Issuu

Mami! Oči!*

* ATI! ATA! TATA! TATI! DADI!

vodnik za bodoče starše

KAZALO POROD NAČINI SPROŽANJA IN POSPEŠEVANJA PORODA PORODNA BOLEČINA KO POROD NE GRE PREHRANA NOSEČNICE IN DOJEČE MATERE TELESNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI MOŽNE PSIHOLOŠKE TEŽAVE POPORODNO OBDOBJE DOJENJE IN PREHRANA DOJENČKA NEGA IN PRAVILNO RAVNANJE Z NOVOROJENČKOM USTNO ZDRAVJE CEPLJENJA V NOSEČNOSTI IN PRI OTROKU MEDENIČNA VSTAVA IN VEČPLODNA NOSEČNOST ZDRAVO SPANJE STARŠEV IN OTROK OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽI AKTIVNOSTI Z DOJENČKOM JOK DOJENČKA − KAKO SE ODZVATI ZAVAROVANJE ZA OTROKA ČESA MI ZARES NE BI BILO TREBA KUPITI ZA OTROKA?

4 8 10 14 16 18 21 25 30 32 38 42 44 46 50 52 54 56 58

KOLOFON Vodnik za bodoče starše Leto izdaje: 2019 Izdajatelj: Zavarovalnica Triglav Urednici: izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., in Andreja Verovšek Strokovna recenzija: izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. Oblikovna zasnova in prelom: Tatjana Hladnik Zupan, Propagarna Ilustracije: Zofija Vrečko Produkcija: PM, poslovni mediji Lektoriranje: Julija Klančišar Tisk: PRIMA Naklada: 2.000 izvodov Avtorji in Zavarovalnica Triglav ne prevzemajo odgovornosti za morebitne napake v vodniku. Vse pravice pridržane. Noben del tega vodnika ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem bodisi kako drugače, brez pisnega dovoljenja Zavarovalnice Triglav.

Spoštovani starši!

porodu in novorojenčku velikokrat razmišljamo že pred nosečnostjo, intenzivno pa najkasneje proti njenemu koncu. Da bi vse potekalo čim bolj

gladko, se je na porod in novorojenčka dobro pripraviti. Strokovno pripravo na porod izvajamo v Sloveniji že od leta 1955, sprva pod imenom Predporodna psihoprofilaksa, od leta 1968 je bila to Materinska šola, od leta 1991 pa Šola za starše. Babice, zdravniki, psihologi, fizioterapevti in občasno še drugi strokovnjaki na bodoče starše prenašajo svoje neprecenljive izkušnje in znanje, zato so šole dobro obiskane. Udeleženci šol so večkrat izrazili željo, da bi dobili tudi pisne izročke predavanj, zato smo se odločili, da pripravimo knjižico z najpomembnejšimi informacijami in nasveti. V tem Vodniku za bodoče starše so zajeta poglavja, o katerih se v šolah redno predava, dodane pa so nekatere vsebine, ki se zaradi časovnih omejitev v šolah ne obravnavajo. Vsa poglavja so načrtovana tako, da dajo staršem praktične napotke in odgovore na pogosta vprašanja, izbrana pa so na podlagi dolgoletnih opažanj, katera znanja oziroma informacije bodoči starši najbolj potrebujete. Napisali so jih priznani strokovnjaki. Opremljeni z znanjem se boste laže spopadali z novimi izzivi, zavedati pa se moramo, da vseh odgovorov v šolah ali knjigah ni. Ne glede na to, koliko predavanj obiščete ali koliko knjig preberete, boste kot starši zanesljivo doživljali neverjetna presenečenja in izzive. Verjamem, da vam jih bo z ljubeznijo in zdravo pametjo uspelo obvladati, v pomoč pa naj vam bo znanje iz šole in vodnika, ki ga držite v rokah. Vodnik za bodoče starše ni nadomestilo za obisk Šole za starše, je le dopolnitev, zato absolutno priporočam, da se predavanj v šoli v celoti udeležite, po možnosti oba bodoča starša. Dragi bodoči starši, dobiti novorojenčka je največje darilo, biti starš pa vznemirljivo in najboljše doživetje v življenju. Želim vam veliko družinske sreče in užitkov, pa zdravja in mirnih živcev! Avtorjem se zahvaljujem za sodelovanje pri pripravi te knjižice, Zavarovalnici Triglav za pobudo in podporo pri njenem nastajanju in tiskanju.

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, urednica in recenzentka Vodnika za bodoče starše natasa.tul@guest.arnes.si

POROD Pripravili: Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC, in Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica

orod se začne s popadki. Kako močni so ti in kako pogosti, je različno od nosečnice do nosečnice. Na začetku običajno nastopijo v pol ure dva do trije popadki. Med prvo porodno dobo postajajo popadki pogostejši, ritem popadkov pa enakomernejši; običajno se razvijejo dva do trije popadki na deset minut. Posamezen popadek traja od 30 do 60 sekund. Vsak popadek močneje razširi maternični vrat; v največji razširjenosti je njegov premer 10 centimetrov. Razširjenost materničnega vratu poljudno imenujemo »odprtost«.

4 dobe naravnega poroda 1.

Od začetka rednih popadkov na 5 minut do popolnega odprtja materničnega ustja

Od popolnega odprtja materničnega ustja do rojstva otroka

Od rojstva otroka do iztisa posteljice

3 ure od iztisa posteljice

Prva porodna doba Opazujemo, to pomeni, merimo vitalne funkcije pri porodnici: krvni tlak, utrip, telesno temperaturo. Opazujemo tudi njeno dihanje, barvo sluznic in kože ter stanje zavesti. Spremljamo plodove srčne utripe ter pogostnost, trajanje in jakost popadkov s posebnim aparatom – kardiotokografijo (CTG). V tej dobi

opazujemo stanje plodovih ovojev – celi, spontani razpok, umetno predrtje – ter količino in barvo plodovnice: ali je bistra, mlečna, zelena. Partogram nam grafično prikaže odpiranje materničnega ustja in napredovanja plodove glavice. Nadzorujemo materin sečni mehur in črevesje. Poleg vsega naštetega porodnici in njenemu spremljevalcu dajemo psihično podporo in porodnici lajšamo bolečine (več o porodnih bolečinah na straneh 10−13).

Začetek poroda je lahko postopen ali se zgodi zelo nepričakovano. Če pa se porod ne začne spontano in porodničar oceni, da je nosečnost treba dokončati, ga sprožijo zdravstveni delavci. To lahko izvedejo na različne načine, tudi z zdravili v ta namen (več o tem na straneh 8−9).

Druga porodna doba Med drugo porodno dobo plod zapušča maternico skozi nožnico s pomočjo popadkov in pritiskanjem oziroma s pomočjo porodnice. Vzorec popadkov se spremeni: šest do sedem popadkov v 15 minutah. Pri prehodu plodove glave v maternični vrat plodova glava pritiska ob materino črevo, kar refleksno sproži potrebo porodnice, da napenja mišice oziroma jih pritiska navzdol podobno kot pri veliki potrebi in tako pripomore k porodu. Plod praviloma zapušča maternico z glavo naprej, lahko pa vstopa v porodni kanal tudi z nogami ali z zadnjico, kar otežuje porod in pogosto zahteva carski rez (glej strani 14 in 15). Druga porodna doba traja zelo različno dolgo in je odvisna od položaja porodnice ter njenih morebitnih predhodnih porodov. Slednji praviloma olajšajo porod. Med drugo porodno dobo spremljamo plodovo in materino zdravstveno stanje. Ta porodna doba se konča z rojstvom otroka. Otrok doživi ob rojstvu znatne fiziološke spremembe, zlasti prilagoditev na samostojno dihanje. Po porodu prerežemo popkovnico. Po rojstvu babica oceni otrokovo zdravstveno stanje. V uporabi je tako imenovano točkovanje po Virginiji Apgar; gre za številsko ocenjevanje srčnega

utripa, dihanja, mišičnega tonusa, vzdražljivosti in barve kože. Lestvica je povezana s potrebno stopnjo pomoči novorojenčku v prvih minutah po rojstvu, ne napoveduje pa, kako se bo otrok razvijal nadalje. Po potrebi otrokovo zdravstveno stanje preveri zdravnik neonatolog. Podobno kot v prvi porodni dobi tudi v drugi nadziramo vitalne funkcije porodnice. Babica in porodnica sodelujeta, da ugotovita najprimernejši položaj za porod. Popadki postanejo hitrejši, dolgotrajnejši, močnejši, praviloma so manj boleči, pridruži se še trebušni pritisk. Pripravimo se na iztis ploda, umijemo presredek, ki ga med porodom varujemo in režemo le, če obstaja možnost, da se bo raztrgal. Po rojstvu nežno obrišemo usta in nos otroka, ga preprimemo in usmerimo na materin trebuh.

Tretja porodna doba V tej fazi se iz maternice iztisne še posteljica. V praksi se uporablja aktivno vodenje tretje porodne dobe. Porodnici damo v žilo zdravilo, ki pospeši krčenje maternice. Tako se prepreči večja izguba krvi. Iztis posteljice se lahko pospeši tudi z dojenjem otroka. Porodnica pri porodu navadno izgubi do 500 mililitrov krvi. Če v maternici ostanejo deli posteljice, jih je treba odstraniti, ker lahko to povzroči okužbo ali poporodne krvavitve.

V tej dobi prerežemo popkovnico, obrišemo plod in opazujemo porodnico. Prepričamo se, da se je posteljica ločila. Nato natančno pregledamo posteljico z ovoji in popkovnico, z obeh strani. Oskrbimo presredek in opazujemo krvavitev. Sledi prvi podoj.

Četrta porodna doba Prve tri ure po porodu je porodnica še v porodni sobi. V tem času nadzorujemo njen krvni tlak, srčni utrip, njeno dihanje in barvo sluznice. Poleg tega opazujemo krčenje maternice in uredimo otroka.

DOKUMENTI, KI JIH POTREBUJETE OB PRIHODU V PORODNIŠNICO •

Kartica zdravstvenega zavarovanja

•

Napotnica za porodnišnico (lahko je naložena na kartico zdravstvenega zavarovanja)

•

Originalni izvidi: izvid krvne skupine, ICT, izvidi testov za hepatitis, sifilis, toksoplazmozo, drugi pomembni izvidi preiskav pred nosečnostjo in med njo

•

Materinska knjižica

•

Osebni dokument s številko EMŠO

•

Poročni list ali izjava o priznanju očetovstva

•

Potni list (če niste državljanka Republike Slovenije)

Kdo lahko obišče mater in otroka v Porodnišnici Ljubljana Partner porodnice Njuni starejši otroci (lahko tudi otroci iz prejšnjih zvez obeh) Kdaj? Vsak dan od 15. do 18. ure Opomba V času epidemij prehladnih obolenj so obiski dovoljeni le za zdrave partnerje porodnice, prepovedani pa so za vse mladoletne otroke. Prepovedi obiskov so objavljene v medijih.

DA NE POZABIM

NAČINI SPROŽANJA IN POSPEŠEVANJA PORODA Pripravil: mag. Gorazd Kavšek, dr. med., specialist ginekologije in porodništva

prožen oziroma induciran je vsak porod, ki ga sprožimo umetno pred prvim spontanim popadkom. To se zgodi v petini primerov, in sicer ko ocenimo, da lahko nadaljevanje nosečnosti pomeni večje tveganje za plod in/ali nosečnico kot pa umetna sprožitev poroda. Če plodovnica predčasno odteče (spontan razpok plodovih ovojev) in se popadki ne pojavijo spontano v naslednjih 12 do 24 urah, popadke sprožimo z zdravili. Če porod sprožimo pred 37. tednom nosečnosti, ima lahko otrok težave zaradi nedonošenosti.

Zakaj sprožimo porod? Porod sprožimo zaradi večjega tveganja za resno ogroženost ploda in/ali nosečnice. Najpogostejši razlog je podaljšana ali poterminska nosečnost; to je tista, ki traja več kot 42 tednov ali 294 dni od zadnje menstruacije. Tako dolga nosečnost pomeni povečano tveganje za mrtvorojenost in dokončanje poroda s carskim rezom. Večinoma svetujemo sprožitev poroda osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu. V primeru kroničnih obolenj – kronična arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen ... – ali nekaterih v nosečnosti pridobljenih stanj – gestacijska hipertenzija, nosečnostna sladkorna bolezen, nosečnostna holestaza … – svetujemo sprožitev poroda ob poslabšanju zdravstvenega stanja nosečnice in/ali ploda.

Kako sprožimo porod? Luščenje plodovih ovojev dokazano poveča verjetnost spontanega začetka poroda zaradi lokalnega nastajanja prostaglandinov. Postopek poteka tako, da pri vaginalnem pregledu s prstom v cervikalnem kanalu zdravnik odlušči plodove ovoje od stene maternice centimeter ali dva od notranjega materničnega ustja. Pogoj je, da je ustje vsaj centimeter ali dva odprto. Postopek je lahko nekoliko neprijeten in boleč, po posegu pa se pojavi rjav izcedek ali blaga krvavitev, kar ni nevarno in ne zahteva ponovnega pregleda. Luščenje plodovih ovojev po predhodni seznanitvi nosečnice izvede ginekolog ob rednem ginekološkem pregledu, praviloma po 39. tednu nosečnosti. Druge oblike sprožitve poroda se izvajajo v porodnišnici in porodnice so takrat hospitalizirane. Če je maternično ustje ustrezno dozorelo (zmehčano in odprto), lahko porod sprožimo z umetnim predrtjem plodovih ovojev (kar imenujemo amniotomija). Če se po predrtju spontani popadki ne začnejo v uri ali dveh, jih sprožimo z zdravilom v žilo (oksitocin). V primeru nezrelega materničnega ustja pa imamo za sprožitev poroda na voljo mehanske in farmakološke metode. Mehanska sredstva za dozorevanje materničnega vratu so balončki, ki jih vstavimo skozi nožnico in maternični vrat v spodnji del maternice (pred plodove ovoje). Balončki z rahlim pritiskom širijo notranje

KAKŠNI SO LAHKO ZAPLETI? ustje materničnega vratu in z raztezanjem spodnjega dela maternice spodbujajo na lokalno sproščanje prostaglandinov, kar pozitivno vpliva na zorenje materničnega vratu in pojav prvih popadkov. Prednost mehanskega načina indukcije je enostavnost uporabe in malo stranskih učinkov. Njegova slabost pa je, da mora biti maternično ustje vsaj malo odprto in v večji porabi oksitocina (zdravila za spodbujanje popadkov) med porodom. Balončke lahko uporabljamo tudi pri porodnicah, ki so že imele carski rez ali so preobčutljive za prostaglandine. Farmakološka metoda je sprožanje poroda z zdravili. Najpogosteje uporabljamo zdravilo dinoproston (Prostin E2®), ki posnema normalno fiziološko zorenje materničnega vratu in poveča občutljivost maternice za oksitocin. Dajemo ga v obliki tablet za v nožnico (redko pa v obliki infuzije v žilo). Po vstavitvi redno spremljamo plodovo stanje z merjenjem njegovega srčnega utripa (kardiotokografija – CTG). Če se porod ne začne, postopek ponovimo naslednji dan.

Koliko časa traja sprožen porod? Porod, ki ga sprožimo s predrtjem ovojev, traja približno toliko časa kot porod, ki se začne spontano. Če moramo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, pa ta postopek traja dlje, in sicer od 6 do 48 ur, običajno od 12 do 24 ur. V tem času je porodnica na bolnišničnem oddelku in se lahko prosto sprehaja ali kako drugače zaposli svoje misli in telo. Popadki so navadno blagi ali jih nekaj časa celo ni. Ko se popadki okrepijo, se običajno začne maternično ustje odpirati in porodnico premestimo v porodno sobo. Dozorevanja materničnega ustja, dokler porodnica nima rednih in bolečih popadkov, ne štejemo za pravi porod. V primeru spontanega začetka poroda ta čas porodnica praviloma preživi doma. V primeru sprožitve poroda pa tudi čas dozorevanja materničnega ustja preživlja v bolnišnici. Zato je zelo pomembno, da je nosečnica na to pripravljena in poskuša ta čas kar najbolje izkoristiti za počitek.

Najpogostejši zapleti: • neuspela sprožitev poroda, • dolgotrajen porod, •

dokončanje poroda z urgentnim carskim rezom.

Sprožen porod je običajno nekoliko bolj boleč kot tisti, ki se začne spontano, in se zato priporoča dobra analgezija. Pri sproženem porodu, pri katerem moramo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, je najprimernejša metoda epiduralna analgezija, še posebej, če pričakujemo nekoliko dolgotrajnejši porod. Pri uporabi farmakoloških sredstev za dozorevanje materničnega ustja (prostaglandin E2) lahko v redkih primerih pride do premočne stimulacije maternice (zelo pogosti popadki), to pa lahko povzroči akutno upočasnitev plodovih srčnih utripov (akutni fetalni distres) in še redkeje zelo hiter utrip. Če se stanje ne umiri, je nujen carski rez.

ALI LAHKO POROD SPROŽIMO NA NARAVEN« NAČIN? Dokazano učinkovite metode za sprožitev poroda doma ne obstajajo, čeprav kroži (danes predvsem na spletu) mnogo opisov »naravnih« načinov za sprožitev poroda: zeliščni pripravki, olja in klizme, homeopatija, akupunktura ... Ker ni dokazov o učinkovitosti in ker so nekateri pripravki lahko tudi škodljivi, uporabo teh metod odsvetujemo. Čeprav poznamo nekaj teoretičnih razmislekov, da bi spolni odnosi lahko pozitivno vplivali na začetek poroda (prisotnost prostaglandinov v semenski tekočini, sproščanje oksitocina med orgazmom), ni prepričljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti spolnih odnosov za sprožitev poroda. Ker pa ne škodijo, če seveda ni razpoka plodovih ovojev, krvavitve ali drugih kontraindikacij, jih nosečnicam mnogokrat svetujejo tudi strokovnjaki.

PORODNA BOLEČINA Pripravili: Simona Vrečič Slabe, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, in Katarina Marušič Gaser, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije  Če imate vprašanje, naju lahko pokličete na 040/222 842.

orodna bolečina je v prvi porodni dobi (glej strani 4−6) posledica popadkov, slabše prekrvitve maternične stene in širjenja materničnega ustja. Bolečina je nejasno omejena in razpršena, porodnica jo občuti v ledvenem in križnem predelu.

V drugi porodni dobi je bolečina posledica pritiska ploda pri njegovem spuščanju in ob tem širjenja nožnice, presredka in medenice. Ta bolečina je zelo močna in ostra ter jasno omejena na predel presredka in zadnjika.

Učinkovitost lajšanja bolečine porodnice ocenjujejo različno. Bolečino merimo z vizualno analogno skalo.

