Obrazložitev scenarija za film Kalvarija 1945

OBRAZLOŽITEV SCENARIJA

Kalvarija 1945

https://issuu.com/antontomazic/docs/scenarij_za_film_kalvarija1945_-v3

Vsebina Potem, ko sem dal moj scenarij prebrati nekaterim dobrim poznavalcem obravnavane tematike, z veseljem ugotavljam, da kakšnih dejanskih, “zgodovinskih” napak nima. Pa saj jih tudi skoraj ne more biti, ker sem skupaj “zlepil” le odlomke iz različnih pričevanj tedanjih udeležencev teh strahotnih dogajanj. Veliko tudi iz “Dokumentov in pričevanj o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji”, kot jih je zbral dr. Milko Mikola. Tako lahko rečem, da so se vsi opisani dogodki dejansko tudi zgodili, le da ne v prav takšni kombinaciji.

Več pripomb in dilem pa bom s strani filmske stroke verjetno dobil glede umetniškega pristopa, kar pa ni nič slabega. Predvsem se meni ne zdi, da je dovolj nekaj VEDETI, ampak se je potrebno tega tudi ZAVEDATI. Morda res danes mnogi v Sloveniji “to že vedo”, ampak bojim se, da veliko premalo. Vsako tovrstno informacijo pa takoj povežejo z uveljavljeno frazo, da je šlo “le” za kolaborante in da so takšna maščevanja delali povsod. In se jim potem niti več ne zdi ne vem kako pomembno “tega vleči iz zgodovine”.

Zato mislim, da je treba delati tudi v smeri zavedanja, da pa se nekaj takega NIKOLI ne sme dopustiti, niti opravičevati, niti relativizirati. Poudarek mojega filma bi moral biti: To je bilo PO vojni, v mirnem času, ko so (jugoslovanske in angleške) oblasti vse že povsem obvladovale! Brez sodnih postopkov se NE SME pobiti 10.000 razoroženih ujetnikov, pa tudi če so še taki kriminalci (kar pa seveda celo v veliki večini niti niso bili)! Iz mojega zelo intenzivnega obiskovanja družbenih omrežij lahko ugotovim, da takšnega zavedanja v Sloveniji še zdaleč ni in da bo treba še veliko naporov in časa, da bo prevladalo!

Kako doseči takšno spremembo? Z objavljanjem (še več) podatkov in dokazov?

Tudi, ampak to ne bo zadostovalo! Tukaj bo potrebno še marsikaj drugega, tudi s pomočjo umetnosti! Krasen primer, kako je možno vse pohvale vredna prizadevanja stroke dopolniti z umetniškimi deli, je knjiga Draga Jančarja “To noč sem jo videl”. Ni slučajno, da je v prvih 45 letih po “osvoboditvi” nastalo tudi veliko filmov s partizansko tematiko, saj se je tudi tedanja oblast zavedala pomena umetniških del na splošno družbeno zavest. Nedvomno pa bi bilo dobro takšno na eno stran nagnjeno zavest malo stabilizirati, tudi na filmskem področju!

Film je eno zelo močno umetniško orodje! Včasih se nam v spomin vtisne ena sama dobro režirana ter odigrana sekvenca s posameznikovo usodo, prikazano do zenice njegovega očesa bolje, kot pa natančno izdelan dokumentarec z natančno analizo dogajanj ter podkrepljen z natančnimi številčnimi podatki (“ali jih je bilo 12.000 ali 15.000?).

V tem smislu niti slučajno ne pričakujem, da bi bil naš igrani film “dokument časa”, saj imajo to vlogo lahko drugi filmi in knjige. Skušal pa bo igrati bolj na čustva: da bi gledalca “prebudil”: “Hej, čakaj malo: TAKO da je bilo?” In bo morda še sam kaj kasneje raziskal ZAKAJ je bilo tako?

To bo še posebej pomembno za tujo publiko, ki o zgodovinskih okoliščinah MAJA 1945 pri nas - nič ne ve! Brezupen bi bil poskus, da bi v času enega celovečernega filma takšni publiki razložili situacijo v Jugoslaviji, Sloveniji, politične razmere, Osvobodilno fronto, partizane, domobrance, Dolomitsko izjavo, itd.itd. zato jaz niti pomislim ne na tak poskus. Če bi pa kaj skušali poenostaviti in skrajšati, bi bil pa seveda cel halo na eni in drugi (domači) strani… Zato sem se v mojem scenariju skušal maksimalno izogniti kakšnemu ideologiziranju, ampak sem skušal zajeti vzdušje maja 1945.

