NAČINI SPROŽANJA IN POSPEŠEVANJA PORODA

Pripravil: mag. Gorazd Kavšek, dr. med., specialist ginekologije in porodništva

Sprožen oziroma induciran je vsak porod, ki ga sprožimo umetno pred prvim spontanim popadkom. To se zgodi v petini primerov, in sicer ko ocenimo, da lahko nadaljevanje nosečnosti pomeni večje tveganje za plod in/ali nosečnico kot pa umetna sprožitev poroda.

Če plodovnica predčasno odteče (spontan razpok plodovih ovojev) in se popadki ne pojavijo spontano v naslednjih 12 do 24 urah, popadke sprožimo z zdravili. Če porod sprožimo pred 37. tednom nosečnosti, ima lahko otrok težave zaradi nedonošenosti.

Zakaj sprožimo porod?

Porod sprožimo zaradi večjega tveganja za resno ogroženost ploda in/ali nosečnice. Najpogostejši razlog je podaljšana ali poterminska nosečnost; to je tista, ki traja več kot 42 tednov ali 294 dni od zadnje menstruacije. Tako dolga nosečnost pomeni povečano tveganje za mrtvorojenost in dokončanje poroda s carskim rezom. Večinoma svetujemo sprožitev poroda osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu.

V primeru kroničnih obolenj – kronična arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen ... – ali nekaterih v nosečnosti pridobljenih stanj – gestacijska hipertenzija, nosečnostna sladkorna bolezen, nosečnostna holestaza … – svetujemo sprožitev poroda ob poslabšanju zdravstvenega stanja nosečnice in/ali ploda.

Kako sprožimo porod?

Luščenje plodovih ovojev dokazano poveča verjetnost spontanega začetka poroda zaradi lokalnega nastajanja prostaglandinov. Postopek poteka tako, da pri vaginalnem pregledu s prstom v cervikalnem kanalu zdravnik odlušči plodove ovoje od stene maternice centimeter ali dva od notranjega materničnega ustja. Pogoj je, da je ustje vsaj centimeter ali dva odprto. Postopek je lahko nekoliko neprijeten in boleč, po posegu pa se pojavi rjav izcedek ali blaga krvavitev, kar ni nevarno in ne zahteva ponovnega pregleda. Luščenje plodovih ovojev po predhodni seznanitvi nosečnice izvede ginekolog ob rednem ginekološkem pregledu, praviloma po 39. tednu nosečnosti.

Druge oblike sprožitve poroda se izvajajo v porodnišnici in porodnice so takrat hospitalizirane. Če je maternično ustje ustrezno dozorelo (zmehčano in odprto), lahko porod sprožimo z umetnim predrtjem plodovih ovojev (kar imenujemo amniotomija). Če se po predrtju spontani popadki ne začnejo v uri ali dveh, jih sprožimo z zdravilom v žilo (oksitocin).

V primeru nezrelega materničnega ustja pa imamo za sprožitev poroda na voljo mehanske in farmakološke metode.

Mehanska sredstva za dozorevanje materničnega vratu so balončki, ki jih vstavimo skozi nožnico in maternični vrat v spodnji del maternice (pred plodove ovoje). Balončki z rahlim pritiskom širijo notranje

ustje materničnega vratu in z raztezanjem spodnjega dela maternice spodbujajo na lokalno sproščanje prostaglandinov, kar pozitivno vpliva na zorenje materničnega vratu in pojav prvih popadkov. Prednost mehanskega načina indukcije je enostavnost uporabe in malo stranskih učinkov. Njegova slabost pa je, da mora biti maternično ustje vsaj malo odprto in v večji porabi oksitocina (zdravila za spodbujanje popadkov) med porodom. Balončke lahko uporabljamo tudi pri porodnicah, ki so že imele carski rez ali so preobčutljive za prostaglandine.

Farmakološka metoda je sprožanje poroda z zdravili. Najpogosteje uporabljamo zdravilo dinoproston (Prostin E2®), ki posnema normalno fiziološko zorenje materničnega vratu in poveča občutljivost maternice za oksitocin. Dajemo ga v obliki tablet za v nožnico (redko pa v obliki infuzije v žilo). Po vstavitvi redno spremljamo plodovo stanje z merjenjem njegovega srčnega utripa (kardiotokografija – CTG). Če se porod ne začne, postopek ponovimo naslednji dan.

Koliko časa traja sprožen porod?

Porod, ki ga sprožimo s predrtjem ovojev, traja približno toliko časa kot porod, ki se začne spontano. Če moramo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, pa ta postopek traja dlje, in sicer od 6 do 48 ur, običajno od 12 do 24 ur. V tem času je porodnica na bolnišničnem oddelku in se lahko prosto sprehaja ali kako drugače zaposli svoje misli in telo. Popadki so navadno blagi ali jih nekaj časa celo ni. Ko se popadki okrepijo, se običajno začne maternično ustje odpirati in porodnico premestimo v porodno sobo. Dozorevanja materničnega ustja, dokler porodnica nima rednih in bolečih popadkov, ne štejemo za pravi porod. V primeru spontanega začetka poroda ta čas porodnica praviloma preživi doma. V primeru sprožitve poroda pa tudi čas dozorevanja materničnega ustja preživlja v bolnišnici. Zato je zelo pomembno, da je nosečnica na to pripravljena in poskuša ta čas kar najbolje izkoristiti za počitek.

Najpogostejši zapleti: • neuspela sprožitev poroda, • dolgotrajen porod, • dokončanje poroda z urgentnim carskim rezom.

Sprožen porod je običajno nekoliko bolj boleč kot tisti, ki se začne spontano, in se zato priporoča dobra analgezija. Pri sproženem porodu, pri katerem moramo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, je najprimernejša metoda epiduralna analgezija, še posebej, če pričakujemo nekoliko dolgotrajnejši porod.

Pri uporabi farmakoloških sredstev za dozorevanje materničnega ustja (prostaglandin E2) lahko v redkih primerih pride do premočne stimulacije maternice (zelo pogosti popadki), to pa lahko povzroči akutno upočasnitev plodovih srčnih utripov (akutni fetalni distres) in še redkeje zelo hiter utrip. Če se stanje ne umiri, je nujen carski rez.

ALI LAHKO POROD SPROŽIMO NA NARAVEN« NAČIN?

Dokazano učinkovite metode za sprožitev poroda doma ne obstajajo, čeprav kroži (danes predvsem na spletu) mnogo opisov »naravnih« načinov za sprožitev poroda: zeliščni pripravki, olja in klizme, homeopatija, akupunktura ... Ker ni dokazov o učinkovitosti in ker so nekateri pripravki lahko tudi škodljivi, uporabo teh metod odsvetujemo.

Čeprav poznamo nekaj teoretičnih razmislekov, da bi spolni odnosi lahko pozitivno vplivali na začetek poroda (prisotnost prostaglandinov v semenski tekočini, sproščanje oksitocina med orgazmom), ni prepričljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti spolnih odnosov za sprožitev poroda. Ker pa ne škodijo, če seveda ni razpoka plodovih ovojev, krvavitve ali drugih kontraindikacij, jih nosečnicam mnogokrat svetujejo tudi strokovnjaki.