NI BOLEČINE

Nefarmakološke metode lajšanja porodne bolečine S pomočjo nefarmakoloških metod, kot sta hipnoza in akupunktura, se porodnica bolje pripravi na porod

NAJHUJŠA MOŽNA BOLEČINA

in zmanjša strah pred porodom. Ti dve metodi se lahko izvajata tudi med porodom. TENS (transkutana električna nevrostimulacija) izvajamo predvsem na začetku poroda. Pri tej tehniki namestimo elektrode na določena mesta na hrbtu in jih priklopimo na živčni stimulator. Zelo pomembne so med porodom tudi tehnike dihanja.

akupresura

akupunktura

PRED PORODOM

hipnoza

akupunktura

gibanje

hipnoza

vizualizacija

masaža v predelu križa

MED PORODOM tehnike dotika

spremembe položaja

vodna kopel

glasba

aromaterapija

Farmakološke metode lajšanja porodne bolečine Dušikov oksidul je brezbarven plin, ki ga v mešanici s kisikom porodnica ob popadku vdihava prek maske. Ocenjujemo ga kot blago sredstvo proti bolečinam. Uporaba mešanice redko povzroči slabost, zmedenost, mravljinčenje ali omotičnost. Mepreidin je dolgo delujoč opioid, ki skupaj s svojimi aktivnimi presnovki dolgo ostane v telesu porodnice in novorojenčka. Babica ga porodnici aplicira v žilo, večinoma v enkratnem odmerku. Bolečino olajša zmerno. Pri porodnici pa lahko povzroči slabost in zmedenost. Novorojenček je lahko zaradi zdravila, ki prehaja skozi posteljico, zaspan in težje zadiha, zlasti če porodnica dobi zdravilo tik pred rojstvom otroka. Remifentanil je zelo kratko delujoč opioid, ki ga anesteziologi dajemo v obliki infuzije s pomočjo

črpalke. Porodnica si s pritiskom na gumb vbrizga odmerek analgetika ob začetku vsakega popadka, zato je najprej treba nastaviti žilni kanal. Sprva porodnica lahko začuti vrtoglavico, rahlo slabost. Remifentanil lahko povzroči upad srčnega utripa pri porodnici in otroku, zmanjšanje vsebnosti kisika v krvi zaradi upočasnjenega in plitvejšega dihanja ter zastoj dihanja. Zaradi tega pri tovrstnem lajšanju porodne bolečine pri porodnici ves čas spremljamo njene življenjske funkcije in otrokov srčni utrip s kardiotokografijo (CTG). Ta metoda je primerna za porodnice, ki ne želijo lajšanja porodne bolečine z epiduralno analgezijo ali je ta zaradi spremljajočih obolenj odsvetovana. Ne smemo je uporabljati v primeru alergije na remifentanil. Z epiduralno analgezijo dosežemo najučinkovitejše lajšanje porodne bolečine. Izvajamo jo anesteziologi. Priporočamo jo pri prvorodkah, saj je prvi porod običajno daljši in bolj boleč, ter pri umetno sproženih porodih. Prav tako jo priporočamo pri nekaterih internističnih obolenjih, kot so obolenja srca (bolezni zaklopk, kardiomiopatije), obolenja dihal (astma, cistična

fibroza), in pri določenih stanjih, povezanih z nosečnostjo in porodom, kot so preeklampsija z zvišanim arterijskim tlakom, neenakomerno krčenje maternice, prekomerno podaljšan in boleč porod. Te metode ne smemo izvajati, če jo porodnica odkloni, če so prisotne motnje strjevanja krvi, okužba na mestu vboda ali alergija na uporabljane snovi. Po aplikaciji zdravila traja približno 10 do 15 minut, da porodnica začuti zmanjšanje bolečine. Če je le možno, v tem času leži na hrbtu. Na epiduralni kateter priklopimo črpalko, ki aplicira posamezne odmerke v določenih časovnih presledkih in omogoča, da si porodnica ob ponovnem pojavu bolečine doda zdravilo s pritiskom na gumb črpalke. Med izvajanjem epiduralne analgezije spremljamo porodničine osnovne življenjske funkcije in učinke blokade. Ves čas spremljamo tudi plodove srčne utripe s CTG-aparatom. Ta metoda ne povzroča zaspanosti porodnice, prav tako zdravila ne prehajajo prek posteljice, tako da na plod ne vplivajo. Pri porodnicah občasno opazujemo upad krvnega tlaka, pojavi se lahko glavobol, prehodno zmanjšanje mišične moči, porodnice imajo včasih

dušikov oksidul

mepreidin

občutek težkih nog in mravljinčenja v nogah. Zelo redki zapleti so okužba v epiduralnem prostoru ali krvavitev, vnetje možganskih ovojnic, poškodba živcev ali hrbtenjače. Včasih epiduralna analgezija porodne bolečine ne olajša dovolj in je treba uporabiti druge metode. Pri napredovalem porodu ali ko je ta zelo boleč, se lahko odločimo za kombinirano subarahnoidno epiduralno tehniko, pri kateri apliciramo lokalni anestetik najprej v subarahnoidni prostor, s čimer dosežemo takojšnje olajšanje bolečine, in nato vstavimo epiduralni kateter. Če je treba porod dokončati s carskim rezom, lahko prek katetra dodamo lokalni anestetik, ki omrtviči predel, kjer se bo delal carski rez. Prav tako lahko kateter izkoristimo še za lajšanje bolečine po carskem rezu. Če porodnica nima vstavljenega epiduralnega katetra in je treba porod dokončati s carskim rezom, se glede na nujnost dokončanja poroda ter po pogovoru s porodnico in porodničarjem odločimo za splošno ali področno anestezijo (subarahnoidni blok).

Prvi porod je običajno daljši in bolj boleč.

remifentanil

epiduralna analgezija

DA NE POZABIM

KO POROD NE GRE Pripravila: doc. dr. Andreja Trojner Bregar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva  Če imate vprašanje, mi lahko pišete na andreja.trojner@kclj.si Carski rez je ena izmed najstarejših nujnih operacij v človeški zgodovini. Zdravnik skozi rez v trebušni in maternični steni porodi plod, kadar porod po naravni poti ni mogoč ali je tveganje pri tem preveliko za mater ali otroka. Carski rez je najpogostejša operacija na svetu, ki je postala zelo varna. Indikacije zanj so absolutne, ko bi imel vaginalni porod za posledico smrt nosečnice in/ali ploda, in relativne, ko bi vaginalni porod lahko ogrozil življenje in zdravje nosečnice in/ali ploda/novorojenčka. Zdravnik se bo pred posegom z vami pogovoril o razlogih za operativno dokončanje poroda.

da bi bilo vse v redu tako s plodom kot porodnico. Vendar ima kot vsaka operacija tudi ta številna tveganja. Tveganje za maternalno umrljivost je 4,9-krat večje. Za 10,5-krat se poveča možnost, da bo potrebna nujna odstranitev maternice pri sami operaciji ali v nekaj tednih po njej. 1,6-krat pogosteje se tvorijo krvni strdki v žilah (pljučna embolija ali kap). Če po porodu sodite v skupino otročnic z večjim tveganjem za vensko trombozo, boste sedem dni prejemali injekcije s preprečevalnimi odmerki zdravil proti strjevanju krvi. Po carskem rezu obstaja 2,2-krat večja možnost okužbe operativne rane kot po vaginalnem porodu, zato ob nujni

O načrtovanem carskem rezu govorimo, kadar se zanj odločimo že med nosečnostjo in ga načrtujemo pred začetkom poroda. Za nujni carski rez pa gre, ko se zanj odločimo in ga izvedemo, ko se je porod že začel in ne napreduje normalno ali se med porodom pojavijo zapleti, ki ogrožajo porodnico in/ali plod.

operaciji porodnice dobijo preventivni odmerek antibiotika, ob načrtovani operaciji pa le porodnice z dejavniki tveganja (debelost, sladkorna bolezen, preeklampsija, slabokrvnost, večje krvavitve). Redke so poškodbe črevesa, sečevoda ali sečnega mehurja (0,09 odstotka). Še več let po carskem rezu se lahko pojavi črevesna zapora zaradi zarastlin v trebušni votlini. Otročnice so po nezapletem carskem rezu v porodnišnici dva dni dlje kot po vaginalnem porodu, ob zapletih se hospitalizacija dodatno podaljša. V prvih tednih po porodu je ponoven sprejem v porodnišnico potreben 2,5-krat pogosteje kot po vaginalnem porodu.

Takoj po operaciji dajemo zdravila proti bolečinam, nekaj časa v žilo, nato v obliki tablet. Maternica se po porodu krči, hkrati se celijo tudi vse plasti prerezane trebušne stene in maternice, kar boli. V prvih tednih po carskem rezu je bolečina pogosta in bolj moteča kot po vaginalnem porodu. Zaradi brazgotine in zarastlin je lahko dolgotrajna in neprijetna. Zato so zdravila proti bolečinam po carskem rezu potrebna pogosteje in v večjih odmerkih. Ginekologi porodničarji carski rez izvajamo zato,

Po carskem rezu so pogostejše čustvene ali fizične težave, kar lahko vpliva na odnos do novorojenčka in dojenja.

Med carskim rezom obstaja majhna možnost (0,1 odstotka), da otroka urežemo. Običajno so poškodbe minimalne. Pri večplodni nosečnosti ali nepravilni legi ali vstavi ploda so možne poškodbe pri porajanju. Pri novorojenčkih, rojenih z načrtovanim carskim rezom pred 39. tednom nosečnosti, je več težav z dihanjem in motenj pri prilagajanju na življenje zunaj maternice. Kar pa ginekologe in porodničarje še posebej skrbi, je vpliv brazgotine po carskem rezu na prihodnje nosečnosti in porode. Posteljica in plod se v maternici z brazgotino ne razvijata vedno dobro. Obolevnost in umrljivost plodov, ki rastejo in se razvijajo v maternici z brazgotino, sta nekoliko večji, možnost zapletov narašča s številom predhodnih operacij. Približno 15-krat večje je tveganje za raztrganje maternice tako pri načrtovanem ponovnem carskem rezu kot pri poskusu vaginalnega poroda po carskem rezu. Raztrganje maternice je hud, smrtno nevaren zaplet. Pri ženskah z brazgotino na maternici posteljica 1,7-krat pogosteje leži v spodnjem delu maternice ob notranjem materničnem ustju ali prek njega. Pri nosečnici ali porodnici s predležečo posteljico obstaja večje tveganje za krvavitev v nosečnosti in ob porodu, zaradi katere bo morda potrebna transfuzija ali odstranitev maternice. Posteljica lahko vrašča v steno maternice ali jo prerašča. S tem se poveča možnost raztrganja maternice in hude krvavitve, pri kateri je potrebna transfuzija in/ali odstranitev maternice. Zanositve ne svetujemo vsaj leto in pol do dve leti po carskem rezu, da se prerezana stena maternice dovolj čvrsto zaceli in tako varno zdrži raztezanje ob rasti ploda. Zaradi vsega naštetega zdravniki svetujemo vaginalni porod po predhodnem carskem rezu, če ni kontraindikacij za vaginalni porod in se porodnica s svetovanim porodom strinja. Porod mora potekati v varnem okolju porodnišnice po istih kriterijih kot

vsak vaginalni porod, le da je treba porodnico in plod stalno nadzorovati ter da je ekipa v pripravljenosti na nujni carski rez. Če porodnica zavrne predlagani carski rez, mora vedeti, da je ogroženo njeno in/ali tudi otrokovo življenje. V primeru, da predlagamo carski rez predvsem zaradi njenega stanja ali bolezni, mora vedeti, da lahko akutno ogrozi tudi otrokovo življenje. Otrok se lahko rodi težko poškodovan, morda bo zato potreboval dolgotrajno pomoč in nego v življenju ali pa bo celo umrl. Izhodne operacije omogočajo porod zdravega ploda skozi nožnico, ko samo s pritiskanjem porodnice ne gre. Pri približno treh odstotkih vseh porodov moramo uporabiti vakuumske ekstraktorje različnih proizvajalcev, mnogo redkeje pa porodniške klešče, ki so sicer bile prvi instrument, s katerim so si lahko pomagali porodničarji pri porodu živega novorojenčka. Za operativno dokončanje poroda se odločamo individualno, pri vsakem porodu posebej, običajno zaradi zastoja poroda, materinih bolezni, ki ne dovoljujejo močnega pritiskanja, ali zaradi fetalnega distresa, ko se plodu ne godi več dobro in ga moramo hitro poroditi. S porodnico se pogovorimo o nujnosti, varnosti in načinu izhodne operacije. Možne so poškodbe porodne poti, oteklina ali odrgnina kože na glavici novorojenčka ali v približno enem od sto primerov krvavitev (kefalhematom). Porod s pomočjo sodobnih vakuumskih naprav je danes zelo varen tako za porodnico kot za plod.

Ginekologi porodničarji carski rez izvajamo zato, da bi bilo vse v redu tako s plodom kot porodnico. Vendar ima kot vsaka operacija tudi ta številna tveganja.

PREHRANA NOSEČNICE IN DOJEČE MATERE Pripravila: Nataša Trtnik, dietetičarka  Če imate vprašanje, mi lahko pišete na natasa.trtnik@kclj.si

rehrana v nosečnosti in obdobju dojenja pomembno vpliva na zdravje nosečnice oziroma doječe matere. Bistveno pa vpliva tudi na ustrezno rast in pravilen razvoj ploda oziroma novorojenčka ter na pravilen potek nosečnosti. Ob načrtovanju nosečnosti oziroma vsaj ob njenem začetku je treba posebno pozornost nameniti ureditvi prehranskih navad in spremembi življenjskega sloga. Pri tem nikakor ne velja mit, da morajo nosečnice in doječe matere jesti za dva,

morajo pa uživati pestro in uravnoteženo prehrano, skrbeti za redne in enakomerno porazdeljene obroke ter opustiti nezdrave razvade, kot so pitje sladkih pijač, nezdravi prigrizki, kajenje ... Zdrava prehrana med nosečnostjo ni pomembna le z vidika oskrbe ploda s hranili, potrebnimi za njegovo rast in razvoj, ampak tudi za razvoj njegovega okusa.

Ključna priporočila, povezana s pravilno prehrano nosečnic in doječih mater Potrebe nosečnice

Potrebe matere po porodu

Energija

V celotnem obdobju nosečnosti je dodatno potrebnih okrog 70.000 kcal. Tem potrebam je priporočljivo zadostiti vso nosečnost, predvsem pa v drugem in tretjem trimesečju. Pri ženski, ki nastopi nosečnost s prekomerno telesno težo, so dnevne energijske potrebe manjše od povprečnih.

Za tvorbo mleka je potrebnih dodatnih 635 kcal na dan v prvih štirih mesecih dojenja, nato pa 525 kcal na dan za polno dojenje ter 285 kcal na dan za delno dojenje. Najboljši kazalnik, da mati zadovoljuje svoje in otrokove energijske ter hranilne potrebe, je vzdrževanje telesne teže (ustrezna izguba največ 0,5 kilograma na mesec).

Beljakovine

V prvem trimesečju se potrebe po beljakovinah ne razlikujejo pomembno od priporočil za zdravo prehrano (en gram na kilogram telesne mase na dan). Od četrtega meseca nosečnosti naprej se potrebe po beljakovinah in kalciju povečajo, zato je k dnevni prehrani treba dodati 10 gramov beljakovin (dodatna skodelica mleka ali mlečnih izdelkov ali 50 gramov mesa ali 50 gramov sira). V drugem in tretjem trimesečju postanejo v prehrani nosečnice pomembne predvsem beljakovine z visoko biološko vrednostjo (meso, ribe, jajca in mleko). Nosečnice in doječe matere naj zaužijejo približno polovico beljakovin živalskega izvora (na primer meso, ribe, mleko, mlečni izdelki, jajca), drugo polovico pa z živili rastlinskega izvora (na primer stročnice, polnozrnata žita in izdelki).

Potrebe po beljakovinah in kalciju so pri doječih materah večje kot pred nosečnostjo, in sicer je treba k dnevni prehrani doječe matere dodati povprečno 10 gramov beljakovin (enako kot po četrtem mesecu nosečnosti dodatno skodelico mleka ali mlečnih izdelkov, ki so bogati s kalcijem, 50 gramov mesa ali 50 gramov sira).

Ogljikovi hidrati in prehranske vlaknine

Ogljikovi hidrati v prehrani nosečnice in doječe matere naj zagotavljajo od 45 do 60 odstokov celodnevnega energijskega vnosa. Priporoča se uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom, ki so bogati s prehransko vlaknino, kot so živila iz polnovredne moke, neoluščen riž, kaše, stročnice …, in čim manj enostavnih sladkorjev, kot so jedi iz bele moke, sladkor in sladke pijače. Uživajo naj tudi dovolj sadja in zelenjave v sveži in kuhani obliki.

Maščobe

Zaradi večjih energijskih potreb lahko nosečnice od četrtega meseca nosečnosti naprej in doječe matere uživajo nekoliko več maščob: te naj pomenijo do 35 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Uživajo naj predvsem olja rastlinskega izvora (na primer oljčno, sojino, sončnično, repično, orehovo), pusto meso, manj mastno mleko in mlečne izdelke. Izogibajo naj se ocvrtim jedem, mesnim izdelkom, polnomastnim sirom, slaščicam z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev … Priporoča se uživanje omega-3-maščobnih kislin, ki so pomembne za rast in razvoj ploda (mastne morske ribe, repično olje, laneno olje).

Tekočina

Potrebe po tekočini se v nosečnosti in med dojenjem povečajo v skladu s povečanimi energijskimi potrebami. V povprečju mora nosečnica zaužiti približno dva litra tekočine na dan, od četrtega meseca nosečnosti naprej pa še dodanih 350 mililitrov tekočine na dan. Najbolje je, da uživa navadno vodo, nesladkane zeliščne in sadne čaje, izogiba pa naj se sladkim in gaziranim pijačam. V času dojenja se priporoča, da po vsakem dojenju popije en kozarec vode.

