Slavnostni govor na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem Prazniku
Kulturni dom Franca Bernika
tetrtelr, 6.februa r
2A2O
-"-::-::li::T-T:ilill:-:f Ij':l-:l:i-::r:::i::-l-::l:1'i-Spoftovani prijatelji, dragi France: Ogovarjam te, Slovenca,za vse tase, ki s wojim sva Zivgeniem, delom in pesniStim izrodilom oiarjaS moi in na5 slovenski svet' 150 let v dasu, Zivela vsaksebi poloZena v das, a vendar te prosim, deprav sva tako oddaljena da mi dovolil ta osebni stik. Nisem ne prui, zadnji pa tudi ne, ki Zeli na takle neposreden naiin spregovoriti z njim, torej s tabo, ki mu izjemnost in karizmatidnost za vse fase priznavajo vsi. Poseben si bil, France, Sokratu podoben: preprost, navaden, domad, a v VSem posoda najviSjih' drugaden od drugih. Bil si nesprejeta, neugledna, skoraj nelepa poniZnosti in najlepSih misti, resnic in negotovih Ze$a. Nadzemski v svoji zemski je tako reklo poniZanosti. Bil si Ti, France, na nek nadin DomZalec. Na5im ljudem se iakrat, ko si leta 1834 prihajal ali vsaj nekajkrat priSel na Goridico k stricu Francu, Ksaverju Preiernu, iupniku na na5em hribcu, na obisk'
Na Prijaznem, ravnem kraiu griEek vidi se zelen: je kraljici v ve6nem raju ie od nekdai PosveEen. Sem odhaja mnoi'Ga verna molit njega, v weti hram,
ki dobrot je dal naizmernih na Mariie Prolnje nam'
pesem. Tako poje tvoje besedilo pesmi o Gori5ki Mariji. Domialci smo ti hvaleZni za lo Verjamemo, da sijo namenil na5i gospe z w ki ga Cas, ni bilo! vendar a idilidno, Morda eib je to nekod, nekdaj pred 100 in ved leti. zdaj iivimo, nam podaljsuje, ohranja nekdanjo sprtost mlado in staroslovencev, klerikalcev in liberalcev pozneje, zdaj pase pretaplja v pravo sovra5tvo vaiih in na5ih. Nii ne pomaga, zgodovine r" udi*o na noro, saj se iz preteklih dejanj nismo nid nauiili. Napisal si, da Slovenec morislovenca brata: nekot z medi, potem s pu5kami, zdaj bitka na socialnih omreijih. Nid manj bratomorna nill Ne pomagajo nobeni dobri sklepi, Zal,
Goriiice
ne navidezna sprava v kateri oba aKerja ddita fige v Zepih, ne ma5e za domovino: vse gre svojo pot v vse kutejSo razprtost naroda, katerega dejstuo, da Zivimo na geometrijski polovici dveh lodenih polov, ne razume nihde, Evropa 5e najmanj' Kdo se Oo 5e v tej Evropi ukvarjal zzdajie osmo desetletje sovrainimi dejavniki, katerih imajo oboji vsak po 4 delegirane v partamentu evropske skupnosti. Tam enako razdvojeni in sprti v svojih pogledih delujejo in kaZejo, kako je v domovini. Tu je tako, da dloveka, kije nedolZen, ko mu krivde ne dokaZejo, kaznujejo s tem, da mu ne reiejo brez dokazane krivde ni, ampak potakajo in reiejo - vaS primer je zastaral. To in druge, duha naroda razjedajoEe stvari, unitujejo lepoto deistva, da smo Slovenci, iivedi v svoji, najlepSi in osamosvojeni ddavi, kijo razgrajujejo nelepe stvari.
