Obletnica
Dr. Janez Janež (1913–1990) – tajvanska legenda dr. Fana Kirurg misijonar – dobrotnik 100.000 kitajskih bolnikov Ob 100-letnici rojstva Zvonka Zupanič Slavec
Ob 100-letnicah rojstva neredko zbledi spomin na še tako vélike zdravnike, zato je dr. Janez Janež neponovljiv zdravniški fenomen, ki bo kot simbol dobrotljivega kirurga živel v spominu človeštva. Svečanost 19. januarja 2013 v rodnem Dolskem pri Ljubljani, polna duha, veselja domačinov, priznanja tajvanskega državnega vrha, ponosa slovenskega zdravništva in njegove družine z nalezljivim zaupanjem v človekovo dobroto, je prevzela vse zbrane. Udeležili so se je vsi najvidnejši predstavniki tajvanskega kulturno-ekonomskega predstavništva z Dunaja z ambasadorjem, prisotna je bila osemčlanska delegacija iz Bolnišnice sv. Marije v Lotungu na Tajvanu, kjer je dr. Janež 38 let volontersko delal (1952–1990). Janeževo življenje bi lahko primerjali s svetovno znanim zdravnikom nobelovcem Albertom Schweitzerjem, ki je s svojim predanim delom zvesto služil odmaknjenim ljudstvom v osrčju Afrike, ali z dobrotnico indijskih zavrženih, pozabljenih in umirajočih sirot, materjo Terezijo; mednarodna skupnost ji je za njeno nesebično delo podelila Nobelovo nagrado za mir. Tudi dr. Janeža so hoteli nominirati za Nobelovo nagrado za mir, kot je sedaj na listi le-teh misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka, a dr. Janež nominacije ni sprejel, saj je čutil, da je zdravljenje ubogih bolnikov njegova dolžnost, za katero ne more in tudi noče biti dodatno nagrajen. Največje zadoščenje mu je namreč predstavljal ozdravljen in zadovoljen pacient. Prav je, da tako izjemne osebnosti živijo v zavesti svojega naroda, še posebej primerno pa je, da jih poznamo v svojem stanu. Tajvanski ambasador je namreč lepo povedal: »Dr. Janež ni bil diplomat, a milijoni Tajvancev poznajo Slovenijo prav zaradi njega. Bil je most pri združevanju Slovencev in Tajvancev. V 38 letih posvečanja bolnikom na Tajvanu je naše ljudstvo razsvetlil z največjo krepostjo človečnosti.« Zato mu je podelil medaljo prijatelja diplomacije, s katero ga je tajvanska vlada odlikovala za njegovo izjemno humanost in dobroto; tokrat posthumno že drugič. Takšne osebnosti so najboljši ambasadorji svojega naroda v svetu.
Zdravnik naj bo! Janez Janež se je rodil 14. januarja 1913 v Dolskem pri Ljubljani v sedemčlanski kmečki družini, imenovani pri Pletarjevih, saj so doma pletli košare in druge izdelke umetne obrti. Po štirih letih osnovne šole je obiskoval klasično gimnazijo 54
Revija ISIS - Maj 2013
Portret dr. Janeza Janeža, po katerem ga najbolj poznamo. Je začetnik znanstvene transfuziologije pri Slovencih. v Šentvidu pri Ljubljani. Že takrat je nosil v sebi željo, da bi nekoč postal misijonar na Kitajskem. Po maturi se je kljub materini veliki želji po duhovniškem poklicu odločil za študij medicine: začel ga je leta 1931 v Ljubljani ter nadaljeval v Zagrebu in Gradcu, kjer je 28. maja 1937 promoviral. Specializacijo je opravljal v Beogradu in na Dunaju ter jo sklenil s specialističnim izpitom, najprej iz transfuziologije na Dunaju, nato še iz kirurgije v Ljubljani. Na Dunaju se je takrat s transfuziologijo ukvarjal eden najuglednejših svetovnih znanstvenikov svojega časa, Karl Landsteiner (1868–1943), ki je leta 1900 odkril krvne skupine in za svoje veliko spoznanje prejel leta 1930 Nobelovo nagrado za medicino.