Splošni napotki za pravilno prehrano nosečnic in doječih mater ✓ ✓

✓

✓ ✓

V jedi naj nosečnica in doječa mati karseda uživa. Obroki naj bodo enakomerno razporejeni: trije glavni obroki in dve do tri premostitvene malice: dopoldanska in popoldanska malica ter povečerek. Uživa naj predvsem doma pripravljeno hrano, narejeno iz lokalnih, sezonskih in hranilno bogatih živil. Obroki naj bodo sestavljeni iz: • polnovrednih ogljikovih hidratov ➞izdelki iz polnovredne moke, neoluščen riž, kaše, grah, fižol, čičerka; • biološko polnovrednih beljakovin –> pusto belo in rdeče meso, jajca, mleko in mlečni izdelki, ribe; • kakovostnih maščob predvsem rastlinskega izvora ➞ oljčno, laneno, repično olje, olje iz pšeničnih kalčkov. Hladno stiskana olja se dodajo na koncu priprave jedi in se termično ne obdelajo, da se ohranijo vsi vitamini. V vsak obrok naj vključi sadje in zelenjavo (svežo/ kuhano), ki sta bogata z vitamini, minerali in vlakninami. Dnevno naj uživa posneto prekuhano ali pasterizirano mleko in mlečne izdelke iz prekuhanega ali pasteriziranega mleka ali ustrezne zamenjave za mleko in mlečne izdelke. Vsaj dvakrat na teden naj uživa različne vrste rib, predvsem mastne morske, kot so sardele, skuše, slanik in losos, ali sladkovodne, kot je postrv, predvsem zaradi vsebnosti maščobnih kislin, ki so pomembne za otrokov razvoj. Izogiba naj se mesnim izdelkom, kot so salame, paštete, klobase in podobno, zaradi večje vsebnosti soli in aditivov. Pozorna naj bo na uživanje zmerne količine soli – zgornja mera je pet gramov na dan oziroma ena čajna žlička. Sol naj bo jodirana, doda naj jo šele proti koncu kuhanja, da se ohrani jod, ki ga vsebuje sol. Ob nosečniških nevšečnostih, kot so slabosti in zgaga, se priporoča uživanje manjših obrokov večkrat na dan. Za omilitev omenjenih težav pogosto pomaga uživanje bolj kuhane hrane, ki je lažje prebavljiva. Izogiba naj se mastnim, slanim, pekočim in kislim jedem. Pri različnih oblikah prehrane in dietah, ki izključujejo določeno skupino živil, kot tudi,

✓

✓ ✓

✓

če ima nosečnica premajhno ali prekomerno telesno težo, se je treba še posebej posvetiti ustrezni energijski in hranilni sestavi obrokov. V takšnih primerih naj se nosečnica oziroma doječa mati o pravilnem izboru posvetuje s strokovnjakom – ginekologom, izbranim osebnim zdravnikom ali kliničnim dietetikom, da ne bi pri njej ali plodu prišlo do nepotrebnih nosečniških težav oziroma pomanjkanja določenih hranil. Pozorna naj bo na dobro higieno pri pripravi hrane: higieno rok, delovne površine, pripomočkov, na zadostno toplotno obdelavo živil in na pravilno shranjevanje živil, da ne bi po nepotrebnem ogrozila varnosti pripravljene hrane. Nosečnica naj se izogiba surovim jedem, školjkam, jetrnim paštetam in drugim jedem iz drobovine. Nosečnica in doječa mati naj po prehranskih dopolnilih posega le, če se prej posvetuje s svojim zdravnikom. Pri pestri prehrani uživanje prehranskih dopolnil večinoma ni potrebno, izjema je folna kislina, ki naj jo jemlje po navodilih ginekologa ali drugega zdravstvenega strokovnjaka. Nosečnica in doječa mati naj ne uživa alkoholnih pijač. Kava naj bo omejena na največ dve skodelici na dan. Tudi pravi čaj vsebuje poživila, zato naj bo zmerna tudi s tem napitkom. Izogibanje določenim živilom kot preventiva pred pojavom alergije ter sadju in zelenjavi v želji, da dojenček ne bi imel krčev, ni utemeljeno na znanstvenih dokazih. Če si nosečnica ali doječa mati nenadoma zaželi živilo oziroma jed, ki ne sodi v zdravo prehrano, naj si ga/jo privošči v majhnih količinah, samo toliko, da si poteši željo, ne sme pa biti teh želja preveč.

OČI! Napotki so sicer namenjeni nosečnicam in doječim materam, vendar se temu režimu prehranjevanja lahko pridružijo tudi očetje. Tako bo morebitna sprememba načina prehranjevanja za nosečnice in doječe matere lažja, se pa morajo očetje zavedati, da se njim, v nasprotju s partnericami, energijske in hranilne potrebe seveda ne povečujejo.

TELESNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI Pripravila: viš. pred. mag. Darija Šćepanović, viš. fiziot.  Če imate vprašanje, me lahko pokličete na 040/292 368.

a zdravo nosečnico se priporoča najmanj 15 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti na dan, nato postopno povečanje zmerno intenzivne telesne aktivnosti na najmanj pol ure na dan do skupno dve uri in pol na teden. V nosečnosti

Kako fit ste? Pred nosečnostjo niste bili telesno aktivni Verjetno se neradi ukvarjate s telesno aktivnostjo in ne boste telovadili niti med nosečnostjo. Za spodbudo poklepetajte z drugo nosečnico, ki je telesno aktivna. Posvetujte se z ginekologom, nato se oglasite pri strokovno usposobljenem fizioterapevtu; ta vam bo svetoval ustrezno obliko gibanja, ki ste jo pri trenutni telesni pripravljenosti sposobni varno izvajati.

tako želimo vzdrževati ali zmerno izboljšati telesno pripravljenost nosečnice, po porodu pa vnovič vzpostaviti in nato izboljšati telesno pripravljenost matere.

Pred nosečnostjo ste bili telesno aktivni občasno Tudi zdaj, ko ste noseči, se želite ukvarjati z neko obliko telesne aktivnosti. Nove oblike aktivnosti se lotite šele po 13. tednu nosečnosti. Izberite dejavnost, ki ne bo vplivala na vaše sklepe – upoštevajte povečano telesno težo; to so kolesarjenje na sobnem kolesu, plavanje in vadba v vodi, posebej organizirana za nosečnice. Lahko se posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom, denimo fizioterapevtom ali medicinsko sestro, ali športnim strokovnjakom, ki je usposobljen za vodenje telesne aktivnostji v nosečnosti. Ta vam bo svetoval primerno obliko aktivnosti glede na vašo stopnjo

telesne pripravljenosti, vaše želje in potrebe ter vam pomagal vadbo postopno stopnjevati. Pred nosečnostjo ste bili redno telesno aktivni Načeloma lahko še naprej izvajate enako telesno vadbo, kot ste jo gojili pred nosečnostjo. Kljub temu se priporoča, da se posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom, da boste varno nadaljevali svoj režim vadbe. Bili ste vrhunska športnica Če ste bili vrhunska športnica tik pred zanositvijo, potem sledite priporočilom, ki veljajo za nosečnice, ki se bile pred nosečnostjo redno telesno aktivne.

Ženske imajo pred nosečnostjo različno stopnjo telesne pripravljenosti in tudi stopnja telesne pripravljenosti, ki jo želijo doseči v nosečnosti in po porodu, se od ženske do ženske razlikuje.

Kje lahko vadite in kako? Vadite lahko doma, v naravi, telovadnici zdravstvene ustanove, šoli za starše ali fitnesu. Če ste bili telesno aktivni že pred zanositvijo in so vam aktivnosti domače, lahko tako nadaljujete, če gre za aktivnosti, kot so hitra hoja, tek, aerobika (nizko odbojna), pešačenje, veslanje, plavanje (vključno organizirana vadba v vodi za nosečnice) in tek na smučeh. Še naprej lahko telovadite v dvorani, kjer z uporabo različne opreme, kot so sobno kolo, tekaška steza in orbitrek, krepite aerobno zmogljivost. Vključite tudi vaje za moč zgornjih in spodnjih udov z uporabo prostih uteži ali elastičnih trakov.

Uporabljajte lahke uteži, količino upora prilagajajte glede na občutek. Bodite pozorni, da z napredovanjem nosečnosti težo bremena, število ponovitev in serij zmanjšate. Priljubljena sta tudi pilates in joga; obstajajo tudi programi, ki so prilagojeni za nosečnice. Predhodno se prepričajte, da ima oseba, ki vodi tovrstno obliko vadbe, ustrezno kvalifikacijo za učenje nosečnic. Zaradi svoje varnosti in varnosti otroka se izogibajte kontaktnim športom: košarki, odbojki, borilnim športom. Opustite športe, pri katerih je velika nevarnost padcev, kot so jahanje, smučanje in squash. Prav tako so nevarni potapljanje in napori nad 2.500 metri nadmorske višine. Med telesno aktivnostjo prisluhnite svojemu telesu in opazujte njegov odziv. Pozorni

bodite na znamenja, ki vas opozarjajo, da je treba vadbo prekiniti, in se o nadaljevanju nujno posvetujte z ginekologom, če se pojavijo krvavitve iz nožnice, bolečine v trebuhu, hude bolečine v hrbtenici ali medeničnih sklepih, bolečine v prsih, bolečine v mečih in nenadno otekanje gležnjev, oteženo dihanje, vrtoglavice, omotičnost, močen in vztrajen glavobol, težave pri hoji, zmanjšana aktivnost ploda in odtekanje plodovnice.

Psihično in telesno močna oziroma kondicijsko dobro pripravljena nosečnica lažje prenaša nosečnost, je bolje pripravljena na porod in si po njem hitreje opomore.

A) Počepi Iz vzravnanega stoječega položaja se spustite v počep, tako da pokrčite kolke in kolena z ravno hrbtenico (ohraniti morate fiziološke krivine hrbtenice), kot bi se želeli usesti na neviden stol. Nato se dvignite v začetni pokončni položaj.

D) Krepitev trebušnih in hrbtnih mišic: odmik kolena in roke Lezite na bok in pokrčite noge. Sočasno odmikajte in primikajte koleno in zgornjo roko.

B) Veslanje stoje v predklonu z elastiko V razkoraku se nekoliko nagnite naprej. Stopite na elastiko, prosta konca primite z rokami. Dvigujte roke tako, da približate lopatici. Enako vajo lahko naredite tudi z lažjimi utežmi ali plastenkama vode.

C) Sklece Namestite se v položaj na vseh štirih, upognite komolce in se spustite z obrazom proti tlom (pri tem vzdržujte fiziološke krivine hrbtenice), nato se vrnite v začetni položaj.

E) Krepitev trebušnih in hrbtnih mišic: upogib zgornjega dela trupa Lezite na hrbet, eno nogo pokrčite v kolku, dlani položite pod ledveno krivino. Dvignite glavo in ramena nekoliko od podlage, tako da se upognete v

prsnem delu in ne v ledvenem delu hrbtenice (ohranjajte fiziološko ledveno krivino).

MOŽNE PSIHOLOŠKE TEŽAVE Pripravili: doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, spec. klin. psih., in Megie Krajnc, mag. psih.

osečnost in rojstvo otroka spremenita dinamiko, potrebe, strukturo in vloge vseh družinskih članov. Z nosečnostjo in rojstvom otroka se odnosi v družini, ki so obstajali prej, hitro menjajo in zahtevajo prilagajanje v partnerstvu, med starši in starimi starši, v odnosu do že rojenih otrok in med njimi ... Čeprav gre za relativno kratko obdobje, je zanj značilna velika čustvena nabitost za vse, ki so vpleteni. Večina nosečnic se v tem obdobju dobro počuti in večina nosečnosti poteka normalno, večina porodov se srečno konča in kasneje se večina otrok normalno razvija. A nekatere ženske in družine se tudi v tem obdobju srečujejo z neprijetnimi občutki, stresom in žalostnimi dogodki. Za lažje razumevanje psihičnega dogajanja pri nosečnici razdelimo nosečnost na trimesečja.

Prvo trimesečje V prvih treh mesecih nosečnosti se ženska sooča z dejstvom, da je noseča. To jo lahko preseneti, razveseli ali plaši, doživlja hitre spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju, srečuje se z zdravstvenim osebjem, ki v tem času skrbi zanjo in jo včasih potiska v podrejen položaj. Mešani občutki do nosečnosti so za prvo obdobje

nosečnosti običajni, le kadar je ta razdvojenost premočna, se lahko izrazi v psihosomatskih zapletih, kamor po izključitvi organskih vzrokov prištevamo različne krvavitve in izcedke, patološko bruhanje, hipertenzivne bolezni, grozeč splav, grozeč prezgodnji porod ter različne motnje v začetku in trajanju poroda. Ženska mora nosečnost sprejeti, se fizično in psihično pripraviti na porod, razmisliti, kakšna mati želi postati in katerim napakam svojih staršev se želi izogniti. Razmisliti mora tudi, v kakšnem partnerskem odnosu je, ali ostaja z otrokom sama, kako bodo novonastale okoliščine vplivale na njeno delo in kariero, na prihod novorojenca mora pripraviti starejšega otroka, če ga že ima. Prav tako se z mešanimi občutki ukvarja tudi bodoči oče: sprašuje se, ali si nosečnosti želi ali ne, ali bo stal partnerki ob strani; tudi tisti, ki so nosečnost načrtovali in se je razveselijo že takoj, se sprašujejo, kako bo nosečnost vplivala na ženo, na njun odnos, ali se bo treba odreči spolnosti, ali bo zmogel zagotoviti ustrezno čustveno, socialno in materialno varnost za svojo družino. Vse, kar se odvija med staršema, se izraža tudi pri plodu, saj prek pretoka krvi do njega ne pridejo le hranilne snovi in kisik, temveč tudi hormoni, imunobiološke snovi, nevrotransmiterji, droge in zdravila, ki jih mati uživa v tem času, kar vse sporoča plodu materino fizično in psihično stanje.

Drugo trimesečje Drugo trimesečje nosečnosti velja za najmirnejše obdobje, čeprav sta v tem času v ospredju vprašanji, ali bo z otrokom vse v redu in kako bo med porodom. Anksiozno (tesnobno) in depresivno razpoloženje, ki se v prvem trimesečju pogosto okrepita, v tem obdobju navadno upadeta in se spet v nekoliko blažji obliki pojavita v zadnjem trimesečju, ko postaja nosečnost že fizično naporna, tako da si ženske kljub strahu pred porodom na koncu tega želijo in so pripravljene, da se srečajo s svojim otrokom na drug način.

Zadnje trimesečje Porod se je iz domačega okolja zaradi varnosti za žensko in otroka prenesel v porodnišnico. Dobra priprava na porod je koristna zaradi manjše potrebe po uporabi analgetikov in anestetikov, manjšega števila operativnih posegov in večjega zadovoljstva z rojevanjem. Pri večini porodov je v Sloveniji navzoč tudi otrokov oče. Ženske so za partnerjevo podporo pri porodu hvaležne, očetom pa doživetje rojstva lastnega otroka izredno veliko pomeni. V zadnjem času vse pogosteje partnerjevo vlogo pri porodu dopolnjuje dula, laična in plačljiva spremljevalka pri porodu. Če čutite velik strah pred porodom, svetujemo, da se o tem pravočasno pogovorite z izbranim ginekologom, ki vas bo seznanil z različnimi možnostmi, kako strah obvladati.

Po porodu Prvi stik med materjo in otrokom takoj po porodu je izredno pomemben za razvoj čustvenega

navezovanja med njima, medtem ko dojenje v prvi uri po porodu vpliva na uspešnost kasnejšega dojenja. Za zdrav socialni in čustveni razvoj mora otrok razviti navezanost vsaj na eno stalno osebo, ki skrbi zanj. Ta spoznanja so botrovala spremembam dela že v porodni sobi; sodobne porodnišnice omogočajo sobivanje otroka in matere ves čas hospitalizacije. Mati je tudi čim prej vključena v nego otroka. Če je potrebna ločitev otroka in matere zaradi bolezni, nezrelosti ali kakšne drugačne prizadetosti, ko otrok potrebuje intenzivno zdravljenje, pa spodbujamo obiske staršev pri otroku in omogočamo dodaten telesni stik z njim s »kengurujčkanjem«. Sodobna razvojna psihologija ne govori več o navezi mati-otrok, temveč o navezi mati-oče-otrok. S tem od vsega začetka upoštevamo tudi očeta, in to ne le v odnosu do otroka, ampak tudi njegov vpliv na žensko in njeno materinstvo. Če ženska čuti, da ima v partnerju dobrega moža zase in dobrega očeta za svojega otroka, je to zaščitni dejavnik pred številnimi psihičnimi težavami žensk v reproduktivnem obdobju. Psihološke težave Včasih je nosečnost veljala za obdobje sreče, ki ščiti pred psihičnimi motnjami, danes pa vemo, da ni tako. Depresija je prepoznana kot najpogostejša bolezen med nosečnostjo. Uveljavlja se izraz Obporodna depresija, saj se v več kot polovici primerov poporodne depresije izkaže, da so se težave začele že med nosečnostjo. Depresija in anksioznost prizadeneta petino nosečnic in žensk po porodu. Ker nezdravljena depresija škodljivo vpliva na zdravje nosečnice, razvoj ploda in po porodu na odnos matere z otrokom, vse druge odnose v družini in otrokov nadaljnji razvoj, je treba depresijo preprečevati, pravočasno prepoznati in ustrezno zdraviti, zato vas bo ginekolog večkrat vprašal tudi o psihičnem počutju.

Če gre za srednje globoko ali hudo depresijo, je potrebno tudi zdravljenje z zdravili, seveda takimi, ki jih ženska lahko uživa tudi med nosečnostjo in dojenjem, vedno pa ponudimo tudi svetovanje in psihoterapevtsko pomoč ženski in družini. Poporodna depresija vključuje širok spekter razpoloženjskih motenj, od poporodne otožnosti do poporodne psihoze. Poporodna otožnost označuje čustveno labilnost v prvih dneh po porodu, za katero so značilna obdobja joka, razdražljivosti, občutljivosti, zmedenosti in tesnobe. Je zelo pogosta in jo do neke mere izkusi večina žensk. Izzveni sama po sebi in ne zahteva posebnih ukrepov z izjemo socialne podpore in pomoči družinskih članov. Pripisujejo jo predvsem hormonskim spremembam in stresu poporodnega obdobja. Če poporodna otožnost traja več kot dva tedna, se verjetno razvija resnejša oblika razpoloženjskih motenj po porodu. Najbolj dramatična poporodna duševna motnja je poporodna psihoza, ki se običajno pojavi v prvem mesecu po porodu in je največkrat le poslabšanje že prej obstoječe resne duševne motnje. Je redka in prizadene eno do dve ženski na tisoč porodov. V tem primeru je potrebno takojšnje zdravljenje v bolnišnici. Depresija v poporodnem obdobju se najpogosteje pojavi med drugim in tretjim mesecem po porodu. Ženska je vsaj dva tedna depresivno razpoložena ali ne kaže interesov, izraža pa se lahko tudi s spremenjenim apetitom, motnjami spanja, upočasnjenostjo, utrujenostjo, občutkom manjvrednosti, motnjami pozornosti in koncentracije, samomorilnimi mislimi. Pogoste so tudi težave z dojenjem, ambivalentna čustva ali pomanjkanje ljubečih čustev do otroka, občutek neustreznosti v vlogi matere ter pogosto bedenje ob otroku. Resnost simptomov vodi v slabše socialno, storilnostno in miselno funkcioniranje matere.

Oče v obporodnem obdobju največ stori za svojega otroka, če dobro poskrbi za njegovo mamo.