-
Tu v tej maternici naroda, ki si mu France duhovni ode, eni prisegajo na dana5nje nastavke nekdanje revolucije, pa deprav so jo zaznamovali mnoZidni povojni zlotini ter 600 grobiSd, ki so nastala v dasu, med vojno in ko je bilo vojne ie konec.
in
pokopavali mrtvi, s tem pa oZivfiala resnica o razkrajajo[i dloveinosti! Drugi spet v branjenju >svojih< zagovarjajo kolaboracijo in marginalizirajo svoje zloiine, ki so se na Urhu in drugod dogajali enako krvolotno in krvavo, ko se je blagoslavljalo morilsko oroile. Do kdaj bo trajal ta tvoj, v Krstu pri Ne Zeli se, da bi se kosti razkopavale
Savici izpovedan kruti slovenski sindrom >>Slovenec Ze mori Slovenca brata<<? Izdajalci pad ne morejo in nikoli ne bodo osvoboditelji naroda, kot ne bodo nikoli postali osamowojitelji tisti, ki so bili pred 30 leti proti osamosvajanju, zdaj pajih na zaslonih gledamo sedede v prvi vrsti mnoZitnih osamosvojitvenih, seveda tudi lofenih prireditev in predstav. Dragu France: ti tam zgoraj, od koder gledaS svojo deZelo kot nekaj za kar na svetu ni preieZka in leplega kraja, kot je z okolico ta podoba raja. Pa ni vei, dragi pesnik!! Unidili smo to lepoto, ko podoba raja gineva pod bremeni goredih postojank smeti in tledih kosov avtomobilskih pnevmatik, tone v meglicah vse slabSega zraka, ob vodah, kjer se ribe obradajo na hrbet, ko nas preplavljajo smeti in blato iistilnih naprav. Kaksna konkretna in kaKna duhovna polucija! Blato, ki ga nihde noie preuzeti tudi ob plaEilih velikih od5kodnin.
Ta narod, ki nosi v srcu tvoja velika in vedna izrodila, ne more in noie priti do teh izrodil. Toliko razlidnih grenkob se je zgrnilo nanj, ko nihde node ved redi, ko je evidentno, da je cesar nag: ko pravosodje gleda stran, ko velike ribe bandniStva, ogoljufajo narod za 5 milijard in pol narodu ukradenega denarja, pravosodje z vsem velikim aparatom pa gangsterjev v bankah za njihova dejanja ne procesuira. Narod, ki je pregovorno priden, ustuarjalen in marljiv, vse to prenese; le odprtih oii gleda, kaj se dogaja, pa ne more nii. Sprijaznil se je s tem, da ni nid mogoie storiti, predvsem pa sprijaznjen s staro flavzo, da ima narod pad tako oblast, kakrSno si zasluZi. Dober je le, da platuje, saj si to ie davno zapisal: da dlovek toliko velja, kar plafa. Kdaj je bolj veljal tvoj zapis kot danes?! Vse to, kar se nam dogaja, je v ozadju ali celo v sredi5du problema povezano z denarjem. So dasi pai taki, da je denar osrednje stvari, bandne, zavarovalni5ke in
z njim, njegovim druge instituc'rje pa so okolje, $er bolj kot kjerkoli pride v transakc'ljah do izraza poire5nost nikoli poteSena nenasitnost mladih vetidastvom denarjem ples povzpetneiev in nezasliSana lakomnost. Vsi, ki so vkljuteni v ta divji, nebadani da ilovek miluonov in mil'gard tudi zdaj zelo dobro vedo, da le petica da ime slovede, toliko velja, kar Plafa.
