubatorja. Projekti za Program razvoja turizma : Infrastruktura

Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma

Projekt 97 -

Opis: S projektom želimo zainteresiranim domačinom - vlagateljem v turistično dejavnost, predstaviti možnosti za financiranje njihovih projektov. Pregled situacije: Trenutno posamezniki nimajo zadosti informacij in navadno tudi niso strokovno zadosti podkovani za pridobitev vseh ključnih informacij, ki jih potrebujejo, ko se odločajo, kako bodo financirali svoje investicije. Novo stanje: Letno se organizira predstavitev možnosti financiranja projektov turistične dejavnosti v Bohinju. Ob tem se predstavijo tudi zahteve in načini zagotavljanja potrebnih garancij za pridobitev finančnih sredstev. Predstavi se tudi uspešno dokončane projekte in možnost pridobivanja spodbud in sredstev skladov, namenjenih razvoju turistične dejavnosti. Nosilec projekta: Občina Bohinj, LTO Bohinj, regionalna razvojna agencija, predstavniki bank, predstavniki investicijskih družb, uspešni podjetniki s področja turizma. V nadaljevanju predstavljamo nekaj finančnih vzpodbud, ki bodo predvidoma na voljo investitorjem v programskem obdobju.

EVROPSKI STRUKTURNI SKLADI ERDF – obdobje 2007-2013 – odvisno od pogajalcev v Bruslju. ESF - zaposlovanje, izobraževanje INTERREG 2007-2013 bo na voljo približno po 2 mio EUR/leto za skupne projekte Avstrija, Italija – Slovenija INTERREG ALPINE SPACE Pripraviti program predvsem naravovarstvenih projektov za obdobje 2007-2013. LEADER + za razvoj podeželja Trenutno ga v SLO še ni, v Avstriji se pa z njim izvajajo investicije na podeželju Ministrstvo za kmetijstvo- podlaga za črpanje bo Strategija regionalnega razvoja kmetijstva Zgornje Gorenjske, ki jo izvaja RAGOR. Oblikovati je potrebno bohinjsko lokalno akcijsko skupino za pripravo vključitve potencialnih bohinjskih projektov KOHEZIJSKI SKLADI EU • JAVNI OKOLJSKI PROJEKTI – Ministrstvo za okolje – 1 mrd EUR na voljo • JAVNI TRANSPORTNI PROJEKTI – Ministrstvo za promet – možnost povezave več obmejnih projektov z Avstrijo v en paket. Trenutno je z Gorenjske prijava za Blejsko obvoznico. Stran - 156 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 4 - Izvedbeni del – projekti za uresničevanje programa

NEPOSREDNE REGIONALNE SPODBUDE V okviru BSC se lahko pridobijo sredstva za turistično in komunalno infrastrukturo ter podjetniške inkubatorje. Projekti z gradbenim dovoljenjem. Možnost za kolesarsko povezavo. MINISTRSTVO ZA PROMET Uvrstitev bohinjske kolesarske steze (do Bleda) v program ministrstva in Direkcije za ceste- dokumentacija in izvedba. MINISTRSTVO ZA OKOLJE 50% sofinanciranje izdelave občinskih prostorskih aktov – vsako leto je javni razpis SLUŽBA VLADE ZA RAZVOJ Vsako leto bo izvedla razpis za pripravo tehnične investicijske dokumentacije (do 50% ) RAGOR, BSC D.o.o., s.p. lahko pridobijo vsako leto do 1 mio SIT za razne oblike svetovanja, izdelave marketinških načrtov, poslovnih načrtov ob predpostavki, da investitor sofinancira polovico zneska NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM 2007 je na voljo 15 mio EUR za investicije v komunalno in turistično infrastrukturo. Prijavitelj je lahko tudi podjetnik, vendar ima več možnosti, če za projekt že ima partnerja na Norveškem. GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Financirajo tudi dolgoročnejše investicijske projekte. RAZVOJNI SKLAD BOHINJA Stanje: Občina vsako leto razpiše sofinanciranje obrestne mere za financiranje projektov malega gospodarstva. Novo stanje: Skupaj z občino, bankami, podjetniki, investicijskimi družbami oblikovati sklad za dolgoročno financiranje investicijskih projektov.