Čeprav imajo psihični stresorji veliko vlogo pri nastanku obporodnih psihičnih motenj, vsaka ženska, ki doživlja hude strese, ne razvije psihične motnje. Genetska predispozicija in biološke spremembe, ki se dogajajo v času nosečnosti in dojenja, lahko pripomorejo k nastanku ali poslabšanju že obstoječe psihične bolezni ali motnje. Večje tveganje za razvoj depresije v tem obdobju imajo ženske, ki so že v preteklosti imele depresijo ali anksiozne motnje, so samske in brez podpore v socialnem sistemu, če so v zadnjem letu doživele hud stres, imajo slab partnerski odnos, če je bila nosečnost nenačrtovana. Depresija v obporodnem obdobju se pogosto povezuje tudi z drugimi psihičnimi motnjami in težavami, kot so anksioznost, motnje hranjenja, kajenje, zloraba drog, nasilje v družini … V poporodnem obdobju se pojavlja vrsta anksioznih in s stresom povezanih motenj, ki so pogosto neprepoznane. Do neke mere je anksioznost konstruktivna in pripomore k temu, da ženska prilagodi življenje nosečnosti, se pripravi na porod in ustrezno poskrbi za otroka. Pretiran strah za otrokovo zdravje in varnost, nočno bedenje in preverjanje, ali otrok še diha, pa vodijo v pomanjkanje spanja pri materi. Obsesivne misli se nanašajo na strašljive predstave o poškodovanju otroka. Okrog pet odstotkov žensk trpi zaradi Potravmatske stresne motnje po porodu s simptomi napetosti, nočnih mor, vdiranja spominov na travmatski dogodek in pretiranega avtonomnega vzburjenja, ki lahko trajajo več tednov ali mesecev in se včasih povrnejo ob koncu naslednje nosečnosti, kar lahko vodi tudi v patološki strah pred porodom.

Pri vseh psihičnih težavah, ki trajajo več kot dva tedna, svetujemo posvet s strokovnjakom. V tem razvojnem obdobju družine je priložnost za terapevtsko pomoč in preventivo kasnejših težav

Obporodna depresija prizadene tudi 10 odstotkov moških, ostaja pa večinoma neprepoznana in se kaže z drugačnimi simptomi, kot so nemoč in negotovost, umik od družinskega življenja, cinizem,

velika, saj je želja uspeti v starševstvu in partnerstvu pogosto večja kot pozneje. V družinskem življenju ima mati središčno vlogo in ob njenem zlomu trpijo prav vsi, zlasti pa otroci. Zato si moramo vsi prizadevati za duševno zdravje ženske in družine za dobro naslednje generacije.

jeza, družinsko nasilje, težave v partnerstvu, neustrezno starševstvo, zatekanje v alkohol in droge, telesni simptomi …

 Več o obporodnih stiskah in izkušnjah drugih mamic s tem lahko preberete v članku Ko se mamica znajde v stiski na http://vsebovredu.triglav.si/ druzina/ko-se-mamica-znajde-v-stiski.

DA NE POZABIM

POPORODNO OBDOBJE Pripravila: Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva  Če imate vprašanje, mi lahko pišete na vesna.fabjan@kclj.si

oporodno obdobje se začne takoj po rojstvu otroka in traja približno šest tednov oziroma 42 dni. V tem času se delovanje materinega telesa, predvsem rodil, vrne v stanje pred nosečnostjo, hkrati pa se vzpostavi dojenje.

Spremembe v ženskem telesu po porodu Vsebnost hormonov v krvi je v desetih dneh po porodu spet enaka kot pred nosečnostjo. maternica se hitro manjša. Ob porodu tehta kilogram, po koncu prvega tedna se teža prepolovi, dva tedna po porodu pa je ne moremo več tipati prek trebušne stene. nožnica se krči, oteklina in prekrvitev tkiv se zmanjšujeta, nožnica postopno postaja podobna kot pred zanositvijo, a enaka ni nikoli več. Navadno ostanejo velike sramne ustnice povečane, stene nožnice so nekoliko bolj ohlapne. S tem je lahko povezano tudi prehodno ali stalno uhajanje urina. Postopno se krči tudi maternični vrat, a po porodu ravno tako ostane nekoliko večji. Po drugi strani se dojki močno povečata, povečata se tudi prsni bradavici, da bi se zagotovila čim boljša prehrana novorojenca z dojenjem.

Zgodnje poporodno obdobje To obdobje, ki ga imenujemo tudi četrta porodna doba (glej stran 6), se začne ob popolnem rojstvu posteljice in traja tri ure po porodu. V tem času

porodnico in novorojenčka natančno in skrbno nadzoruje zanju odgovorna babica. Takrat je namreč največja nevarnost za poporodne krvavitve. V prvih 12 urah po porodu je telesna temperatura porodnice zaradi napora lahko povišana do 38 stopinj Celzija.

Odgovorna babica ali porodničar v zgodnjem poporodnem obdobju večkrat: •

preveri krčenje maternice in krvavitev,

•

pregleda in oceni posteljico, plodove ovoje in popkovnico,

•

pregleda in oceni stanje materničnega vratu, nožnice in presredka,

•

oceni morebitne poškodbe porodne poti, raztrganine ali epiziotomijsko rano,

•

oskrbi epiziotomijo in/ali raztrganine porodne poti,

•

oceni vitalne in druge fiziološke znake.

Pozno poporodno obdobje V Sloveniji se šteje, da se pozno poporodno obdobje začne tri ure po rojstvu posteljice, po končani četrti porodni dobi. V tem času potekajo različni vzporedni procesi: involucijski procesi, procesi celjenja, vnovična vzpostavitev delovanja jajčnikov, proces ponovne stabilizacije srčno-žilnega sistema, povrnitev tonusa in oblike pri mišično-vezivnem sistemu ter vzpostavitev izločanja mleka z dojenjem.

Involucijske spremembe – to pomeni zmanjševanje organov – zajemajo telo maternice, maternični vrat in nožnico, okoliške vezi in sečni mehur. Večina sprememb se zgodi v prvih šestih tednih po porodu, tako da se telo povrne v stanje pred zanositvijo. Pri mišično-vezivnem in srčno-žilnem organskem sistemu spremembe lahko trajajo dlje, tudi do šest mesecev po porodu. Nekatere nosečniške spremembe pa so nepovrnljive, torej se po porodu stanje nikoli ne vrne v izhodiščno.

Involucija ali krčenje maternice Maternična votlina se po iztisu posteljice »sesede« skupaj, stene maternice pa pritisnejo na mesto krvavitve, kjer je bila priraščena posteljica. Mišična vlakna maternice se krčijo in pri tem stiskajo žile, kar zmanjša krvavitev iz njih. Po porodu se maternica spontano krči in iztiska krvne strdke, manjše delce ostankov posteljice in decidue. Po porodu se še vedno izloča hormon oksitocin, začne pa se izločati tudi prolaktin, hormon dojenja. Oba hormona med drugim povzročata krčenje maternice. Krči maternice so lahko močnejši in boleči zaradi oksiticina in prolaktina, ki se povečano začneta izločati ob dojenju. Tem bolečinam rečemo poporodne bolečine in so navadno z vsakim porodom bolj izrazite. V prvih šestih dneh se maternica zmanjša za polovico, približno en centimeter na dan. V dveh tednih se umakne za sramno kost in je ni več mogoče zatipati. V šestih tednih po porodu pa je spet normalne velikosti.

Čišča Po porodu se maternica celi. Pri tem nastane izcedek, imenovan poporodna čišča ali lohija. To je normalen izcedek iz maternice, ki traja do šest tednov po

porodu. Njegov videz in količina se spreminjata. V prvih dneh po porodu je količina izcedka največja, v drugem tednu se izcedek močno zmanjša in postane rumenkast. Navadno otročnica takrat potrebuje le še dnevne higienske predloge. Proti koncu četrtega tedna čišča običajno skoraj povsem izgine. Dojenje in/ali uporaba hormonske kontracepcije po porodu ne vplivata na trajanje čišče.

Obnovitev delovanja jajčnikov Čas od poroda do prve ovulacije in menstruacije je zelo različen in odvisen predvsem od dojenja. Pri ženskah, ki ne dojijo, se lahko prva ovulacija pojavi že 27 dni po porodu. Dojenje pa podaljša čas od poroda do prve ovulacije in menstruacije. Po šestih mesecih je brez menstruacije še okoli 70 odstotkov doječih mater. Ovulacija in s tem plodnost pa se povrneta že pred vrnitvijo menstruacije. To je treba upoštevati, če si ne želite nove nosečnosti, zato svetujemo, da se pri izbranem ginekologu pozanimate o možnih oblikah kontracepcije po porodu. Dojenje ni zaščita. Ovulacija in plodnost se, kot rečeno, povrneta pred prvo menstruacijo.

Spremembe srčnožilnega sistema V nosečnosti se količina krvi poveča, predvsem na račun zadrževanja vode, kar se pozna tudi v povečani količini vode v preostalih tkivih. Zaradi tega se v nosečnosti in ob porodu poveča tudi obremenitev srca. S pospešenim izločanjem vode iz telesa po porodu se stanje srčno-žilnega sistema počasi umirja. Zelo očitno je otekanje spodnjih okončin v nosečnosti in še po porodu. Ker se količina vode v telesu bistveno zmanjša v 10 do 14 dneh po porodu, je zmanjševanje otekanja nog pričakovati šele po tem času. Zato svetujemo, da po porodu čim več počivate s privzdignjenimi nogami ali dojite leže.

Spremembe strjevanja krvi Strjevanje krvi je pospešeno v prvih 48 urah po porodu, potem pa postopoma izzveni v šestih tednih po porodu. Te spremembe so skupaj z drobnimi poškodbami žil, nastalimi med porodom, in zastojem krvi v žilah zaradi podaljšanega ležanja v poporodnem obdobju krive za povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, predvsem v spodnjih okončinah, medenici in pljučih. To tveganje je po carskem rezu še večje kot po vaginalnem. pljučna embolija (nastanek krvnih strdkov v pljučih) je v razvitih državah eden najpogostejših vzrokov maternalne umrljivosti. Kaže se z bolečino za prsnico, težjim dihanjem in suhim kašljem. Nastanek krvnega strdka v spodnjih okončinah se pokaže z bolečino v prizadeti okončini, ki narašča in se ne omili z gibanjem. Običajno oteče samo ena noga.

Spremembe sečil Zaradi povečane količine vode v telesu se izločanje urina tretji do peti dan po porodu močno poveča. Sečevoda in votla sistema ledvic ostanejo razširjeni precej dlje kot šest tednov po porodu. Sečni mehur je po porodu bolj raztegljiv in manj občutljiv za pritisk v njem. Nekaj težav pri odvajanju urina se pojavi zaradi poporodne otekline tkiv v medenici. Predvsem po dolgotrajnih porodih in uporabi epiduralne analgezije (glej stran 12) lahko pride do zastoja urina ali nezmožnosti odvajanja urina. Zato je zelo pomembno, da redno praznite mehur na približno tri ure.

Spremembe delovanja ščitnice Poporodni tiroiditis, avtoimunsko vnetje ščitnice po porodu, je razmeroma pogost. Pojavi se pri dveh do 17 odstotkih vseh žensk po porodu, zdravljenje pa

potrebuje manjši odstotek žensk od omenjenega, ker zdravimo le tiste s kliničnimi znaki in simptomi. Poporodni tiroiditis lahko povzroči tako povečano kot zmanjšano delovanje ščitnice. Predvsem simptome zmanjšanega delovanja ščitnice hitro zamenjamo s simptomi poporodne depresije. V 70 do 95 odstotkih se delovanje ščitnice v poporodnem obdobju spontano popravi.

Spremembe dojk Mleko se začne tvoriti v enem do treh dneh po porodu. Iz dojke izteka temno rumena tekočina. Pri nekaterih ženskah se ta tekočina izloča že v nosečnosti in/ali med porodom. Bogata je s protitelesi, zato ji rečemo tudi otrokovo prvo cepivo. Deluje lahko tudi kot rahlo odvajalo in spodbudi izločanje otroške smole – prvega blata novorojenčka po rojstvu, ki je nastalo v otrokovem prebavnem traktu že v maternici –, kar preprečuje nastanek zlatenice. Naval mleka se začne tri do pet dni po porodu, ko se iz dojke izloča rumeno-bela tekočina. V tem obdobju so dojke trde, napete in močno občutljive.

Poporodne telesne spremembe Po porodu se normalno pojavljajo suha koža, intenzivnejše izpadanje las, ohlapna trebušna stena, ohlapnost vezi, nestabilnost sklepov ... Te spremembe so posledica naglih hormonskih sprememb po porodu ter povečane potrebe po mineralih in vitaminih zaradi dojenja. Težave lahko nekoliko omilite z zdravo prehrano in uporabo prehranskih dopolnil. Predvsem je treba vedeti, da bo trebušček takoj po porodu skoraj enako velik kot pred porodom. To je posledica ohlapnosti trebušnih mišic in ohlapnosti kože.

Posebnosti poporodnega obdobja Rana na presredku ali po carskem rezu Če je bila med vaginalnim porodom narejena epiziotomija ali je bilo treba šivati raztrganine presredka, svetujemo, da presredek vsaj še en teden razbremenjujete z uporabo obroča za sedenje. Šive je treba večkrat na dan tuširati s hladno vodo in uporabljati zračne bombažne vložke. Šivi odpadejo sami po 10 do 14 dneh. Pri porodu s carskim rezom po sedmem dnevu po porodu šive odstrani patronažna sestra ob obisku na domu. Vsi šivi ali sponke, ki se uporabljajo pri kirurški oskrbi rane po carskem rezu, se ne odstranjujejo, nekateri odpadejo sami. Če se pojavijo hude bolečine v predelu rane, rdečina, oteklina ali če se rana razpre, kar vse lahko spremlja povišana telesna temperatura, se oglasite v sprejemni ambulanti lokalne porodnišnice, najbolje porodnišnice, kjer ste rodili. Poporodna čišča Čišča je nekaj dni po odpustu lahko ponovno

Kaj vas mora po porodu skrbeti: ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓

močnejša čišča, lahko v kosih, menjava napojenega vložka vsako uro smrdeča čišča bolečine v spodnjem delu trebuha povišana telesna temperatura povečanje bolečine v predelu rane boleče, rdeče dojke s tipnimi zatrdlinami dušenje, suh kašelj brez znakov prehlada, bolečina v prsnem košu bolečine v nogi, ki se stopnjujejo

močnejša in krvava. Večinoma je to posledica povečane aktivnosti po prihodu domov. Po 10 do 14 dneh čišča preide v rjavo-rumenkast izcedek, ki lahko traja štiri do šest tednov. Čišča je običajno brez vonja. Telesna temperatura je normalna. Če se pojavi močnejša krvavitev in/ali krvavitev v kosih, ki se ne ustavlja, če je čišča smrdeča, če dobite povišano temperaturo (nad 38 stopinj Celzija), ki ob običajnih ukrepih (uporaba analgetikov, ki vsebujejo paracetamol) ne upade, se v prvih šestih tednih po porodu zglasite v sprejemni ambulanti lokalne porodnišnice. Če je od poroda minilo več kot šest tednov, pa se ob teh težavah naročite na pregled pri izbranem ginekologu oziroma v urgentni ginekološki ambulanti. Zastojne dojke in mastitis Dojenje se popolnoma vzpostavi šele tretji do sedmi dan po vaginalnem porodu, po carskem rezu nekoliko kasneje. Tretji dan po porodu pride do povečane tvorbe mleka, tako imenovanega navala mleka, obe dojki postaneta trdi, pordeli, lahko se pojavi povišana telesna temperatura. Ob takšnih

Po porodu je normalno: ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓

vaginalna krvavitev ali čišča do šest tednov po porodu povečane, boleče, trše, občutljive dojke suha koža izpadanje las nihanje razpoloženja – poporodna otožnost ohlapna trebušna stena povečana maternica ohlapnost vezi, nestabilnost sklepov otekanje nog

Trebuh porodnice bo takoj po porodu skoraj enako velik kot pred porodom.

Kako ukrepajte: Pri močnejši krvavitvi

težavah se svetuje gretje dojk s toplimi obkladki pred dojenjem. Če ostane po dojenju dojka še vedno napeta, svetujemo ročno izbrizganje mleka. Težave ob ustrezni negi navadno v nekaj dneh izzvenijo. Če se pojavi nenadna bolečina in rdečina večinoma samo ene dojke, ki jo spremljata mrzlica in povišana telesna temperatura, gre verjetno za vnetje. Prizadeto dojko je treba hladiti s hladnimi obkladki. Nujno je nadaljevanje dojenja. Temperaturo nad 38 stopinjami Celzija je treba zniževati s sredstvi za zniževanje temperature. Če težave ne izzvenijo in od poroda še ni minilo šest tednov, se zglasite pri izbranem zdravniku, ginekologu ali v sprejemni ambulanti lokalne porodnišnice. Če je od poroda minilo več kot šest tednov, se za pregled naročite pri izbranem zdravniku ali ginekologu. Poporodni trombotični zapleti V nosečnosti in prva dva meseca po porodu se lahko zaradi prekomernega strjevanja krvi pojavi venska tromboza in/ali pljučna embolija. Zaplet zahteva takojšnje ukrepanje. Zgodnji znaki venske tromboze, ki običajno prizadene spodnje okončine, so: nenadna močna bolečina v eni ali obeh spodnjih okončinah, večinoma v mečih. Bolečina je tako huda, da ovira normalno gibanje. Prizadeta okončina je otekla in običajno spremenjene barve. Telesna temperatura je lahko blago povišana. Zgodnji znaki pljučne embolije so: tiščanje za prsnico, kašelj, težko, pospešeno dihanje, običajno brez povišane telesne temperature ali znakov akutnega vnetja dihal. Težave z dihanjem lahko zamenjamo z znaki pljučnice. Če imate navedene težave, morate TAKOJ poiskati pomoč v ambulanti nujne medicinske pomoči ali urgentni ambulanti lokalne porodnišnice. Zdravnika je treba opozoriti, da ste pred kratkim rodili.

•

Če se ne umiri ali se stopnjuje Ȥ

•

Pri smrdeči čišči Ȥ

•

obisk pri ginekologu, v lokalni porodnišnici ali ambulanti splošne medicinske pomoči obisk pri ginekologu ali v lokalni porodnišnici

Bolečine in/ali krvavitev iz porodne rane, trebušne votline Ȥ

obisk pri ginekologu ali v porodnišnici, kjer ste rodili

Povišana telesna temperatura Ȥ

zdravila za zbijanje vročine (paracetamol)

obisk pri ginekologu, v lokalni porodnišnici ali pri izbranem splošnem zdravniku

Boleče, pordele dojke Ȥ

gretje, masaža, analgetiki

obisk pri ginekologu, v lokalni porodnišnici ali pri izbranem splošnem zdravniku

Dušenje ali vedno hujša bolečina v nogi Ȥ

takoj v lokalno porodnišnico ali urgentno ambulanto splošne medicinske pomoči!

Dojenje ni zaščita pred vnovično zanositvijo. Ovulacija in plodnost se povrneta pred prvo menstruacijo.

DOJENJE IN PREHRANA DOJENČKA Pripravili: Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC, in Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica

ojenje je naravno. Pomembno pa je, da se zanj odločite že pred porodom. Dobre, prave informacije za boljšo samozavest so najboljše orožje v boju z lastnimi ali tujimi predsodki, strahovi, dvomi, pa tudi z zaspanimi novorojenčki. Zelo koristno je, da se ženske v tem času informirajo o dojenju in si poskušajo najti krog ljudi, ki jo bodo tudi po porodu spodbujali in ji pomagali z nasveti. To so partner, prijateljice z izkušnjami dojenja, sorodnice in zdravstveni delavci.