-
Videl povsod si, kak iHeio denarje' kak se le vklaniajo zlatemu boju"' (ie bratoljuba si videl oltarje? Nisijih! Nekdanji slovenski Odvzeta nam je polna upravna sposobnost ravnati s wojim blagom' podjetnosti so pristrigli krila tujci, stare Sege nadomeSiajo na5i prazniki Halloween, ne bo na5' Valentinovo in nekaj lrugih, z visokoSolskim jezikom, ki kmalu uzakonjeno predlog, da bo naSa Znano je, da na viiokosotrL", 5tudi3u zelo resno obravnavajo in tako bodo Studirajoia mladina govorila, posluSaia in opravljala izpite v angleSiini pripadamo najlepSemu morda pesniki peli ,po slovensko<< v tem jeziku: kljub temu, da jeziku z dvojino in vsem okrasjem, ki si ga, France, vkljudil v woj pesniSki svet' Tega on' iel6o ta6as noro zaznamovati s 5e tem, da bo Zenski mogode reii gospod, torej jok Saj ni res, ampak je: das ie za Zalost in za mo5kemu pa 'iz gospa, ona naj bi bila. obZalovanjem gledate, taksno oddaljenosti gledate in
vseh,
ki
z
Eurorn.
nepojmljivost, kar se dogaja z jezikom. brez Ta das doZivljamo 5e novo kazen. Dobili smo druZbo, ki ne zna ved utripati
Zivljenj' sofisticiranih naprav, telefonov in drugega, kar postaja gospodar na5ih preplavila so nas tako imenovana socialna omrezja, v zavesti, da in moraS uporabljati, te hoie5 sploh prav iiveti: Facebook, Instagram, Viberji, Youtubi, Twitterji, Mesengerji, poznal, so prinesla pa ti 5e nisem na5tel vseh. Vsa ta tudesa, ki iih ti na sredo 5e nisi s tujkami neslutene moZnosti vsem, tudi podivjanim liudem tega dasa' Na omejenih, poimenovanih omreZjih, se je sproiila stralna produkc'rja Zaljiv( primitivnosti' poniievanj, sramoteni omalovaZevanj. Videtije, da se nekateri ob teh nezasli5anostih se je prav skugalo, kdo bo bo$ Zaljiv, nizkoten in pritlehen. Ta povodenj grozljivosti ljudi, ki ne razrita sirom srovenski svet, vse to pa je dalo krila najgrSim lastnostnim trpijo bo sebi soljudi, ki so dobri, pravidni, sodutni'
-
je videti Pri5li smo Ua, od koder je mogode zlesti samo 5e nawgor k tako postavljal. Od nje smo nedoseienim vzorom in idealom naroda, viziji, kakrino si ti svetlobna leta odda$eni.
-
leie slovensWa stebri stari, v domadih Segah utrjene Poshve, ieEe Pod teikim jarmom sini Slave' Na tleh
mnoZici, ko so le Ostareli jeiijo 5e posebej, ko Ze itak nosijo jarem starosti. Tam ob je z vse visiimi cenami postala redki poiprJvljeni v le ne[a3 domovih, jedgo. Druiba jim
nekakSna koleKivna maEeha. Ljudem, ki so dali skozi NOB, hude povojne dase, ko so zdaj kaie ne zase - zgradili nekaterim krasno ugodje in udobje.
-
Tu pred nosom so tujci za nekaj poniiujodih centov kupili najvrednej5e gospodarske subjekte naSe driavice: Japonci, Nemci, Rusi, Ukrajinci in Kitajci, ki postopoma preplavljajo planet in na5o Slovenijo tudi. Le tujcem sreEe svit se v Kranji Nos jo ti po koncu glave!
Tako si
iari'
ti napisal!
Tudi, danes tudi France! O domoljubju veliko govorimo, a ob vseh velikih besedah v Solan ni niti ene ure 5e, da bi otroci lahko iaredeli o velikih delih nalih velikih ljudi.