Stran - 157 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 5 - Monitoring izvajanja programa

5 Monitoring izvajanja programa

Stran - 158 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 5 - Monitoring izvajanja programa

5.1 Spremljanje izvajanja programa Monitoring izvajanja program je po našem prepričanju eden izmed najvežnejših elementov, ki zagotavlja uresničevanje Program razvoja turizma v Bohinju 20062013. Z rednim nadzorom nad izvajanjem program, tako ta ostaja »živ« dokument, preprečuje zmanjšanje njegovega pomena in vedno znova postavlja ogledalo izvajalcem predvsem pa naročniku, Občini Bohinj, ki se s sprejemom tega dokumenta zaveže tudi za njegovo uresničitev. Monitoring programa izvaja posebej za to s strani naročnika, občine Bohinj pooblaščeno telo sestavljeno, ki ga sestavlja skupina za pripravo Programa razvoja turizma v Bohinju 2006 – 2013. Občinski svet občine Bohinj, takoj po potrditvi tega Programa razvoja turizma (v letu 2006) potrdi skupino, ki je pripravila ta program po potrebi s pridruženimi člani, kot pooblaščeno telo za spremljanje izvajanja posameznih aktivnosti na projektih. To novo imenovano telo vsako leto v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo Bohinj pripravi program aktivnosti izvajanja projektov iz Programa razvoja turizma za tekoče leto. Opredeli potrebna finančna sredstva in predloži v potrditev občinskemu svetu občine Bohinj, ki po sprejemu predloga zagotovi potrebna finančna sredstva. Novo imenovano telo v sodelovanju z LTO Bohinj skrbi za ažurno izvajanje projektov vključenih v Program razvoja turizma v Bohinju ter dopolnjevanje Programa z novimi realno izvedljivimi projekti. Novo imenovano telo o svojem delu in rezultatih posameznih projektov poroča občinskemu svetu občine dvakrat letno. Novo imenovano telo daje priporočila v zvezi z izvajanjem posameznih projektov tako investitorjem in izvajalcem in delno občinskim in turističnim strukturam in s sodelovanjem LTO Bohinj deluje kot promotor Programa razvoja turizma v Bohinju 2006 – 2013.

Stran - 159 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 6 - ZakljuÄ?ek

6 ZakljuÄ?ek

Stran - 160 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 6 - Zaključek Zaključek opisnega Programa je začetek izvedbe Programa s potrditvijo organiziranosti, skupine za monitoring in dopolnitvijo občinskega proračuna v smislu permanentnega povečanja pozornosti turističnim projektom. Izdelava in izvedba projekta blagovne znamke Bohinj, podrobnega načrta trženja destinacije, razvoja posameznih projektov, prostorska dokumentacija, programi stimulacije obstoječih in potencialnih turističnih podjetnikov so osnovni elementi na katerih se bo začel hitrejši razvoj turizma v turistični destinaciji Bohinj. Pripravljalci programa razvoja turizma opozarjamo, da program predstavlja zaokroženo celoto, ki bo dosegla predvidene pozitivne učinke le ob skrbnem uresničevanju vseh delov programa, ki lahko skupno popeljejo Bohinj novim izzivom naproti in ga umestijo kot dolgoročno prepoznaven, pomemben in edinstven kraj na turistični zemljevid Slovenije in Evrope.

Stran - 161 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 7 - Kazalo projektov

7 Kazalo projektov

Stran - 162 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 7 - Kazalo projektov

PROJEKT 1 -

OSREDNJA INFORMACIJSKA TOČKA TNP V BOHINJU....................................... 39

PROJEKT 2 -

»PARTNERSTVO ZA PARK« .......................................................................................... 39

PROJEKT 3 -

OBLIKOVANJE STRATEGIJE MOŽNOSTI RAZVOJA BLAGOVNIH ZNAMK BOHINJA IN TNP .............................................................................................................. 40

PROJEKT 4 -

PRIPRAVA IN IZVEDBA PROJEKTA UMIRITEV INDIVIDUALNEGA MOTORNEGA PROMETA NA OBMOČJU TNP V OBČINI BOHINJ ...................... 41