Prednosti dojenja za otroka •

•

izključno dojenje prvih šest mesecev (otrok dobi vso tekočino in snovi, ki jih potrebuje) materino mleko vsebuje različna protitelesa, ki varujejo novorojenčka pred okužbami

•

materino mleko je vedno primerno toplo in čisto

•

sestava materinega mleka je prilagojena potrebam otroka

•

nagnjenost k rahitisu in slabokrvnosti je manjša

•

materino mleko ne povzroča alergij

•

dojenje spodbuja razvoj lastne imunske zaščite pri otroku

•

dojeni otroci izkazujejo kakovostnejši razvoj

•

med dojenimi otroki je manj »nenadne, nepričakovane smrti dojenčkov«

•

dojenje zagotavlja psihofizični kontakt med otrokom in materjo

•

tudi z ekonomskega vidika je dojenje najkakovostnejša in najcenejša prehrana dojenčka

Prednosti dojenja za mater •

z dojenjem se nadaljuje naravni reprodukcijski cikel – spočetje, nosečnost, porod

•

boljše krčenje maternice – s tem je zmanjšana nevarnost poporodne krvavitve

•

pomaga pri zmanjšanju poporodne teže matere

•

zmanjša tveganje za razvoj raka jajčnikov in dojk

•

varuje proti osteoporozi v poznejših letih

•

matere, ki dojijo, so zaradi delovanja hormonov bolj umirjene (pomembno za celotno družino)

Priprava na dojenje v nosečnosti

Dojenje po porodu •

za uspešno nadaljevanje je zelo pomembno prvo dojenje

•

pred dojenjem si umijte roke s toplo vodo in milom ter jih dobro osušite s papirnato brisačo

•

mati naj se že med nosečnostjo odloči za dojenje

•

skrb za splošno zdravje in osebno higieno

•

nošnja ustreznega nedrčka

•

pomen sobivanja otroka in matere

•

uživanje hrane, »kakovostne za dva«

•

položaj matere pri dojenju

•

psihična priprava na dojenje

•

položaj otroka (tehnika pristavljanja)

•

naj na to pripravi tudi partnerja in druge družinske člane, denimo starejše otroke

•

načini sesanja otrok (vsak otrok lahko sesa drugače)

Pri namestitvi v položaj za dojenje se mora mati vprašati:

•

Pogosto in kratkotrajno dojenje preprečuje vnetje bradavic, mleko pa bolje izteka.

•

Ali mi je resnično udobno?

•

Ali me bo kaj motilo?

•

Ali imam otroka dovolj blizu sebe, da doseže dojko?

Da boste imeli dovolj mleka, morate dovolj spati in počivati, prav tako pa tudi primerno jesti in dovolj piti.

•

Kako bo otrok zagrabil bradavico, ne da bi jo pri tem poškodoval?

Položaj otroka •

Med dojenjem mora biti otrok buden, usta mora imeti odprta, jezik pa iztegnjen (bradavice otrok ne vidi, nagonsko jo najde tako, da obrne glavico v smer, kjer se z licem tišči dojke).

•

Položite otroka na upognjeno roko in mu dobro podprite glavico.

•

Glavica mora biti višje od želodčka, sicer bo otrok »pojedel« preveč zraka in ga bo kasneje težje iztisnil.

• • •

Priporočila •

Začnite dojiti čim prej po porodu.

•

Dojite tako dolgo, kolikor želi dojenček.

•

Prvih šest mesecev samo dojite, dodatki niso potrebni.

•

Drugo hrano začnite dodajati postopno po šestem mesecu glede na otrokove potrebe.

•

Po šestem mesecu naj bo otrokova prehrana mešana.

•

Dojite lahko poljubno dolgo, tudi dlje od dveh let.

Neželeni procesi, ki lahko nastanejo med dojenjem

Otrokova zunanja roka naj bo prosta, da lahko dejavno sodeluje pri hranjenju.

•

boleče bradavice

Ne stiskajte glavice preveč k sebi, da se otrok lahko obrne in počiva.

•

razpoke (ragade) na bradavicah

•

trde, preveč polne dojke

•

boleča omejena zatrdlina v dojki

•

mastitis (gnojni mastitis)

Novorojenčka dojite takrat, ko je lačen; večina novorojenčkov potrebuje dojenje osem- do 12-krat v 24 urah.

NEGA IN PRAVILNO RAVNANJE Z NOVOROJENČKOM Pripravile: Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC, Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica, in Mateja Šerbec Medjimurec, dipl. fiziot.

Kaj pripraviti za novorojenčka

•

hladilno mazilo

•

fiziološka raztopina

•

70-odstotni alkohol

Oprema za novorojenčka:

•

sterilni zloženci

•

20 tetra plenic

•

vata

•

plenice za enkratno uporabo ali bombažne hlačne plenice

•

bombažne krpice

•

škarjice

•

2 povijalni plenici

•

glavnik, krtačka

•

10 bombažnih majčk ali 5 bodijev – velikost 62

•

toplomer, termometer

•

5 pajackov ali žabic

Otroško ležišče:

•

2 bombažni kapici (velikost 56 in 62)

•

posteljica (zibka, košara)

•

2 para copatk

•

3 rjuhe, 2 prevleki, odeja

•

1 ali 2 kompleta (jopica, hlačke, kapica)

•

slinčki

•

odejica za pokrivanje

Previjalna miza Koš za umazano bombažno perilo Koš za umazane pleničke

Potrebščine za dojenčkovo higieno:

Prostor

•

banjica oziroma kopalna kad s stojalom

•

temperatura 20–22 stopinj Celzija

•

vlažnost zraka 40–55 %

•

2 umivalni posodi

•

nevtralno milo

•

mandljevo ali oljčno olje

Kaj pripraviti ob odhodu iz porodnišnice •

3 tetra plenice

•

• • • •

pleničko za enkratno uporabo povijalno plenico 2 bombažni majčki bombažne žabice

• copatke • odejico • avtosedež oziroma lupinico

komplet (jopica, hlačke, kapica)

Slika 2:

1. Dvigovanje Slika 1:

2. Polaganje

Slika 2:

Dojenčka obrnite na bok. Z eno roko med nogami podprite ramo in glavo.

Polaganje poteka na enak način kot dvigovanje, le da ga izvedete v nasprotni smeri.

Drugo roko s strani položite prek medenice, rame in glave ter ga naložite na spodnjo roko. Dojenčka dobro oprimite s podlahtmi in dvignite v naročje, najprej glavo, ramo in potem medenico.

Otroka položite na podlago prek boka, najprej medenico, potem ramo in glavo.

Pomembno je, da otroka dvigujete tako z desne kot z leve strani.

Slika 5: Slika 6:

3. Pestovanje

4. Preoblačenje – spodnji del

Dojenčka držite v naročju z obema rokama. Z eno roko podpirajte medenico, z drugo pa dajte podporo trupu in glavi. Glava ostaja v podaljšku hrbtenice in je naslonjena na vaš komolec v najširšem delu. Otrok ima obe roki usmerjeni naprej.

Hlače preoblačite na boku. Nogo zadržite pokrčeno Slika 7: v srednjem položaju in potegnite hlačnico prek noge. Nato dojenčka obrnite na drugo stran in ponovite postopek.

Slika 8:

5. Preoblačenje – zgornji del Slika 9:

Nogo zadržite pokrčeno v srednjem položaju in potegnite hlačnico prek noge. Nato dojenčka obrnite na drugo stran in ponovite postopek. Slika 10:

6. Obračanje

Srajčko preoblačite na boku. Dojenčku s podlaktjo zagotovite oporo prek medenice. Roko zadržite pokrčeno spredaj, dlan je obrnjena proti otrokovemu obrazu. Naberite rokav in ga potegnite prek roke. Otroka obrnite na drugo stran in ponovite postopek.

Ko želite dojenčka obrniti, mu eno roko položite spredaj, tako da prsti segajo prek trebuha, s palcem pa v pregibu kolena zagotovite, da je noga pokrčena. Drugo roko položite prečno, za medenico. Otroka obrnite počasi in pri tem pazite, da roka in glava ne ostajata zadaj. V nasprotnem primeru sezite z zadnjo roko prek lopatice in mu pomagajte.

7. Izvajanje intimne nege

Slika 11:

Pri anogenitalni negi dojenčku pokrčite noge na trebuh, in sicer tako, da ga primete pod nasprotnim kolenom. Druga noga počiva na vašem zapestju.

9. Prelaganje Slika 13:

Otroka lahko preložite na drugo mesto tako, da mu z rokami dajete oporo ob straneh vzdolž celega telesa.

8. Nameščanje plenice

Slika 12:

Pri nameščanju plenice otroka ne dvigujte za noge, ampak mu nogo pokrčite na trebuh in koleno usmerite proti nasprotni rami. Podstavite plenico in ponovite postopek še na drugi strani.

10. Hranjenje po steklenički Slika 14:

Otrokova glava naj bo v podaljšku hrbtenice, podprta v najširšem delu, roke pa pokrčene spredaj, s težnjo gibanja proti steklenički. Prav tako mu morate zagotoviti dobro podporo za medenico.

PRIPOROČILA ZA NEGO DOJENČKA Higiena rok Zelo pomembno je, da si pred nego dojenčka temeljito umijete roke. Pred umivanjem rok odstranite uro, zapestnice, prstane in umetne nohte. Priprava Pomembna je priprava prostora in pripomočkov. Ne pozabite na primerno ogret prostor. Zjutraj Poskrbite za jutranjo nego, tako da na previjalni mizi umijete celega dojenčka. Previjanje Čez dan poskrbite za previjanje na približno tri ure. Pri previjanju vsakič umijte spodnji del trebuha, dimeljske gube in spolovilo od spredaj nazaj in navzdol. Ponoči dojenčka ne previjajte, razen v zelo redkih primerih. Nega popka Ta je zelo pomembna. Popek očistite enkrat do dvakrat na dan, po potrebi pa tudi večkrat, če se izločki (urin in blato) razlijejo čez popek. PREKOMERNO VLAŽENJE POPKA UPOČASNI CELJENJE. Čiščenje popka izvajajte s fiziološko raztopino in (netkanimi) sterilnimi zloženčki. Očistite okolico krna popka z enim krožnim potegom, nato krn popkovine od spodaj navzgor. Krn popkovine se posuši in odpade med petim in 14. dnem po rojstvu. Če krna popka ni, je postopek enak, le da dobro razprete ležišče popka in očistite, kar se naceja noter.

Popek se v nobenem primeru ne pokriva. Plenica naj bo zavihana, dokler se popek ne zaceli. Kopanje dojenčka Novorojenčka lahko začnete namakati v vodo šele, ko je popek popolnoma zaceljen, kar je običajno po dveh do treh tednih.

Pravice s področja starševstva Materinski dopust –> Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu, zaščiti materino zdravje ob rojstvu otroka in po njem. Traja 105 dni, začne se 28 dni pred rokom poroda. Očetovski dopust –> Namenjen je očetu, da lahko takoj po rojstvu otroka skupaj z mamo sodeluje pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Starševski dopust –> Traja 260 dni. Starša se dogovorita, kako ga bosta uveljavljala. Pomoč ob rojstvu otroka –> je enkratni denarni prejemek. Vse pravice urejate na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno bivališče.

DA NE POZABIM

Slojencki_Oglas_168x70_2.pdf

08/01/2019

4:45 PM

OGLAS 168 x 70 mm

USTNO ZDRAVJE Pripravil: dr. Rok Kosem, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva

elika večina otrok se rodi brez izraslih zob. A to še ne pomeni, da se vam z zobmi in zdravjem ust vašega bodočega otroka do poroda ni treba ukvarjati. Otrokovo zobovje se namreč začne razvijati že v šestem tednu nosečnosti. Velik del razvoja mlečnih zob, pa tudi znaten del razvoja stalnih, tako poteka že pred rojstvom. Tudi zato je pomembno, da nosečnica vodi zdrav življenjski slog, vključno s skrbjo za kakovostno zdravo mešano prehrano (glej str. 16−17). Še več. Zdravje ust staršev oziroma primarnih skrbnikov je dober kazalnik zdravja otrokovih ust. Zgodnja naselitev otrokove ustne votline z določenimi vrstami bakterij, ki so ustnemu zdravju škodljive, je povezana z zgodnjim razvojem kariesa. Starši oziroma primarni skrbniki pa so glavni vir »okužbe« otrokove ustne votline s temi bakterijami; te se v otrokova usta lahko prenašajo z oblizovanjem žličk, dud ali cucljev oziroma z vedenji, pri katerih se izmenjuje slina. Zato je izjemno pomembno, da starši že pred porodom kot tudi po porodu in v času izraščanja otrokovih zob dobro skrbijo za svoje ustno zdravje, predvsem za dobro ustno higieno. Izraščanje zob Izjemno redko se otrok rodi z izraslim zobom, čeprav so pretežni deli zobnih kron mlečnih zob ob rojstvu že izgrajeni. Vrstni red izraščanja zob je dokaj predvidljiv, časi izraščanja pa so zelo raznoliki. Prvi izraščajo mlečni sekalci, običajno najprej prva spodnja sekalca, največkrat med četrtim in dvanajstim mesecem. Za vsemi mlečnimi sekalci praviloma izraščajo prvi mlečni kočniki, nato mlečni podočniki in nazadnje drugi mlečni kočniki, tako

da ima otrok do konca drugega ali tretjega leta starosti izrasle vse mlečne zobe. Čeprav so prepričanja med ljudmi pogosto drugačna, je izraščanje zob povsem fiziološko dogajanje, ki samo ne more biti povezano z resnimi bolezenskimi znaki, kot so visoka vročina, driska, bruhanje ali izpuščaji. Takšni znaki se sicer lahko pojavijo sočasno z izraščanjem zob, vendar je njihov vzrok najpogosteje katera od infekcijskih bolezni, ki jo je treba pravilno razpoznati.

SEKALCI

1 2

9 PODOČNIKI

18 14

KOČNIKI

MLEČNI ZOBJE

PRIBLIŽNI MESEC RASTI

20 KOČNIKI

12 16

PODOČNIKI SEKALCI

do starosti dveh let ali več. Oba starša naj že pred porodom kot tudi po porodu in v času izraščanja otrokovih zob dobro skrbita tudi za svoje ustno zdravje, predvsem za dobro ustno higieno.

Ustna higiena Ustno higieno pri otroku je treba začeti izvajati takoj, ko začne izraščati prvi zob, in to z ustrezno zobno ščetko in zobno pasto. V nasprotju z raznimi gazami, krpicami ali naprstniki je zobna ščetka res učinkovit pripomoček, omogoča tudi dobro odmerjen nanos zobne paste in podobno kot druge predmete jo otrok te starosti praviloma z veseljem vstavi v usta. V zadnjih desetletjih so se proizvajalci še posebej posvetili izdelavi varnih in učinkovitih zobnih ščetk za majhne otroke. Oznaka, za katero starostno skupino je posamezna zobna ščetka najbolj primerna, je lahko v pomoč pri izbiri. Ključnega pomena za ohranitev otrokovega ustnega zdravja je redno čiščenje zob dvakrat na dan. Ob tem se je treba zavedati, da je za majhnega otroka igra z zobno ščetko res samo igra in da pravo otrokovo ustno higieno seveda izvajajo starši. S pozitivno naravnanostjo in prizadevnostjo starši lahko dosežejo, da je čiščenje zob dovolj temeljito, hkrati pa otroku prijetno vsaj toliko kot kopanje ali previjanje. Z leti otrok prevzema vse večjo vlogo pri svoji ustni higieni, vendar vsaj do starosti pet ali šest let ni mogoče pričakovati, da bi bil pri tem sam lahko dovolj spreten, vztrajen in temeljit, zato je prav, da čiščenje zob vsakokrat dokončajo starši. Zdravo prehranjevanje Materino mleko je najboljša hrana in pijača v prvem obdobju življenja. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev, zatem pa hranjenje s prehransko ustrezno in varno dopolnilno hrano ob nadaljevanju dojenja

Dojenje ni pomembno le kot vir materinega mleka, temveč tudi kot eden od pomembnih dejavnikov za pravilen razvoj čeljusti, ustne votline in obraza. Pri dojenju so zelo dejavne številne mišične skupine in njihovo usklajeno delovanje usmerja rast in razvoj v pravo smer. Čeprav na prvi pogled morda ni zlahka razvidno, so pri pitju po steklenički s cucljem položaji in premiki ustnic, jezika in drugih delov ustne votline ter obraza bistveno drugačni, zato ni mogoče izenačevati teh dveh načinov hranjenja: dojenje ima nesporno prednost. Tudi pravilna drža mirujoče ustne votline prispeva k njenemu pravilnemu razvoju: razen kadar otrok je, pije ali govori, naj bi bil vzpostavljen ustnični stik ter stik konice jezika s trdim nebom in korena jezika z mehkim nebom. Jezik tako zapolnjuje pretežni del ustne votline in s svojimi številnimi mišicami vzpostavlja ravnotežje z mišicami ustnic in lic ter s tem pravilno usmerja rast in razvoj. Nasprotno pa dolgotrajne razvade, kot so sesanje prsta, dude ali cuclja ter drža odprtih ust, ki ji je lahko pridruženo dihanje skozi usta namesto skozi nos, praviloma privedejo do nepravilnosti medčeljustnih razmerij in položaja zob. Uporaba stekleničke s cucljem in dude nikakor ni nujna in neizogibna. Dokler se otrok izključno doji, stekleničke seveda ne potrebuje, prav tako pa je ne potrebuje ob uvajanju dopolnilne prehrane, saj se presenetljivo hitro nauči piti iz skodelice ali kozarca ter piti in jesti po žlički. Potrebo po sesanju pa

Za ohranjanje ustnega zdravja so najpomembnejši ustna higiena, zdrava prehrana in fluoridi, v pomoč pri tem pa so tudi pravočasni in redni obiski zobozdravnika.

dojenček pogosto poteši že z dojenjem. Eden od temeljev učinkovitega preprečevanja kariesa je način hranjenja in pitja, ki zagotavlja, da vnos razgradljivih ogljikovih hidratov (sladkorjev) ni prevelik, predvsem pa ne prepogost ali dolgotrajen. Pitje sladkih tekočin po steklenički s cucljem je najpogostejši vzrok hudega kariesa zgodnjega otroštva (»steklenične zobne gnilobe«). Glede števila obrokov se je smiselno držati splošnih prehranskih priporočil, pomembno pa je zagotoviti, da v času med obroki ni sladkih prigrizkov in napitkov. Mnogi starši se pri tem žal ne zavedajo, da večina pijač (sokov, nektarjev, gaziranih pijač, vod z okusi, čajev ipd.) vsebuje veliko sladkorjev, tudi če niso dodatno slajene. Najbolje je, če otrok za žejo pije vodo. Fluoridi Zadnja desetletja so raziskave potrdile, da je za obvladovanje kariesa najpomembnejši lokalni učinek fluoridov, torej je potrebna ustrezna in kar najbolj stalna prisotnost fluoridov v ustni votlini v neposredni okolici zob, saj tako fluoridi zavirajo kislinsko razgrajevanje trdih zobnih tkiv in spodbujajo ponovno vgrajevanje mineralnih snovi vanje. Priporočila za uporabo fluoridov, ki jih vključujejo sodobne smernice, so odvisna od koncentracije fluoridov v pitni vodi, ta pa je v Sloveniji zelo majhna. Smernice za uporabo fluoridov Evropske akademije za otroško zobozdravstvo kot temeljni način uporabe fluoridov priporočajo uporabo zobne paste z ustrezno koncentracijo fluorida dvakrat na dan od starosti šest mesecev dalje oziroma od izrasti prvega mlečnega zoba. Ker majhen otrok pogosto znaten delež zobne paste zaužije, je

pomembno, da otrokom, mlajšim od šest let, starši nanesejo na zobno ščetko dovolj majhno količino zobne paste, to je v velikosti zrna graha, kar najlaže dosežejo tako, da jo nanesejo na ščetko prečno, ne pa vzdolžno. Splakovanje z vodo po čiščenju zob ni priporočljivo, dobro pa je, da otrok izpljune, ko to že zna.