Zemlja slovenska, Predraga mati! Kdai bo utihnil najin jok? Al' kedai bova vid Ia vstati bratov iaz- ti East otrok? Z bridkostjo so srce mi naPolnile skelete misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj uPaiole ielje rodile so PrehrePeneie, da zbudil bi SlovenSE'no celo, da bi vrnili k nam se tasi sreEe. Himno imamo: najlepSo, najbolj dloveino, obdarjeno s tvojimi verzi. Vsem ieli5, privo$dis, namenjaS najlepie woje misli o bratstvu vseh narodov v velelepi pesmi, ki bi morala biti himna Evrope. A kako bo ta mater Evrope zdruievala, ko pa se 5e mi med sabo ne moremo zbratiti in se dvigniti tja, kamor zieliami poSiljamo druge? vrag, te sosed bo mejakl< si bolj v Zelji kot realnosti, ki naj se zgodi, zapisal. Mi tvojega ideala ne uresnidujemo, kako naj bi ga uresniieval sosed, ki ves das pogleduje k nam? Od dveh Zlic vode tam doli, hode eno. Tako daled je pri5bl ta sosed, da nam bo jutri, te ne pa v bliZnjih desetletjih, postav$al novo mejo nekje okoli Postojne. Mi bomo pa spet peli tvojo maksimo izZdravljice, -da ta ne bo vrag, ampak dobri mejak! >>Ne
Nii nam ne ostaja, Sibkim kot smo drugega, kot da se poyeiemo v strnjenost kakrtno smo mogli doZivltiv tistem dudovitem iasu pred 30 leti. dasu spravljenosti med sabo, ko so nim u skupnem utripu hkrati zadrhtela srca v eni sami misli obstanka naroda: ob ogroZenosti, ki nas je v strahu edina zdruZevala. Ali moramo res doiivljati resnidno ali vnovifno ogroZenost vsega, kar naS narod v sebi nosi? Tega, da nam jemljejo dragotino, se zavemo samo, ko nam gre zares za nohte. Nid ni videti, da se tega sociolo$kega probtema z razumevanjem lotevamo, saj ni ne volje, ne pravega hotenja, da bi dejanja obrnili v resniino akcijo - od nikoder. Videtije, da je Sibek t6, ki bo sebi mogel iedi: oOpuSdam in prosim odpuSianja. Tu je treba pritrditi tistim, ki vedo povedati, da sta odpuidanje in sprava zelo dolgotrajen proces, ki ga morda na
deklarativni ravni nekako uresniEujemo, v resnici, to je v srcu pa ga malovoljno podaljiujemo iz preteklih v prihodnje dase. 5e nuiele, da postaja duhovno izrodilo tem, ki prihajajo. Bojan $tih, znameniti slovenski dramatik in teoretik gledali5da, je nekod rekel, da je praznik sprave dan mrtvih ali vsi sveti. Tam, onkraj so 2e vsi tisti, ki so se ie spravili, ko jih nihde ved ne spraluje, kje in tigavi so bili. Tega dne edinemu dnevu v letu zaZivimo v spravi, kijo >>in situ<< udejanjajo tisti, kijih tega dne obi5demo. Kako dalel smo -neenotni- od srede. Neenotni smo Sibki! K$ub Zdravljici se 5e vedno najdejo tisti, ki koldek za ko5dkom trgajo skozi stoletja 2e naSo deZelo. 100 let bo o6obra odkar so nam z goljufivim, prevarantskim plebiscitom odtrgall koroSko in z njo .1000 vasic in krajev.
Kaj nam je v takem storiti, France? Stopiti na tvojo pot poenotenja, k izvirom slovenstva, v uresnidevanje tvoje najvedje Zelje: da bi Slovenci bili eno. To si nam v ved oblikah izpovedal, zapustit in izrodil kot najpomembnejSe sporodilo, dediSdino: najvrednejSo od vseh dragotin, kolikor jih premore slovenska duhovna zavest. Da bi nebesa milost nam skazale,
otajat Krajna nalega sinove: Njih in Slovencev vseh okrog rodove z domat'mi pesmam Ofeja Postale. Da bi nam stca Ynel za East deiele, med nami potolaiil razPftije in spet zedinil rod SlovenSi'ne cele.
Vsem vam Zelim lep praznik in vse dobro.
Ma$ai Brojan, v Domialah, 6.februarja
2O2O,
v domu Franca Bernika.