PROJEKT 5 -

TNP IN BOHINJ – SKUPNI TURISTIČNI PROGRAMI, IZVEDBA IN TRŽENJE . 41

PROJEKT 6 -

OBNOVA IN OSMISLENJE BOHINJSKIH PLANIN ................................................... 42

PROJEKT 7 -

OBNOVA STUDORSKIH KOZOLCEV.......................................................................... 43

PROJEKT 8 -

ENOTNA KLASIFIKACIJA IN UVRŠČANJE VSEH POTI V BOHINJU ................. 44

PROJEKT 9 -

OŽIVITEV IN POPESTRITEV OBSTOJEČIH SPREHAJALNIH POTI BOHINJA 45

PROJEKT 10 -

DOPOLNITEV IN OBLIKOVANJE NOVIH TEMATSKIH POTI.............................. 46

PROJEKT 11 -

BOHINJSKI POHODNIŠKI CENTER ............................................................................ 49

PROJEKT 12 -

FESTIVAL POHODNIŠTVA ............................................................................................ 50

PROJEKT 13 -

BOHINJSKA PLANINSKA TRANSVERZALA - OŽIVITEV ...................................... 51

PROJEKT 14 -

VARNA KOLESNICA........................................................................................................ 52

PROJEKT 15 -

KOLESARSKA POVEZAVA BLED - BOHINJ.............................................................. 53

PROJEKT 16 -

BOHINJSKI KOLESARSKI CENTER............................................................................ 54

PROJEKT 17 -

BOHINJSKE GORSKO KOLESARSKE TRASE........................................................... 55

PROJEKT 18 -

BOHINJ DOWNHILL........................................................................................................ 56

PROJEKT 19 -

OMEJITVE NEGATIVNEGA VPLIVA KOPALCEV V BOHINJSKEM JEZERU .. 57

PROJEKT 20 -

ODLOK O UPORABI VODNIH POVRŠIN V BOHINJU V TURISTIČNE IN REKREATIVNE NAMENE .............................................................................................. 58

PROJEKT 21 -

UREDITEV STATUSA SOTESK IN JAM....................................................................... 59

PROJEKT 22 -

RIBIŠKI CENTER BOHINJ ............................................................................................. 60

PROJEKT 23 -

ABC – ALPINISTIČNI BOHINJSKI CENTER .............................................................. 61

PROJEKT 24 -

POPIS IN UREDITEV PLEZALIŠČ V BOHINJU, VODNIK ....................................... 62

PROJEKT 25 -

UREDITEV LEDENEGA SLAPU .................................................................................... 62

PROJEKT 26 -

KONJENIŠKI CENTER ZGORNJA DOLINA – IZPOPOLNITEV............................. 63

PROJEKT 27 -

KONJENIŠKI CENTER SPODNJA DOLINA -UVELJAVITEV ................................. 64

PROJEKT 28 -

KONJENIŠKE POTI - UREDITEV.................................................................................. 64

PROJEKT 29 -

BOHINJ – SMUČARSKO TEKAŠKI RAJ ...................................................................... 65

PROJEKT 30 -

TEKAŠKO SMUČARSKI CENTRI - DOLINA .............................................................. 66

PROJEKT 31 -

TRASA NORDIKA GIGANTE ......................................................................................... 66

PROJEKT 32 -

BOHINJSKI NORDIJSKI CENTER POLJE .................................................................. 67

PROJEKT 33 -

TURNO SMUČARSKI VODNIK BOHINJ...................................................................... 67

PROJEKT 34 -

SANKAŠKA PROGA - UREDITEV ................................................................................. 68

PROJEKT 35 -

BOHINJSKI DNEVI POSEBNIH DOŽIVETIJ............................................................... 69

PROJEKT 36 -

JADRALNO PADALSKI CENTER BOHINJ, UREDITEV VZLETIŠČ IN PRISTAJALIŠČ .................................................................................................................. 70

Stran - 163 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 7 - Kazalo projektov PROJEKT 37 -

TENIS, SQUASH, NAMIZNI TENIS................................................................................ 71

PROJEKT 38 -

DVORANSKE DEJAVNOSTI........................................................................................... 71

PROJEKT 39 -

SKATE PARK BOHINJ..................................................................................................... 72