Nenadzorovani domači uporabi ustnih vod s fluoridi in gela z veliko koncentracijo fluoridov se je treba pri otrocih, mlajših od šest let, izogibati. Nanos fluoridnega premaza pri zobozdravniku pa je dobro nadzorovan in priporočljiv, ko otrokovo sodelovanje to omogoča.

OBISK PRI ZOBOZDRAVNIKU Prvi obisk zobozdravnika (specialista otroškega in preventivnega zobozdravstva) je priporočljiv že pred otrokovim prvim rojstnim dnem.

DA NE POZABIM

CEPLJENJA V NOSEČNOSTI IN PRI OTROKU Pripravili: prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije, in dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije

epljenje je eden izmed najpomembnejših ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni. Sodobna cepiva so zelo učinkovita in zelo varna, njihovo uporabo pa strogo nadzorujejo za to pristojne mednarodne ustanove.

DOPOLNILNA CEPLJENJA

OBVEZNA CEPLJENJA

Bolezni, proti katerim cepimo, in njihove značilnosti

Bolezen

Značilnosti bolezni

Zapleti bolezni

Davica

obsežna angina z debelimi, težko odstranljivimi oblogami v žrelu

velika verjetnost zadušitve

Tetanus (mrtvični krč)

ohromelost celega telesa s krči

smrt zaradi prenehanja dihanja

Oslovski kašelj (pertusis)

hudi dolgotrajni napadi kašlja z motnjami dihanja in pomodrelostjo

pljučnica, motnje delovanja osrednjega živčnega sistema, odpoved dihanja pri dojenčkih, smrt

Otroška paraliza (poliomielitis)

vnetje živcev

okvare živčevja, ohromelost predvsem okončin

Okužbe, povzročene z bakterijo hemofilus influence tip b

okužbe dihal, pljučnice, gnojno vnetje možganskih ovojnic

trajne okvare živčevja (gluhost, epilepsija), smrt

Ošpice

hud prehlad s povišano temperaturo in izpuščajem

pljučnica, vnetje ušes, slepota, vnetje možganov, huda driska z dehidracijo, smrt

Mumps

vnetje obušesne slinavke

vnetje mod z neplodnostjo, vnetje trebušne slinavke ali ščitnice, vnetje možganov s smrtnim izidom

Rdečke

pri otrocih blag prehlad z izpuščajem; pri starejših lahko vnetje sklepov, redko vnetje živcev in možganov, testisov

nevarne za plod v prvem trimesečju nosečnosti: splav, mrtvorojenost, prirojene napake ploda (slepota, srčne hibe)

Hepatitis B

vnetje jeter

rak na jetrih

Pnevmokokne okužbe

vnetje ušes, pljučnica, okužba krvi (sepsa), gnojno vnetje možganskih ovojnic

trajne okvare možganov, gluhost, smrt

Rotaviroza

huda driska, pogosta dehidracija

redki zapleti na živčevju, smrtni primeri

Klopni meningoencefalitis

vnetje možganov

kronični glavoboli, motnje koncentracije, psihiatrične težave, trajne okvare živčevja

Norice

vročinska bolezen s srbečim izpuščajem

bakterijske okužbe kože, vnetje pljuč, možganov, smrt; zelo nevarne pri najstnikih, odraslih, nosečnicah in novorojenčkih

Okužba s humanim papiloma virusom (HPV)

okužba brez simptomov

rak materničnega vratu

Gripa

hud prehlad s povišano temperaturo in bolečinami po telesu

vnetje ušes, vnetje pljuč, bakterijska pljučnica, vnetje živčevja, vnetje mišic, smrt

Tuberkuloza

jetika ali sušica je huda kronična bolezen z vročino, znojenjem, hujšanjem, prizadene različne organe

zapleti in visoka smrtnost

Meningokokni meningitis

okužbe krvi, gnojno vnetje možganskih ovojnic

zapleti in visoka smrtnost

Kdaj cepimo? Cepljenje je smiselno, preden je otrok ali odrasli izpostavljen okužbi. Cepljenje je treba začeti čim prej, da otroka zaščitimo pred boleznijo, vendar pa v obdobju, ko je njegov imunski sistem dovolj zrel, da ustvari ustrezno zaščito.

Koledar cepljenj otrok Starost

Obvezna cepljenja

Dodatna cepljenja

Ob rojstvu

tuberkuloza hepatitis B

> 6 tednov

rotavirusne okužbe

> 3 mesece–6 mesecev

davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence b, otroška paraliza

pnevmokokne okužbe, meningokokne okužbe

> 12 mesecev

ošpice, mumps, rdečke

gripa, norice

18 mesecev

davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence b, otroška paraliza

klopni meningoencefalitis

Vstop v šolo

ošpice, mumps, rdečke hepatitis B

3. razred

davica, tetanus, oslovski kašelj

6. razred V srednji šoli

okužbe s humanimi virusi papiloma − za deklice tetanus

Cepljenje v nosečnosti Cepljenje v nosečnosti izvedemo le v primeru, če bolezen nosečnico ogroža in če cepljenje pomeni korist za otroka. V nosečnosti tako priporočamo cepljenji proti gripi in oslovskemu kašlju. Gripa v nosečnosti lahko poteka huje ter ogrozi življenje matere in otroka, zato to cepljenje priporočamo vsem ženskam, ki nosečnost načrtujete ali ste noseče v sezoni gripe (od novembra do marca), ne glede na trajanje nosečnosti. Cepljenje je varno tudi v prvih tednih nosečnosti! Oslovski kašelj lahko sproži prezgodnji porod, ogroža pa zlasti novorojenčke in dojenčke. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju priporočamo od 24. tedna nosečnosti dalje, saj se po cepljenju

v materinem telesu tvorijo protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo tudi na otroka in ga ščitijo v prvih mesecih življenja, dokler ni sam cepljen. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je za nosečnice brezplačno, opravijo ga lahko pri osebnem zdravniku ali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če je nosečnica izpostavljena okužbi z noricami in jih še ni prebolela, mora prejeti zaščitna protitelesa, saj sta ogrožena tako ona kot plod.  Več koristnih informacij dobite na spodnjih povezavah: http://www.nijz.si/cepljenje/splosna_javnost http://www.who.int/topics/vaccines/en/ http://www.who.int/immunization_delivery/en/ http://www.who.int/immunization_safety/aefi/en/

glavična vstava

MEDENIČNA VSTAVA IN VEČPLODNA NOSEČNOST Pripravila: Mirjam Druškovič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva

Medenična vstava O medenični vstavi govorimo takrat, kadar se v medenični vhod matere vstavi spodnji del plodovega telesa. Ob predvidenem datumu poroda približno 97 odstotkov plodov leži v glavični vstavi. V tem primeru se pri porodu najprej rodi plodova glavica. Okoli tri odstotke plodov pa je v medenični vstavi, kjer je vodilni plodov del njegova zadnjica ali noge. Kadar je plod v medenični vstavi po 36. tednu nosečnosti, obstaja zelo majhna verjetnost, da bi se do poroda spontano obrnil v glavično vstavo.

Pri nosečnici s plodom v medenični vstavi po 36. tednu nosečnosti obstajajo naslednje možnosti: • porodničar opravi zunanji obrat ploda iz medenične v glavično vstavo, čemur sledi normalen vaginalni porod, • vaginalni porod ploda v medenični vstavi, • porod s carskim rezom. Zunanji obrat izvajamo običajno med 36. in 37. tednom nosečnosti. Pred obratom napravimo ultrazvok ploda (ocenimo velikost, lego in vstavo ploda ter tveganja pri poskusu zunanjega obrata)

čista zadnjična vstava

nožna vstava

zadnjično-nožna vstava

3 vrste medenične vstave

in posnamemo kardiotokogram (CTG; beleženje plodovih srčnih utripov in popadkov). Zdravnik namaže materin trebuh z želejem in z nežnim pritiskom poskuša plod obrniti iz medenične v glavično vstavo. Zunanji obrat uspe v približno polovici primerov. Uspešnost je odvisna od številnih dejavnikov; verjetnost je manjša pri prvorodnicah, pri plodovih, ki so ves čas nosečnosti v medenični vstavi, ali ko je plodova zadnjica nizko in je že vstopila v medenični vhod matere, pri manjši količini plodovnice, pri zelo debeli trebušni steni matere. Teden dni po zunanjem obratu priporočamo pregled pri izbranem ginekologu, ki oceni plodovo vstavo in stanje. Nosečnice, ki so RhD negativne, morajo ob poskusu zunanjega obrata prejeti zaščitno injekcijo imunoglobulinov. Verjetnost ponovnega spontanega obrata ploda v medenično vstavo po uspešnem obratu je majhna.

Vaginalni porod ploda v medenični vstavi Vaginalni porod ploda v medenični vstavi je ob pravilnem izboru nosečnic in ustreznem vodenju poroda varen za plod in za mamo. Preden se odločimo za vaginalni porod ploda v medenični vstavi, moramo natančno oceniti stanje ploda in nosečnice. Opredelimo vstavo, lego, velikost ploda in razmerje med obsegom plodove glavice in trebuščka. Na podlagi vseh ugotovljenih dejavnikov se izkušen porodničar odloči, kakšen način poroda je najprimernejši, in se o porodu dogovori z nosečnico. Če svetuje poizkus vaginalnega poroda, naj se ta opravi v porodnišnici, kjer imajo veliko izkušenj s porodi pri plodu v medenični vstavi. V Sloveniji je to Porodnišnica Ljubljana. Pri vseh porodih v medenični vstavi so poleg izkušene porodniške ekipe navzoči tudi pediater in anesteziološka ekipa.

Večplodna nosečnost Pri večplodni nosečnosti sta v maternici dva ali več plodov. Večplodna nosečnost pomeni tveganje za različne zaplete v nosečnosti. Diagnozo večplodne nosečnosti postavimo z ultrazvočnim pregledom v prvem trimesečju, med 11. in 14. tednom nosečnosti, s pomočjo katerega ugotovimo in potrdimo večplodno nosečnost, tip večplodne nosečnosti in višino nosečnosti. Zgodnji ultrazvok med 11. in 14. tednom nosečnosti svetujemo zaradi pregleda zgodnje morfologije ploda in merjenja nuhalne svetline, s čimer odkrivamo zgodnje strukturne nepravilnosti in ocenimo tveganje za kromosomske nepravilnosti pri plodovih, kot je na primer Downov sindrom. Priporočamo, da pregled opravite pri specialistu z mednarodno licenco za to preiskavo. Nosečnosti z dvojčki so pogostejše pri starejših nosečnicah, tistih, ki zanosijo s pomočjo umetne oploditve ali zdravil za pospeševanje ovulacije, ter v nekaterih družinah. Nosečnica z dvojčki potrebuje posebno obravnavo med nosečnostjo, predvsem pogostejše ultrazvočne preiskave, s katerimi spremljamo rast obeh plodov, položaj posteljic, količino plodovnice in dolžino materničnega vratu.

Porod pri dvoplodni nosečnosti Porod pri dvoplodni nosečnosti je odvisen od položaja plodov v maternici in stanja nosečnice. Če je vodilni plod v glavični vstavi, je možen vaginalni porod. Če je vodilni plod v medenični vstavi, ali leži prečno, ali obstaja razlika v velikosti plodov, ali je nosečnica imela operacijo na maternici, denimo predhodni carski rez, svetujemo porod s carskim rezom. V Porodnišnici Ljubljana se po naravni poti rodi nekaj več kot polovica dvojčkov.

ZDRAVO SPANJE STARŠEV IN OTROK Pripravila: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije, spec. otroške nevrologije, somnologinja z licenco ESRS

panje je pomembno, saj ima pomanjkanje spanja velik vpliv na naše zdravje in počutje. Veliko bodočih mam pa ima že v nosečnosti težave z nespečnostjo, h kateri poleg hormonskih sprememb lahko prispevajo tudi nosečniška slabost, zgaga, bolečine v križu in plodovi gibi. Zato se pojavi večja zaspanost čez dan, ki pa je lahko posledica tudi nekaterih drugih motenj spanja, ki so v nosečnosti pogostejše, kot so nemirne noge ali apneja v spanju. Prav tako kot velja, da se ne moremo naspati na zalogo, velja tudi, da se na manjšo količino spanja ne moremo navaditi.

Otrokovo spanje Spanje pri otroku se precej razlikuje od tistega pri odraslem človeku. Otrok je že pred rojstvom velik zaspanec, saj plod v maternici spi praktično brez premora do zadnjih tednov nosečnosti. Še več. Če vse poteka normalno in se plodu dobro godi, ta prespi tudi porod. Novorojenček po rojstvu prespi približno dve tretjini dneva. V naslednjih mesecih se potreba po spanju postopno zmanjšuje na 14 do 15 ur na dan, otrok pa predvsem podnevi ostaja vse dlje časa buden. Ta količina spanja se do tretjega oziroma četrtega leta starosti le malo spremeni. Glavnino novorojenčkovega spanja pomeni aktivno spanje. Aktivno spanje je tudi tisto spanje, ki se prvič pojavi pri plodu nekje v 28. tednu nosečnosti. Po rojstvu delež te faze spanja strmo upada in že

ob koncu prvega leta življenja doseže 20 do 25 odstotkov celotnega spanja, kot ga poznamo pri odraslem človeku. Količina aktivnega spanja se v prvih mesecih življenja zmanjšuje predvsem zaradi povečevanja deleža budnosti, v manjši meri pa tudi zaradi bolj stabilnega mirnega spanja.

Za AKTIVNO SPANJE so značilni hitri očesni gibi pri zaprtih očeh. Aktivnost celega telesa je zelo intenzivna s pogostimi stereotipnimi gibi okončin in trupa. Oči se odpirajo ali pa lahko opazimo le rahle premike vek zaradi intenzivnih gibov očesnih zrkel pod njimi. Pri novorojenčku in dojenčku v tej fazi spanja lahko vidimo različne grimase obraza, ki ponazarjajo izraze obraza ob elementarnih čustvih, kot so strah, presenečenje, jeza, žalost. V tej fazi spanja se starši razveselijo tudi prvega nasmeha svojega novorojenčka, čeprav tisti pravi socialni nasmeh v budnosti pride na vrsto šele nekaj tednov kasneje. Dihanje in bitje srca sta neredni in pospešeni.

Ena izmed bolj presenetljivih sprememb spanja pri majhnem otroku je način njegovega uspavanja. V nasprotju z odraslim se novorojenček uspava neposredno v fazo aktivnega spanja. Šele v času od drugega pa tja do šestega ali devetega meseca starosti se dojenček začne uspavati podobno kot odrasel človek v fazo lahnega mirnega spanja, ki se v tej starosti zelo hitro poglobi.

Ciklus spanja je pri novorojenčku v povprečju dolg od 50 do 60 minut in se s starostjo zelo počasi in postopno podaljšuje. Šele ob koncu tretjega oziroma četrtega leta življenja doseže trajanje, kot ga poznamo pri odraslem. Fiziološka nočna prebujanja na prehodu iz enega ciklusa spanja v drugega so zato pri dojenčku in malčku bistveno pogostejša kot pri odraslem človeku. Trimesečni dojenček se običajno zbudi osemkrat na noč. Ob letu in pol pa ima v noči še pet do šest takšnih kratkotrajnih prebujanj, katerih število se z razvojem ob postopnem podaljševanju ciklusa spanja še dodatno zmanjša. Če se malček ob teh fizioloških nočnih prebujanjih sam ne zna uspavati v nov ciklus spanja, se lahko razvijejo težave v smislu vedenjske nespečnosti. Ob rojstvu je novorojenčkovo spanje enakomerno porazdeljeno med dnevom in nočjo, že ob koncu šestega meseca življenja pa dojenček v dnevnem času prespi le še četrtino svojega celotnega spanja. Ob starosti enega leta in pol pa do starosti treh oziroma šestih let, ko otrok postopno opusti dnevne počitke, je skupna količina spanja podnevi približno enaka, in sicer okoli dve uri. Dojenček ima tako ob polovici prvega leta življenja običajno še tri dnevne počitke, med 9. in 12. mesecem dva, po prvem letu pa postopno preide na eno epizodo dnevnega spanja nekje v sredini dneva, ki jo ohrani nekje do tretjega ali celo šestega leta oziroma do vstopa v šolo.

Nasveti za otrokovo spanje od rojstva dalje Izberite otroku prostor za spanje Prostor otrokovega počitka izberite glede na zmožnosti, prepričanja in želje. Nekateri starši imajo prvih nekaj mesecev dojenčka raje v svoji spalnici blizu svoje postelje, kar je bolj priročno, ko je treba otroka ponoči vzeti k sebi in ga nahraniti. Drugi spet spijo bolje, če so vsak v svoji spalnici. Oba načina sta primerna, če le ustrezata družinskemu življenju.