Glede naslova: Jaz sem ga imel najprej v angleščini! Beseda “ordeal” sicer tudi v tem jeziku ni zelo pogosta, uporablja pa se za neko pot (premikanje) v zelo težkih in muk polnih okoliščinah s ciljem preživetja… Odkrito rečeno sem zanjo prvič slišal, ko so angeško pisoči časopisi na Nevisu tako označili moje 8 dnevno trpljenje in tavanje do rešitve leta 2001 (opisano v moji knjigi Drugi kraj rojstva: Nevis).

Kasneje sem še velikokrat zasledil to besedo v zvezi s kakšnim hudim trpljenjem in (ponavadi) končno rešitvijo. Ko sem iskal še slovenski prevod te besede “ordeal”, nisem našel nič boljšega, kot “križev pot”, kot se včasih tudi uporablja za kakšno trpljenje, pa četudi ne gre le za Jezusa. Tudi letnica je zelo pomembna! Za večino ljudi je predstavljala srečno leto – konec vojne. Za mnoge pa vse prej kot to! Za našo deželo tudi začetek 45 letne diktature! Naknadno pa sem prišel do verjetno še boljšega naslova v slovenščini. Tudi po nasvetu g. Janeza Juhanta bi bilo verjetno primerneje – “Kalvarija 1945”.

Verjamem, da bo koga motilo dejstvo, da izraz “križev pot” uporabljajo tudi Hrvatje za mučeniško pot ustašev do drugih morišč. Ampak, konec koncev, tudi oni

so bili ljudje (čeprav mnogi med njimi tudi hudi zločinci, ki bi si zaslužili najhujše kazni, takrat tudi smrtne… ampak še vedno: kazni).

Zavestno sem v scenarij vključil tudi – bežanje od jame do doma. Prepričan sem namreč, da ubežnikovo trpljenje v tem delu ni bilo prav nič manjše, kot prej, verjetno pa se je celo stopnjevalo! Seveda so poleg fizičnih občutkov pomembni tudi psihični in ti so se samo še kopičili! Saj iz kakšne jame se jih je verjetno rešilo še kaj več kot trije?! Ampak niso preživeli, da bi nam tudi oni lahko pričali. Lahko so še izkrvaveli, lahko jih je ustrelil, kdor jih je zalotil, morda je kdo tudi naredil samomor in se vrgel s pečine, povsem izčrpan? Iz lastnih izkušenj na Nevisu lahko povem, da sem se po 8 dneh brez vode in hrane komaj še premikal. Padal sem in vztajal, ker sem mišice čutil, kot da so iz svinca. Pri vstajanju mi je pomagala misel na mojo 5-letno hčerko…

Pri tem pa sem jaz imel za “nasprotnika” le naravne ovire hudo strme in poraščene džungle, medtem, ko je imel Janez v filmu najhujšo nevarnost v ljudeh. Skoraj gol je bežal in se skrival kot ranjena žival… Mislim, da bi si morda ta del poti zaslužil še več časa, kot eno tretjino? Pa niti nisem pretiraval, ko sem prikazal previden in celo sovražen odnos ljudi do beguncev, saj sem tudi to našel v pričevanjih Mikole.

Nova oblast je prav hitro ustvarila ustrezno ozračje za preganjanje preživelih “izdajalcev naroda”, predvsem tudi z grožnjami. Kdor je pomagal beguncu je tvegal lastno življenje!

Priznam, da sem v prvi verziji scenarija precej zanemaril usodo izvajalcev pomorov, ki so bili mnogi proti svoji volj v vlogi rabljev. Na predlog kolegice, pisateljice Vide Kokalj, ki je bila prva bralka, sem dodal tudi nekaj prizorov, ki gledalca spominjajo na osebne tragedije neposrednih izvajalcev pokolov. Dober poznavalec problematike (preiskovalec množičnih grobišč in kriminalist) g. Pavel Jamnik mi je dal idejo za tisti prizor, ko partizan na morišču vzame sliko iz žepa zvezanega domobranca, mu jo pokaže in nato spet vrne ter ga ustreli… in ga to v mislih preganja celo življenje. Obema se za koristne predloge iskreno zahvaljujem!