PROJEKT 40 -

ADRENALINSKI PARK.................................................................................................... 72

PROJEKT 41 -

BOHINJ ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE ................................................................................ 73

PROJEKT 42 -

ARHEOLOŠKI PARK AJDOVSKI GRADEC (APAG)................................................. 76

PROJEKT 43 -

FESTIVAL BOHINJ........................................................................................................... 76

PROJEKT 44 -

MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA ...................................................... 77

PROJEKT 45 -

OZNAČITEV VSEH KULTURNIH IN NARAVNIH ZANIMIVOSTI......................... 78

PROJEKT 46 -

KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA ................................................................................ 79

PROJEKT 47 -

PROJEKT OBNOVE OBJEKTOV KULTURNE DEDIŠČINE .................................... 79

PROJEKT 48 -

ETNOLOŠKE PRIREDITVE............................................................................................ 80

PROJEKT 49 -

SPODBUJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI TURIZMA NA KMETIJAH......... 82

PROJEKT 50 -

BLAGOVNA ZNAMKA »PRIDELANO V BOHINJU« ................................................. 83

PROJEKT 51 -

OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROGRAMOV, KI VKLJUČUJEJO PLANŠARSTVO ................................................................................................................. 83

PROJEKT 52 -

UREDITEV TRŽNICE DOMAČIH PROIZVODOV ..................................................... 83

PROJEKT 53 -

SERVIRANJE BOHINJSKE VODE V BOHINJSKEM GOSTINSTVU ...................... 84

PROJEKT 54 -

BOHINJSKI BIO PROJEKTI ........................................................................................... 84

PROJEKT 55 -

EKO REGIJA V BOHINJU ............................................................................................... 85

PROJEKT 56 -

DOMAČA OBRT – STIMULACIJA IZDELOVALCEV IN SEJEM............................ 85

PROJEKT 57 -

KARTICA GOST BOHINJA............................................................................................. 86

PROJEKT 58 -

SKI AQUA PAS BOHINJ .................................................................................................. 86

PROJEKT 59 -

SKI PAS JULIJSKE ALPE................................................................................................ 87

PROJEKT 60 -

RAZVOJ SEMINARSKEGA TURIZMA......................................................................... 87

PROJEKT 61 -

MLADINSKI DOM / YOUTH HOSTEL.......................................................................... 88

PROJEKT 62 -

PROJEKT OZNAČEVANJA DESTINACIJE................................................................. 89

PROJEKT 63 -

PRIPRAVA PODLAG ZA URESNIČITEV IN IZGRADNJO TURISTIČNIH NAMESTITVENIH KAPACITET .................................................................................... 96

PROJEKT 64 -

SKI-KARTANA BOHINJ OZ. BOHINJSKA SKI ŠTIRICA....................................... 100

PROJEKT 65 -

SMUČARSKI CENTER VOGEL.................................................................................... 101

PROJEKT 66 -

SMUČARSKI CENTER KOBLA.................................................................................... 102

PROJEKT 67 -

SMUČARSKI CENTER SENOŽETA ............................................................................ 103

PROJEKT 68 -

BIATLONSKI IN TEKAŠKI CENTER POKLJUKA – POVEČANJE PREPOZNAVNOSTI KOT DELA BOHINJSKEGA TURIZMA................................ 104

PROJEKT 69 -

STOPNJA I: UREJANJE PROMETA - V LETIH 2006 – 2007 ................................... 106

PROJEKT 70 -

STOPNJA II. UREJANJE PROMETA V LETIH 2007 - 2013..................................... 107

PROJEKT 71 -

RAZVOJ SODOBNEGA MODELA ORGANIZIRANOSTI TURIZMA V OBČINI BOHINJ Z NADGRADNJO LTO BOHINJ ................................................................... 113

PROJEKT 72 -

TEČAJ ZA PRIDOBITEV LICENCE ZA TURISTIČNO VODENJE BOHINJ, BLED, KRANJSKA GORA .......................................................................................................... 119

PROJEKT 73 -

JEZIKOVNI TEČAJI....................................................................................................... 120

Stran - 164 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 7 - Kazalo projektov PROJEKT 74 -