Raziskave pa so pokazale, da je kakovost otrokovega spanja in tudi spanja staršev boljša, če vsak spi na svojem ležišču. Če pa se vendarle odločite za skupno spanje, morate prvenstveno poskrbeti za varnost spalnega okolja. Žimnica mora biti dovolj čvrsta. Paziti morate, da malčku poleg vas ni prevroče. Pri skupnem spanju se moramo zavedati tveganja, da otroka lahko potlačite, ga zagozdite pod blazino ali ob steno. Tveganje je večje pri starših s prekomerno telesno težo. Skupno spanje z otrokom se odsvetuje tudi staršem kadilcem, kar je prepoznan dejavnik nenadne nepričakovane smrti dojenčka. Otroku med spanjem zagotovite udobje in varnost Nikoli ne uporabljajte morebitnih električnih odej ali blazin in otroku v posteljo ne nameščajte obilice mehkih plišastih igrač, saj lahko vse navedeno poveča tveganje za smrt v zibki. V otrokovi postelji je prostor le za njegovo »ninico«, ob kateri lažje zaspi in mu tudi pomaga pri ponovnem uspavanju ob kratkotrajnih fizioloških prebujanjih na prehodu iz enega ciklusa spanja v drugega. Otroka v posteljo vselej odlagajte na hrbet ali na bok in z nogicami povsem do roba posteljice, da tako ne more zlesti pod odejo. Dojenčka pokrijte le do višine pazduh. Otrokova spalnica mora biti stalno dobro prezračena, v njej pa je absolutno prepovedano kajenje. Poskrbite, da otrok pred spanjem ni lačen Dojenčki, ki se dobro hranijo, spijo dlje. Novorojenčka hranite tedaj, ko je lačen, kar v praksi običajno pomeni vsake dve do štiri ure. Če se novorojenček hrani pogosteje, obstaja možnost, da mu manjši obroki bolj kot hranjenje pomenijo način pomiritve. To lahko vodi do tega, da dojenček postane odvisen od hranjenja pri uspavanju, kar lahko kasneje povzroči vedenjsko nespečnost zaradi neustreznih povezav s spanjem. Če ste dojenčka nahranili v zadnjih dveh urah in se ob tem ne pomiri za spanje, mu poskušajte dati priložnost, da se pomiri sam, ali

mu ponudite druge načine pomiritve in priprave na spanje. Pri tem ima lahko odločilno vlogo prehodni predmet ali »ninica«. Uporaba prehodnega predmeta oziroma ninice« Dojenčki, ki se naučijo uspavati s pomočjo dudice, priljubljenega predmeta ali igračke oziroma svojega palčka, spijo bolje od dojenčkov, ki pri uspavanju stalno potrebujejo pomoč svojih staršev. Priljubljeni predmet ali igračka s svojo prisotnostjo dojenčku pokažeta, da je čas za spanje, in mu tudi ponoči pomagata, da se po fiziološkem prebujanju lahko

Razlika med dnevom in nočjo ➞ Novorojenček še nima razvitega cirkadianega ritma budnosti in spanja. Nemalokrat lahko tako podnevi spi dlje kot ponoči. Ponoči naj dojenček spi v zatemnjenem in tihem prostoru, ki ga za potrebe nočnega hranjenja čim manj osvetlite. Med nočnim hranjenjem dojenčka ne ogovarjajte in se z njim ne igrajte, temveč ga samo nahranite in nato ponovno položite k spanju.

Skrb za reden ritem opravil ➞ V prvih treh mesecih otrokovega življenja je pomembno, da mu vzpostavimo redno rutino pred spanjem. Ta dojenčkom pomaga, da dobijo zadostno količino spanja in imajo hkrati občutek varnosti.

Vzpostavitev zdravega vzorca spanja pri dojenčku

Pomoč pri ponovnem uspavanju ➞ V prvih mesecih življenja bo dojenček običajno potreboval pomoč pri ponovnem uspavanju. Ker pa mu želite pomagati, da bi se čimprej naučil samostojnega uspavanja, naj bo ta pomoč minimalna. Včasih pomaga že nežen dotik ali šepet. Pri tem poskušajte doseči, da dojenčka, če ni nujno potrebno, ne dvigujete iz posteljice. Če pa ga vzamete iz posteljice, naj bo vaš cilj, da ga vanjo ponovno položite budnega.

sam pomiri in ponovno zaspi, ne da bi za to moral prebuditi starše. Kot priljubljeni predmet, ki dojenčka pomiri pred spanjem, lahko uporabite tudi dudico. Težava z dudico je le v tem, da je majhna in da se lahko ponoči v dojenčkovi posteljici založi, kar običajno zahteva posredovanje staršev, da najdejo dudico in jo dojenčku ponovno namestijo. Delno lahko to težavo zaobidete z uporabo več dudic, ki jih namestite v dojenčkovo posteljico. Uporaba dudice je po raziskavah tudi zaščitni dejavnik pri preprečevanju nenadne nepričakovane smrti dojenčkov.

Odlagajte dojenčka v posteljo budnega ➞ Če dojenčka zato, da bo zaspal, vselej pestujete, zibljete ali hranite, se bo naučil povezovati spanje z vašo prisotnostjo. Enako bo tudi ponoči, ko se bo zbudil in brez pomoči starša ne bo mogel ponovno zaspati. Dojenčka zato večkrat poskušajte odložiti v posteljico zaspanega, a še budnega, že v prvih mesecih življenja.

Opazujte in čakajte, da se dojenček popolnoma prebudi ➞ Dojenček je v aktivnem spanju precej živahen in tovrstno spanje lahko nemalokrat zamenjate za mirno budnost. Če preveč hitite, da bi »potolažili« dojenčka, ki je še v aktivnem spanju, se tako po nepotrebnem vpletate v njegovo spanje in ga prebudite. Zato je pomembno, da dojenčku prisluhnete in greste k njemu šele tedaj, ko vam jasno in glasno pokaže, da je zbujen in potrebuje vašo pomoč.

Starši Počivajte, kadar morete Vsako dnevno priložnost izkoristite za lasten počitek in spanje. Poskušajte spati takrat, ko spi vaš dojenček. Tudi kratek okrepčilen spanec lahko bisveno izboljša vaše počutje. Če podnevi ne morete zaspati, si privoščite vsaj kratek počitek z dvignjenimi nogami in mirnimi globokimi vdihi. Poskrbite tudi za svoje potrebe Vsak dan si vzemite čas za aktivnost, ki jo radi počnete sami, kot je sprehod, sproščujoča kopel ali branje knjige. Tu vam lahko priskoči na pomoč partner, prijateljica ali sorodnica. Imejte realna pričakovanja Skrb za dojenčka zahteva veliko časa in energije, zato bodite realistični do tega, kaj zmorete opraviti v enem dnevu. Naj vam ne bo odveč zaprositi za pomoč, če imate občutek, da vsega ne zmorete.

Očetje se vse več vključujejo v nego in skrb za dojenčka. Pomembno pa je, da se že od samega rojstva dalje vključijo tudi v proces uspavanja otroka, pa čeprav se nemalo dojenčkov prve mesece uspava med dojenjem. Očka tedaj lahko poskrbi, da dojenčka prinese k mami na podoj in ga zatem ponovno odloži v posteljico. Kadar je dojenček hranjen po steklenički, lahko očka pomaga tudi pri nočnem hranjenju. Pri odvajanju od nočnega hranjenja ter prekinjanju povezave med dojenjem in spanjem je njegova vloga nepogrešljiva, saj lahko dojenček, ki ne vonja stalno maminega mleka, veliko prej prekine povezavo med dojenjem in hranjenjem ter prespi noč.

OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽI

saka vožnja z avtomobilom je lahko za vašega otroka prav posebno doživetje, a naj bo tudi varna. Za to boste najbolje poskrbeli z izbiro ustreznega varnostnega sedeža. To pa še ne bo dovolj, da se izognete poškodbam svojega otroka, saj mora biti sedež tudi pravilno pritrjen, otrok v njem pa pravilno pripasan.

4 skupine otroških varnostnih sedežev Vrsta sedeža SKUPINA 0+ SKUPINA I SKUPINA II + III

Telesna teža otroka do največ 13 kg od 9 do 18 kg od 15 do 36 kg

Pri otrokovi višini vsaj 150 cm.

Kdaj lahko otrok sedi spredaj brez varnostnega sedeža?

Starost otroka do 18 mesecev od 8 mesecev do približno 4 let od 3 do 12 let

20 evrov kazni vas lahko doleti, če tega ne upoštevate.

Ko v avto nameščate otroški varnostni sedež, vedno sledite navodilom proizvajalca. Poglejte pa si nekaj splošnih pravil za posamezne skupine sedežev. Skupina 1:

Skupina 0+

1. Če sedež

2. Sedež v avto

3. Varnostni pas

1. Pettočkovni

2. Pas zategnite

3. Glede na višino

pritrjuje na

postavite tako, da je

naj bo nameščen

varnostni pas

tako močno, da gre

otroka spreminjajte

sovoznikov sedež, izključite zračne

dojenček s hrbtom obrnjen v smer

tudi prek otroškega sedeža.

speljite prek otrokovih ramen,

vaš prst s težavo med sponko za

nastavitve višine varnostnih pasov.

blazine.

vožnje.

bokov in med

pripenjanje in

nogami.

otroka.

1. Preverite, ali je

2. Otrok naj v

3. Trakovi

4. Varnostni pas

5. Pod trakovi

otroški sedež dobro pritrjen na sedežu avtomobila, tako da se ne premika.

sedežu sedi udobno.

varnostnega pasu naj bodo poravnani.

naj bo dokaj tesno ob telesu.

varnostnega pasu naj ne bo ovir.

Na nalepki na varnostnem sedežu bodite pozorni na naslednje oznake: ECE 44/04 Oznaka je zagotovilo, da sedež ustreza navedenemu standardu oziroma evropskim varnostnim zahtevam. Oznaka naj bo ECE 44/04 ali ECE R 129 (za otroke do 4. leta starosti).

Universal Pojasnjuje, da je sedež namenjen uporabi v vseh modelih avtomobilov. Če sedež ni univerzalen, je to na nalepki označeno z modelom avtomobila.

E1 Oznaka je dokaz, da je bil sedež preizkušen, številka ob črki E pa je oznaka države, ki je izdala ECEhomologacijo (1 je oznaka Nemčije, 2 je Francija, 3 je Italija, 4 je Nizozemska ...).

9–36 kg Sedež je primeren za otroke navedene telesne teže.

Skupina 2 in 3:

1. Za pritrditev

2. Pas naj otroku

3. Če varnostni pas

4. Varnostni pas

5. Kadar varnostni

sedeža uporabite

poteka čez sredino

otroku zdrsne čez

naj bo speljan pod

sedež pritrdite na

varnostni pas, ki je v

ramen, prsi in boke.

ramena, je sedež

nasloni za roke.

sovoznikov sedež,

avtomobilu. Z njim

nastavljen prenizko.

tega potisnite čisto

pripnite tudi otroka.

Če pas poteka preblizu otrokovega

nazaj in ne izključite zračne blazine

vratu, pomeni, da je

(velja tudi za

sedež previsoko.

skupino 1).

To poglavje je bilo v izvirniku objavljeno na vsebinskem portalu Zavarovalnice Triglav Vse bo v redu. Starši, za še več koristnih nasvetov za varno družinsko pot, se naročite na e-novičnik na vsebovredu.triglav.si/newsletter.

AKTIVNOSTI Z DOJENČKOM Pripravila: dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, tudi mama treh otrok  Če imate vprašanje, mi lahko pišete na anja.radsel@mf.uni-lj.si

ennifer Worth, babica v povojnem Londonu, je zapisala: »Novorojenčki so vedno čudoviti. Ob njih nam srce zaigra, saj še tako preprost obraz sije z vznemirljivo obljubo.« Ali bo ta obljuba zaživela v svojem polnem obsegu, kar je želja vsakega starša, je odvisno od otrokovega genetskega zapisa in okolja, v katerem se bo otrok razvijal. Na okolje, sploh v prvih mesecih in letih otrokovega življenja, imamo starši velikanski vpliv. Mamam (ali v nekaterih primerih očetom) je pri nas v prvem letu otrokovega življenja omogočeno, da smo razbremenjene delovnih obveznosti in se lahko popolnoma posvetimo dojenčku, kar velja resnično izkoristiti, saj se vsak kakovostno preživet skupni trenutek na dolgi rok obrestuje. Za ukvarjanje z dojenčkom ne potrebujete nobenih posebnih pripomočkov ali organiziranih vadb, ampak le aktivno pozornost v času, ko je dojenček buden in spočit. Pri vseh aktivnostih vedno pazite na pravilno ravnanje z dojenčkom (glej strani 32−37). Pestrost in intenzivnost aktivnosti s starostjo stopnjujte, vedno pa pri tem sledite dojenčku. Takoj ko začne kazati prve znake neugodja, prenehajte in naj se dojenček spočije. Novorojenčki se utrudijo zelo hitro, lahko že po nekaj minutah. Z njimi ravnajte posebno nežno, brez nenadnih gibov. Pomembno je, da starši izberete le toliko aktivnosti, kolikor jih zmorete sproščeno in z veseljem izvesti: bolje, da jih je manj in da se jim resnično posvetite, kot pa da so vse izvedene nestrpno in v hitenju.

Pogovor« z dojenčkom spodbuja razvoj socialnih veščin (govora, opazovanja, empatije). • Dojenčka, ležečega na hrbtu, si namestite v naročje na privzdignjena kolena, tako da gleda proti vam. Novorojenčki in dojenčki v prvih mesecih še slabo vidijo, zato naj bo vaš obraz sprva na razdalji približno 20–30 centimetrov. • Dojenčka v kratkih presledkih ogovarjajte, in ko se začne odzivati, na njegove glasove izmenično odgovarjajte. Spreminjajte ton glasu. Dojenčki bolje slišijo visoke tone. • Ponavljajte različne grimase, ki se jih bo trudil posnemati. Pri približno šestih tednih starosti bo začel ugodje izražati sprva z nasmeški, nato z glasnim smehom. Enako glasovno kombinacijo/ gesto/grimaso ponavljajte nekajkrat zapored. • Pojte mu pesmice in se igrajte prstne igre (ob ritmičnem deklamiranju besedila s prsti ritmično skačite/božajte/se sprehajajte po njegovem telesu). • Po tretjem mesecu se dojenček začne zabavati ob igri »ku-ku«. Pri tem lahko z rokami prekrijete svoj obraz ali pa njegovega z dlanmi ali s pleničko, ki jo nato hitro umaknete. •

Od devetega meseca dalje postaja dojenček motorično zadosti spreten, da začne z rokami izvajati preproste geste (kazanje na predmete, »pa-pa«). Takrat lahko začnete uporabljati znakovni jezik za dojenčke, tako da posameznim besedam dodajate znake, ki jih bo

•

dojenček v naslednjih mesecih začel postopno posnemati in samostojno uporabljati. Znaki so za dojenčka orodje, s katerim lahko zelo uspešno že zelo zgodaj sporoča svoje potrebe, želje in opažanja ter denimo pove, da je lačen/ žejen, kaj bi želel jesti, kaj vidi, kako se počuti …

Igre na tleh spodbujajo gibalni razvoj, omogočajo raziskovanje in pomagajo pri izgubi nelagodja pred odprtim prostorom. Dojenčku v bivalnem okolju uredite igralni kotiček na tleh z večjo, centimeter do dva debelo nedrsečo blazino in nekaj kontrastnimi predmeti, ki jih lahko obesite na stojalo nad njim. Najbolje je, da sta podloga in stojalo čim bolj enostavna in omogočata nameščanje posameznih predmetov, v katere lahko dojenček ciljano usmerja svojo pozornost in zanimanje. Dojenček naj bo čim več časa bos ali v nogavičkah, da lahko dobro občuti podlago in prosto giba s stopalom in prsti. Tudi kasneje, ko shodi, naj bo veliko bos, obuvala pa naj imajo tanek mehek podplat, ki omogoča gibanje stopala v vse smeri, v sprednjem delu pa širok prostor, ki ne omejuje prstov. • V legi na hrbtu z dojenčkom tudi na blazini na tleh izvajamo vse pogovorne aktivnosti. V tem položaju bo dojenček imel priložnost gibati z vsemi okončinami in •

•

krepiti mišice. Dokler sam še ne zmore ciljano posegati v prostor, primemo njegove roke in z njegovimi dlanmi drsimo po svoji glavi in obrazu navzdol, tako da nas z razprtimi dlanmi boža in občuti podlago. Že novorojenčka za krajši čas, dokler mu je udobno, nameščamo tudi na trebušček v položaj »pasenja kravic«. Predenj položite kak zanimiv predmet. Da lažje obdrži glavico nad podlogo, mu sprva pomagajte s pridržanjem komolcev navpično pod rameni. Dojenčka nikoli ne nameščajte v posamezne položaje, na primer v sedenje, stojo. Ko določen položaj že sam nakazuje, mu ga lahko pomagate speljati do konca, začeti pa mora vedno sam.

Pestovanje, zibanje in ples so koristni za otrokov čustveni, motorični in kognitivni razvoj, pomirjajo, spodbujajo občutek za koordinacijo, ritem in glasbo. Zibanje in materina bližina sta dojenčkom blizu že iz materničnega okolja. Dojenčka zibajte na rokah, lahko pa ga nosite pravilno nameščenega v ergonomski nosilki. Nošenje in zibanje lahko nadgradite s »plesom« v naročju v ritmu glasbe. Poskrbite, da je dojenček vedno varno in udobno nameščen v enega pravilnih položajev za pestovanje, izogibajte se nenadnim gibom in tresenju.

Kopanje in plavanje (potem ko se posuši popek) spodbuja občutenje telesa in nadzor gibanja, saj dojenčki v vodi lahko izvajajo gibe, ki jih na kopnem še ne zmorejo. Vodo imajo dojenčki običajno radi, saj jim je znan medij. Pri kopanju dojenčka vedno čvrsto držite, da vam ne zdrsne iz rok. Nikoli ga v vodi, tudi če je je malo, ne puščajte samega. Novorojenčka sprva najlaže okopate v zanj prirejeni kadi na stojalu. Pustite mu čas, da se sprosti in občuti vodni medij. Ko se novorojenček navadi kopanja, postaja v kadi vse bolj gibalno živahen. Postopno mu natočite več vode, da občuti tudi občutek lebdenja v vodi. Po nekaj tednih se z dojenčkom lahko skupaj kopate v družinski kadi, ali pa vanjo namestite napihljiv bazenček, v katerem se igra z vodo. Z dojenčkom se že od začetka lahko tudi tuširate, pri čemer pazite, da je curek vode sprva zelo nežen. Vodne aktivnosti lahko nadgradite z vključitvijo sprva v strokovno podprt program banjanja, ko pa dojenček dopolni nekaj mesecev, z vodno vadbo za dojenčke v bazenu. Najbolj naravna je vadba brez vsakršnih plavalnih pripomočkov, ki ne sili v neustrezne drže in položaje (obroči za plavanje dojenčkov se z razvojnega stališča odsvetujejo), dojenček pa v prijemu starša občuti največjo varnost.

JOK DOJENČKA – KAKO SE ODZVATI Pripravila: dr. Irena Štucin Gantar, dr. med., specialistka pediatrije

si dojenčki jokajo. Nekateri dojenčki jokajo tudi od pet do šest ur dnevno. Količina joka v povprečju doseže vrhunec pri šestih tednih in se postopoma umirja med četrtim in petim mesecem. Najboljši odgovor, kaj narediti z jokajočim dojenčkom, je, da ga čim hitreje potolažite. Ob tem ste lahko popolnoma brez skrbi, da bi dojenčka razvadili. Zdrav dojenček bo prenehal jokati, ko mu date tisto, kar potrebuje oziroma si v tistem trenutku želi. Dejstvo pa je, da je včasih zelo težko ugotoviti, kaj dojenček potrebuje ali želi, kar spravlja starše v stisko. Med nosečnostjo se odziv na otroški jok v možganih bodočih staršev namreč spremeni ter možgani močneje in hitreje reagirajo na jok. Odziv v možganih je še močnejši, če je mati pred tem v stresu, kar lahko ustvari začarani krog, ki lahko mater ob ponavljajočem se ali dolgotrajnem joku vodi v še večji stres.