Mednarodni projekt Dobro se zavedam, da je povsem nerealno, da bi bil v bližnji prihodnosti film posnet v Sloveniji samo s slovenskimi akterji in financami. Obstoječa filmska infrastruktura je prešibka, pa tudi še vedno preveč prežeta s staro miselnostjo in ideološkimi predsodki (predvsem do domobranstva). Čeprav je trenutna oblast po toliko letih končno vsaj desno-sredinska, pa ima že toliko drugih tekočih problemov in nasprotnikov, da bi bila predlagana tema “za slovensko filmsko srenjo toksična” (citat trenutnega ministra za kulturo, ki je bil z mojo pobudo seznanjen in jo tudi podpira). Zaradi zahtevne tematike in potrebe po masovnih prizorih bi bil film tudi nadpovprečno drag, okrog 10 MIO EUR. Čeprav sem že pri prvih kontaktih naletel na zelo pozitiven odziv (idejo podpirajo tudi pri združenju “Vrednote slovenske osamosvojitve VSO”, predsednik stranke Nove Slovenija, bivši minister za kulturo Žiga Turk itd.), pa kot edino realno možnost za realizacijo filma vidim – pomoč iz tujine.

Doslej je bila moja pobuda sprejeta zelo pozitivno od vseh, katerim sem jo posredoval. Predvsem me veseli pozitiven odziv strokovnjakov, ki dobro poznajo zgodovinsko ozadje.

Preiskovalec množičnih grobišč in kriminalist Pavel Jamnik: “Vaš scenarij sem prebral. Gre za zelo korektno pripoved in predstavitev pričevanj preživelih. Sam bi nekako rekel, da gre za združene pripovedi v eno zgodbo, kakor so bile objavljene leta 1968 v knjigi V Rogu ležimo pobiti, ki je izšla v Buenos Airesu.”

Lojze Peterle: “Hvala za poslano. Prebral sinopsis in dobro razumem za kaj gre.

Prepričan sem, da se bo (enkrat) zgodilo. Včasih se nebo odpre. Pred tridesetimi leti se je.”

Direktor Muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman me je povezal z dvema dobrima poznavalcema te problematike v tujini, ki sta oba podprla projekt in me povezala še s tretjim: Count Nikolai Tolstoy (I entirely agree that attention should be focussed on the sufferings of the victims and the guilt of their murderers: i.e.

Tito and his unsavoury gang.), Keith Miles (I have now read the synopsis and your interview. I would like you to succeed in your venture. I think you are right to get the film made abroad to avoid local accusations of propaganda.), Marcus Ferrar

(Thank you for letting me know of your interesting project. I will ask contacts here if they see prospects.).

Mojo pobudo so podprle tudi vse druge osebnosti, na katere sem se doslej obrnil: Matej Tonin, Žiga Turk, Ljudmila Novak, Ivo Jevnikar, Slavko Kmetič, Andreja Valič Zver, Marko Pavliha, Vida Kokalj, Tone Rode, Margarita Maria Dolinar.

Kardinal Franc Rode: “Pozdravljam Vašo plemenito pobudo za film "Križev pot 1945", a se sprašujem če je v slovenskem okviru in glede na slovenske možnosti sploh uresničljiva. Brez sodelovanja - na primer Poljakov - se mi zdi načrt neizvedljiv…”

Povsem jasno je, da je treba za začetek projekta najti ustrezne partnerje in filmske umetnike v tujini. Trenutno iščemo predvsem kontakte s katerim od navečjih producentov (Netflix, Amazon, HGO)… Morda pa tudi s kakšnimi filmskimi umetniki na Poljskem, saj imajo tam verjetno lahko tudi več razumevanja zaradi podobnih izkušenj v zgodovini (Katin)? To mi je osebno potrdil tudi poljski veleposlanik na sestanku. Gotovo bi vsebina zanimala tudi mnoge na Hrvaškem?

Vesel bom tudi vsakršnih predlogov in idej, posebno pa seveda tudi priporočil in novih kontaktov.

Za vaše morebitne kontakte v tujini, predlagam naslednje formulacije:

We would like to introduce you to the new scenario "Ordeal 1945", for which Mr. Anton Tomažič is looking for contacts abroad, as there are currently insufficient film potentials in Slovenia (technical, material, personal, financial) for the realization of such an ambitious project.

Synopsis in Slovenian, including references: https://issuu.com/antontomazic/docs/sinopsis_1945 Complete script in Slovenian: https://issuu.com/antontomazic/docs/scenarij_za_film_kalvarija1945_-v3 Synopsis in English: https://issuu.com/antontomazic/docs/ordeal_1945 The complete script is also translated in English. The author can send it to anybody interested. His address: tone.tomazic@siol.net

Za vaše razumevanje in pomoč se vam že vnaprej lepo zahvaljujem!

Lep pozdrav!

Anton Tomažič www.tomazic.info »Od tega projekta ne bom odstopil, dokler ne bo realiziran!«