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE O KAKOVOSTI STORITEV, MANAGEMENTU TURISTIČNE DESTINACIJE IN NOVIH TRENDIH V POSLOVANJU IN TURIZMU NA VSEH NIVOJIH.................................................... 120

PROJEKT 75 -

TURISTIČNA VZGOJA MLADIH ................................................................................ 121

PROJEKT 76 -

ODLOK O CELOVITEM UREJANJU ODPADNIH VODA SREDNJEGORSKIH IN VISOKOGORSKIH KOMERCIALNIH NAMESTITVENIH OBJEKTOV.............. 124

PROJEKT 77 -

POPIS ČRNIH GRADENJ SEKUNDARNIH BIVALIŠČ IN UKREPANJE V SKLADU Z ZAKONODAJO ........................................................................................... 124

PROJEKT 78 -

PROJEKT OBČINE BOHINJ ZA UREDITEV VAŠKIH JEDER .............................. 125

PROJEKT 79 -

MOŽNOST RAZVOJA VEČJIH KMETIJ NA ROBU VASI IN OHRANJANJE MANJŠIH KMETIJ.......................................................................................................... 125

PROJEKT 80 -

UREDITEV ZEMLJIŠČA SEVEROZAHODNO OD ZDRAVSTVENEGA DOMA – PRIDOBITEV POTREBNIH DOVOLJENJ.................................................................. 129

PROJEKT 81 -

CENTRALNI DOHODNI INFO CENTER V BOHINJSKI BISTRICI ...................... 130

PROJEKT 82 -

VODNI PARK BOHINJ –ZUNANJI BAZEN................................................................ 131

PROJEKT 83 -

UREDITEV PROMENADE IN VAŠKE POVEZOVALNE POTI V BOHINJSKI BISTRICI........................................................................................................................... 132

PROJEKT 84 -

IZDELAVA DELNEGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA (OLN) NA OBMOČJU VZHODNO OD PARKIRIŠČA PRED POŠTO IN NJEGOVA IZVEDBA ............................................................................................................................................. 136

PROJEKT 85 -

UREDITEV PROBLEMOV IN IZDELAVA REŠITVE PROMETNEGA PROBLEMA POVEZAVE Z ZGORNJO DOLINO ............................................................................. 138

PROJEKT 86 -

UREDITEV IN DOPOLNITEV PROMENAD IN SPREHAJALNIH POTI NA OBMOČJU RIBČEVEGA LAZA ................................................................................... 139

PROJEKT 87 -

PROBLEMATIKA OBALE BOHINJSKEGA JEZERA .............................................. 140

PROJEKT 88 -

OBLIKOVANJE IZHODIŠČ IN REŠITEV ZA PROBLEMATIKO KAMPA IN ŠOTORIŠČ V TNP ........................................................................................................... 142

PROJEKT 89 -

POTI V UKANCU............................................................................................................. 144

PROJEKT 90 -

ŠOTORIŠČE SENOŽETA ............................................................................................... 149

PROJEKT 91 -

OBRTNA CONA »ŽAGA« V ČEŠNJICI ....................................................................... 151

PROJEKT 92 -

SPODBUJANJE DOMAČE OBRTI – FAJFARSTVO, SIRARSTVO, ČEBELARSTVO............................................................................................................... 152

PROJEKT 93 -

URESNIČENJE CILJEV ZAPISANIH V RAZVOJNEM PROGRAMU CRPOV ZA NEMŠKI ROVT ................................................................................................................ 153

PROJEKT 94 -

UREDITEV IN PREUREDITEV ZNAČILNIH OBJEKTOV KULTURNE DEDIŠČINE V VASI RAVNE ......................................................................................... 154

PROJEKT 95 -

OBLIKOVANJE OKOLJA ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ V TURISTIČNO INFRASTRUKTURO ....................................................................................................... 155

PROJEKT 96 -

PODJETNIŠKO – TURISTIČNI INKUBATOR ........................................................... 155

PROJEKT 97 -

PREDSTAVITEV MOŽNOSTI FINANCIRANJA INVESTICIJ V DEJAVNOSTI TURIZMA ......................................................................................................................... 156