Kaj so najpogostejši vzroki za dojenčkov jok? Vzroki, ki so pri dojenčku najosnovnejši in kjer starši lahko pomagajo, so lakota, utrujenost, pretoplo/ premrzlo, preveč dražljajev, umazane plenice, bolečina, slabo počutje …

Ko je dojenček lačen, najprej začne jokati počasi in tiho, jok pa postopoma postaja glasen in ritmičen. Med posameznimi valovi joka naredi kratek premor. Kadar je dražljajev iz okolice preveč, dojenček glavo obrača stran od motečega dražljaja. Neugodje zaradi mokrih ali pomazanih plenic izraža z vznemirjenim jokom. Če dojenček mirno spi (in nima vnete kože), ga ne vznemirjamo s previjanjem. Kadar dojenček joka in se pri tem izogiba očesnemu stiku, stoka in si drgne obraz, je jok jasen odziv na hudo utrujenost. Tip joka ob utrujenosti je podoben kašlju. Prestrašen dojenček joka podobno kot pri bolečini, le da ima v tem primeru oči široko odprte. Kadar dojenček z jokom izraža jezo, je po navadi zelo glasen, občasno zraven postoka in dela obrazne grimase. Oči so običajno napol priprte. Na tak način pogosto joka, ko ga poskušamo zvečer uspavati. Če dojenčka nekaj zaboli, zajoka z visokim in ostrim jokom. Izraža nujnost, da želi pomoč takoj. Najprej preverite, ali je kje viden vzrok za nenaden jok, na primer zataknjen prstek, ležanje na svoji roki …, nato ga poskusite potolažiti, prav verjetno je, da je bolečina že minila. Če dojenček dolgotrajno neutolažljivo joka, je velika verjetnost, da je zbolel. Najpogostejši vzrok za bolezenski jok je okužba, ko dojenček joče zaradi slabega počutja in povišane telesne temperature.

Kdaj je dojenčkov jok razlog, da ga peljete k zdravniku? Kadar je vzrok za dojenčkov jok hujše bolezensko stanje, se joku običajno pridruži še kateri od drugih bolezenskih znakov, na primer povišana telesna temperatura (nad 38 stopinjami Celzija), odklanjanje hranjenja, stopnjevanje dihalnih premorov med jokom, dojenček ni rožnat, ampak bled, modrikast ali sivkast, plenica ni polulana. V takem primeru se morate nujno posvetovati s pediatrom. Preostali možni vzroki za neutolažljiv jok so: ukleščena dimeljska kila, jok zaradi odtegnitve dovoljenih in/ali prepovedanih substanc (ki jih je uživala mati, otrok pa dobival prek posteljice ali mleka), razvijajoča se bolezen osrednjega živčnega sistema. Če ima otrok dimeljsko kilo, se ta lahko uklešči, kar je zelo boleče. Nujno je dojenčka razviti in preveriti, da ni v predelu okoli mod pri dečkih ali v predelu dimelj pri deklicah zatrdlina. Ukleščena kila zahteva takojšno zdravniško pomoč. Matere, ki med nosečnostjo ali dojenjem jemljejo dovoljena ali nedovoljena sredstva, ki lahko povzročajo odvisnosti, morajo o tem nujno obvestiti pediatra, saj lahko ta edino tako pomaga materi in otroku. Okvara centralnega živčnega sistema, ki je posledica hujšega obporodnega pomanjkanja kisika, nepravilnosti v samem razvoju ali napredujoče nevrološke bolezni, je lahko vzrok za nenehen jok, ki zveni drugače kot jok zdravega dojenčka. Tudi v tem primeru se običajno kažejo še drugi opozorilni znaki, recimo premajhna ali prevelika napetost v mišicah (spremenjen mišični tonus), krči, dojenček zamuja pri razvojnih mejnikih, se ne nasmehne, ne sledi predmetu, malo

je buden in slabo komunicira z okolico. Dojenčki veliko jokajo in nemogoče je za vsak trenutek ugotoviti, kaj je vzrok za jok vašega dojenčka. Kadar dojenček zelo veliko joka in če ga starši ne morejo potolažiti, je naloga pediatra, da ugotovi, ali morda obstaja bolezenski vzrok. Če je dojenček zdrav, potem ni naloga pediatra, da zagotovi, da bo dojenček prenehal jokati, ampak je glavna naloga, da potolaži starše in zmanjša njihov stres. Kljub različnim načinom, kako dojenčka potolažiti, je na koncu bolj ali manj vse v preizkušanju različnih pristopov v odnosu med dojenčkom in starši.

Kako lahko dojenčka potolažite? Dotik Ni vseeno, kakšen je dotik. Zelo nežen dotik dojenčka med drugim in šestim mesecem celo dodatno razdraži. Dotik naj bo nežen, počasen, z zmernim pritiskom (podoben rahli masaži).

Govorica telesa Če se dojenčku nasmehnete, ko pridete zraven, ga boste potolažili. Če pristopite z jeznim obrazom, bo to izzvalo še večji stres.

Gibanje Dojenček se hitreje potolaži, če z njim hodite ali ga nežno zibate.

Čistoča Eden izmed vzrokov, zakaj dojenčki jokajo, so tudi mokre in pomazane plenice.

ZAVAROVANJE ZA OTROKA S

em 39-letna mamica dveh otrok. Vedno bolj se zavedam, kako pomembno je, da bosta otroka lahko uresničevala svoje zamisli in želje, ki se že svetlikajo nekje v prihodnosti. Vsak dan je nepredvidljiv. Nihče v resnici ne zna napovedati, kaj nas čaka v bližnji, kaj šele daljni prihodnosti. In kadar beseda nanese na naše otroke, je pogovor še toliko bolj občutljiv. Za njih moramo premišljeno poskrbeti že na začetku. Z največjim veseljem se ozrem nazaj, na leta dela in truda. Vsakič znova namreč zadovoljna ugotovim, da imam vse, kar sem si do tega trenutka sploh lahko predstavljala, da bom nekoč imela: dva otroka, moža, hišo, avto in psa. Srečna sem! A ni bilo vedno lahko, še posebej v študentskih letih, ko sem gledala na vsak evro in spoznavala, kako pomembno je, da se znajdeš tudi takrat, ko nimaš veliko denarja. Po študiju sem v svoj paket zavarovanja dodala še varčevanje. Skupaj delujeta kot nekakšna pozitivna oblika prisilne discipline, a mi prineseta veliko več, kot dajem.

Poporodna sreča

ko v naročju končno držiš svojega dojenčka, so neopisljivi. Porod je intenzivna, vendar kratka izkušnja, medtem ko je poporodno obdobje daljše, a prav tako intenzivno. Spomnim se, da smo kot nova družina prvi mesec po porodu želeli čas zase. To je namreč obdobje, ko se mora družinica navaditi drug na drugega, na nov življenjski ritem, ter se seveda spočiti in užiti vso ljubezen. V tistem času je pomembno, da novopečena mamica in očka mirno in brez slabe vesti zavrneta obiske, če jima ni do tega. Vse od rojstva otrok sem se veliko ukvarjala tudi z vprašanjem, kako poskrbeti za njuno čim bolj varno prihodnost. Čeprav sem se bala, da mogoče kdaj ne bom imela dovolj sredstev za redno plačevanje mesečnih obrokov, je strah na koncu premagala želja po tem, da danes naredim nekaj, kar se bo obrestovalo v njuni prihodnosti. Prelomni trenutek, ko sem se odločila za Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks za otroke, je prišel ob njunem vstopu v šolo. Zdaj pa mislim, da bi se splačalo to odločitev sprejeti že ob rojstvu.

Po študiju so sledili drugi pomembni življenjski dogodki: nastop službe, poroka, rojstvo otrok, gradnja

Odgovornost do sebe in otrok

hiše. Vse to je vse bolj napolnjevalo moj vsakdan. Najsrečnejša dogodka sta bila seveda rojstvo mojih otrok, tako prvo kot drugo. Ob spominih na čas nosečnosti, rojstvo in tisto poporodno blaženost me vedno preplavijo občutki neizmerne sreče. Občutki,

Z možem se zavedava, da iz malega zraste veliko. Otroka si danes želita avtomobilčka, čez nekaj let bosta potrebovala vozniški izpit ali pravi avto. Želela sva za to deloma poskrbeti že danes, saj tudi v tem

primeru iz majhnih zneskov »zrastejo« veliki. Fleks za otroke pa je prinesel še več. Za mesečni obrok 50 evrov za vsakega od njiju sem tako odprla varčevalni račun, ju hkrati nezgodno zavarovala in se z življenjskim zavarovanjem zavarovala tudi sama, za vsak primer, če se zgodi kaj nepričakovanega. S sklenitvijo zavarovanja nisem ravnala odgovorno le do svojih otrok, temveč tudi do sebe. Zavarovalna doba namreč ni določena vnaprej, kar pomeni, da se ob sklenitvi ne »zabetoniraš za sto let«. Če se kdaj zalomi in enostavno ne bo dovolj sredstev, lahko zaprosim za mirovanje zavarovanja in se kasneje odločim za nadaljevanje. Z zavarovalnico se lahko dogovorim tudi za predčasno izplačilo dela sredstev. Številni starši zelo poglobljeno razmišljajo o tem, kako bi kar najbolje obvarovali svoje otroke, vendar pa nekateri nikoli ne naredijo koraka naprej. Sama sem se v nekem trenutku začela zavedati, da ju ne morem več varovati 24 ur na dan, a to je naravna pot in s tem ni prav nič narobe. Vesela sem, da sta zavarovana, saj sem tako lahko veliko bolj brezskrbna.

Varčevalne navade moramo privzgojiti starši Da bo varčevanje tema pogovora nedeljskih kosil, sem ugotovila kmalu po tem, ko je starejši sin dopolnil pet let, no, podobna zgodba je bila tudi pri mlajšem otroku. Takrat sta za darilo prvič dobila

denar, zato smo se pogovorili o tem, kam z 10 evri. Poleg tega se zavedata, da mamica varčuje zanju in da sta zavarovana. Zato sta si kmalu tudi sama izbrala vsak svoj »šparovček«, kjer so shranjeni samo njuni prihranki. Vem, da ju moram pripraviti na prihodnost. Otroci v šoli nimajo hranilnic, zato je še toliko pomembneje, da jim starši sami privzgojimo varčevalne navade. To delam tudi zato, ker je denar, ki ga v Fleksu varčujem za otroka, njun – ko bo prišel trenutek, da ga bosta potrebovala, želim biti prepričana, da bosta z njim znala odgovorno ravnati.

Polnoletnost naj bo njuna fleks prelomnica Osemnajsto leto je nekakšna življenjska prelomnica tako za otroke kot za starše. Čeravno se vam, novopečenim staršem, to zdi še zelo daleč, je pomembno misliti na prihodnost – čakajo vas izjemno lepi čustveni trenutki, ki pa bodo hkrati povezani z večjimi finančnimi zalogaji. Čeprav se bosta moja fanta takrat najverjetneje spopadala z drugačnimi težavami kot jaz, bom zato še toliko bolj pomirjena, ker bom vedela, da jima lahko omogočim vse tisto, za kar smo varčevali. Verjamem, da bosta s privarčevanim denarjem lahko še bolje razvila svoje ideje in uresničila svoje želje. Moje se danes uresničujejo že s tem, ko se zbudim pomirjena ob misli, da, da jima bom nekoč lahko pomagala. Vaše pa so se zdaj ali pa se še bodo uresničile s prihodom vašega otroka.

5 prednosti Fleksa za otroke

Otrok je zavarovalec in upravičenec, kar je ugodno z davčnega vidika.

Zaradi odprte dobe in možnosti, da otrok pri 26. letu postane zavarovana oseba, je lahko to zavarovanje za vse življenje.

Zavarovanje in hkrati varčevanje v skladih.

Vključuje dodatno nezgodno zavarovanje otroka.

Prilagajanje različnim življenjskim situacijam.

ČESA MI ZARES NE BI BILO TREBA KUPITI ZA OTROKA?

eč kot sto staršev nam je zaupalo, katere pripomočke so kupili za svojega otroka, a jih niso nikoli zares uporabili, kaj so si izposodili od prijateljev in kaj prvorojenčevega so uporabili tudi za svoje druge otroke. Oglejte si odgovore in se po izkušnjah drugih staršev izognite nakupom, brez katerih otrokom ne bo nič manj lepo.

Predmeti za nego:

otroško olje otroška gaza za umivanje

krtača za teme

čeber za kopanje milo

kopalni plašč

kreme

blazina za kopanje

stolček za v banjo

zajček za nego dlesni plenice za večkratno uporabo

glavnik

set za higieno (ščipalnik, pilica, krtačka)

puder za ritko

komplet za čiščenje popka plenica zmajček za široko povijanje

kozmetika za otroka

previjalna podloga

škarjice za nohte

Pripomočki za hranjenje: plastični jedilni pribor

prsna črpalka cucljalnik

blazina za dojenje

sterilizator

Druga oprema:

baterijski aspirator za nos

elektronska varuška

inhalator

blazinice za spanje na boku

nastavek za WC

hojica

igralna podloga UV-zaščita za voziček

termometer za vodo

senzor dihanja

kombinirani voziček

copati za dojenčke mreža proti komarjem za voziček

pestunja

dojenčkov dnevnik

prenosna postelja

previjalna miza

ročni nosni aspirator spalna vreča

voziček

pojoča kahlica

vzglavnik z naklonom

zibelka

Pripomočki, ki so si jih starši najpogosteje izposodili

35 %

10 %

otroka izposodilo

voziček.

staršev si je za svojega

oblačila.

staršev si

je izposodilo otroško

posteljico.

staršev

si je izposodilo

igrače.

staršev si je izposodilo

si je izposodilo

črpalko za dojenje, gugalnik ali ležalnik za dojenčke.

staršev si je

izposodilo banjico

za kopanje, prenosno posteljico ali stolček za hranjenje.

Voziček, posteljica, igrače in oblačila so najpogostejše stvari, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. 45 % vseh staršev v omari za naslednjega

Najpogostejši pripomočki, ki so jih starši kupili, pa jih niso uporabljali Nosilka kengurujček

30 €

Duda

6€

otroka hrani oblačila prvega otroka.

Otroški gugalnik

15 % staršev je shranilo igrače svojega

Steklenička za mleko

prvega otroka, da se je z njimi igral tudi drugorojenec.

Otroška stajica

40 €

25 % staršev ni kupilo novega vozička

Grelnik otroških stekleničk

30 €

Koš za plenice

40 €

Ležalnik za dojenčka

60 €

Sterilizator

60 €

Vrtiljak za posteljico

30 €

svojemu drugemu otroku.

14 % otrok anketiranih staršev spi v nekdanji posteljici svojega brata ali sestre.

50 € 6€

najpogostejših pripomočkov za otroka, ki so jih navedli starši, in koliko bi ena družina prihranila, če jih ne bi kupila.

352 evrov

bi ena družina prihranila brez teh nepotrebnih nakupov.

otroka imajo v povprečju starši, ki so sodelovali v anketi.

To poglavje je bilo v izvirniku objavljeno na vsebinskem portalu Zavarovalnice Triglav Vse bo v redu. Starši, še več koristnih družinskih nasvetov najdete na vsebovredu.triglav.si.

DA NE POZABIM

POMEMBNE ŠTEVILKE ZA NOSEČNICE IN MLADE MAMICE 112 – nujna medicinska pomoč V duševni stiski se obrnite na svojega izbranega osebnega zdravnika družinske medicine ali ginekologa. Le ta vas bo po potrebi napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko brez napotnice obrnete neposredno na:

• • •

•

dežurnega zdravnika dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice Center za izvenbolnišnično psihiatrijo – Poliklinika Ljubljana: (01) 47 50 685 (vsak dan od 8. do 15. ure) urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani: (01) 4750 670 Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali pogovor

•

lahko pokličete brezplačne svetovalne telefone: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan) Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (vsak delavnik med 12. in 22. uro ter vsak dan med 18. in 22. uro)

Seznam slovenskih porodnišnic s kontakti Brežice Splošna bolnišnica

Kranj Bolnišnica za ginekologijo

Novo mesto Splošna bolnišnica Novo

Šempeter (Nova Gorica) Splošna bolnišnica dr.

Brežice

in porodništvo

Mesto

Franca Derganca

Černeličeva 15, 8250 Brežice

Kidričeva ulica 38a, 4000 Kranj

Šmiheljska cesta 1, 8000 Novo mesto

Ul. padlih borcev 13a, 5290 Šempeter pri Novi

(07) 466 81 00 www.sb-brezice.si

(04) 208 28 00 www.bolnisnica-kranj.si

(07) 391 61 00 www.sb-nm.si

Gorici (05) 330 10 00

Celje Splošna bolnišnica Celje

Ljubljana Porodnišnica Ljubljana

Postojna Bolnišnica Postojna

Oblakova ulica 5, 3000

Šlajmerjeva ulica 4, 1000

Prečna 4, 6230 Postojna

Celje (03) 423 30 00

Ljubljana, (01) 522 61 11

(05) 700 07 20 www.bolnisnica-po.si

Trbovlje

www.sb-celje.si

www.kclj.si

(03) 56 52 500

www.bolnisnica-go.si

Izola

Maribor

Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj

Splošna bolnišnica Izola Polje 40, 6310 Izola

UKC Maribor Ljubljanska ulica 5, 2000

Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj

(05) 660 68 29

Maribor

(02) 749 14 00

www.sb-izola.si

(02) 321 10 00 https://www.ukc-mb.si

www.sb-ptuj.si

Jesenice

Trbovlje Splošna bolnišnica Rudarska cesta 9, 1420 Trbovlje www.sb-trbovlje.si

Slovenj Gradec

Splošna bolnišnica Jesenice

Murska Sobota Splošna bolnišnica

Splošna bolnišnica Gosposvetska cesta 1,

Maršala Tita 112, 4270

Murska sobota

2380 Slovenj Gradec

Jesenice (04) 58 68 000

dr. Vrbnjaka 6, 9001 Murska Sobota

(02) 882 34 00 www.sb-sg.si

www.sb-je.si

(02) 512 31 00 www.sb-ms.si

pustolovščina. Življenje jega. Zavarujte pustolovščina. Zavarujte ga. Življenjska zavarovanja Fleksibilne zavarovalne Življenjska vsote ob nizkih zavarovanja premijah. Fleksibilne zavarovalne vsote ob nizkih premijah.

Žan in Ažbe Košir Žan in Ažbe Košir Žan in Ažbe Košir

Vse bo v redu.

triglav.si