Stran - 165 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 8 - Priloge

8 Priloge

Stran - 166 -

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 8 - Priloge

Leto

Število domačih nočitev

Število tujih nočitev

Skupaj

Verižni indeks

1999 146.406 128.748 275.154 2000 143.051 164.472 307.523 112 2001 106.757 174.865 281.622 92 2002 123.957 203.830 327.787 116 2003 129.717 220.869 350.586 107 2004 116.859 201.276 318.135 91 2005 117.521 200.679 318.200 100 Tabela 1 - Pregled nočitev v Bohinju med 1999 in 2005 Vir: LTO Bohinj, Surs

Število nočitev gostov po mesecih med leti 1999 in 2005 Mesec/ Leta

1999

Januar

32.453

11,8 30.054 9,8

Februar

2001

2003

2004

2005

14.712

5,2 22.500

6,9

24.149

6,9

9.657

3,2

16.981

35.394

12,9 31.310 10,2 11.478

4,1 26.002

7,9

26.978

7,7

17.643

5,9

19.913

Marec

14.111

5,1

15.112 4,9

6.459

2,3 10.859

3,3

17.037

4,9

6.246

2,1

10.546

April

4.894

1,8

7.495

5.427

1,9 5.915

1,8

5.372

1,5

4.431

1,5

4.271

Maj

8.515

3,1

11.076 3,6

12.113

4,3 13.980

4,3

13.450

3,8

8.115

2,7

13.483

Junij

18.223

6,6

23.817 7,7

25.082

8,9 31.143

9,5

26.001

7,4

19.951

6,7

37.638

Julij

48.782

17,7 59.525 19,4 70.389

79.734

24,3 70.585

20,1 71.000

23,8

78.304

Avgust

71.315

25,9 84.101 27,4 90.045

88.033

26,8 98.548

28,1 79.390

26,6

87.192

September 19.143

22.633 7,3

22.857

8,1 26.839

8,2

32.630

9,3

28.390

9,5

26.690

Oktober

3.714

1,4

7.518

2,4

5.948

2,1 7.006

2,1

8.070

2,3

16.900

5,6

4.852

November 1.431

0,5

889

0,3

2.217

0,8 3.109

1.695

0,5

2.100

0,7

1.864

December 17.182

6,2

13.993 4,6

14.895

5,3 12.657

3,9

26.071

7,5

32.813

10,9

9.067

SKUPAJ

2000

2,4

2002

275.157 100 307.523 100 281.622 100 327.777 100 350.586 100 298.640 100

Tabela 2 -Število nočitev gostov v Bohinju od leta 1999 do 2005 Vir: LTO Bohinj, Surs

% jan febr mar apr maj juni julij Hoteli 42 50 25 12 29 54 64 Penzio 6 12 5 3 13 20 16 Apartm 30 19 14 4 7 10 28 sobe 19 32 13 4 9 14 45 Kampi 1 9 21 81 skupaj 22 28 14 6 12 20 60 Tabela 3 - Stopnja zasedenosti v letu 2005

avg 79 23 8 58 82 68

sept okto nove Dec sku 54 17 6 38 470 7 3 2 4 114 2 6 1 10 139 11 3 2 11 221 16 210 19 5 3 21 1154

Stran - 167 -

100

Program razvoja turizma v Bohinju

Poglavje 8 - Priloge

Hoteli Penzioni Apartmaji Sobe Hiše Autocampi Skupaj Naselje 67 194 26 500 Bohinjska 787 Bistrica Brod 2 4 6 Češnjica 24 24 Jereka 5 5 Kamnje 35 35 Koprivnik 5 5 Laški Rovt 26 4 30 Nemški Rovt 26 4 3 33 Podjelje 10 10 Polje 33 9 10 52 Ribčev Laz 413 118 124 70 725 Savica 31 31 Srednja vas 153 59 6 218 Stara Fužina 93 72 265 106 16 552 Studor 63 3 66 Ukanc 192 34 45 103 24 280 678 Žlan 6 6 Skupaj 698 343 998 383 61 780 3263 Tabela 4 - Posamezne komercialne namestitve po vaseh Bohinja Vir: LTO Bohinj, TD Bohinj

Stran - 168 -