Kunsthaus no. 3

Memento mori, by Denis Grrr, France

Napeta situacija; Dejmo stisnt by Čiburaška

Kiparska razstava: Brez naslova by Boris Beja

1 Svoboda govora, govor, sovražni govor

11 “Najvišja dejavnost je biti Vzrok” by PSNR

4-5 Was ist Kunst by Barosch

12-13-14 Profesor Josip Grašer by Stane Jagodič

7 Nova knjiga Eve Ras “Balderisani”

18-19 Reportage aus Piran

8 Derek goes to Holliwud

20-21 Izguba službe by Kreacija

10

26

Svoboda govora, govor, sovražni govor Zakaj ravno sovražni govor? O sovražnem govoru se premalo govori. Ga ne zaznavamo ali si zatiskamo oči?

Se sklicujemo na svobodo govora? Vendar svoboda govora, kakor tudi svoboda na splošno, ni absolutna.

Svoboda izražanja mora obstajati, ampak ne v svoji absolutni različici in z dobršno mero odgovornosti vseh, ki so vključeni v diskurzivni proces.

D

emokratična družba res temelji na pluralizmu mnenj, vendar mnenja, ki tvorno in odgovorno sodelujejo v javni razpravi in z osvetlitvijo pomembnih problematik iz različnih zornih kotov pomagajo k večjemu razumevanju in strpnosti med ljudmi.

Sovražni govor ne odpre razprave, ampak jo zapre. Argumenti o popolni svobodi govora, kot temelju liberalnih svoboščin, padejo na izpitu. Sovražni govor in ideološka stališča, na katerih temelji, težijo k enoumju, prevladi večine in tako zanikajo ravno tisti pluralizem mnenj, na katerega se njihovi nosilci radi sklicujejo.

munikacija med enakimi, saj med ljudmi obstajajo razmerja moči, ter kritizira koncept splošnega vedenja, ker prikriva in reproducira ideološke procese, ki potekajo med diskurzom.

O

bstoj sovraštva in sovražnega govora je sam po sebi večen problem. Družbe se s prepovedmi, moralnim obsojanjem ali z upravljanjem sovraštva spopadajo, odkar obstajajo. Sovraštvo in sovražni govor dobita povsem nove dimenzije, ko postaneta del uradnega oziroma vladajočega političnega diskurza. Sovražni govor postaja vse močnejši družbeni problem, ki Sovražni govor. se s sfere zasebnega redno pomika tudi na polje javnih in medijskih Kaj sploh to je? diskurzov. Izrazi sovražnega govora so posebej skrb zbujajoči, kadar ovražni govor je izražanje jih v zvezi z opravljanjem svoje mnenj in idej, ki so po svofunkcije izrečejo politiki ali druge ji naravi diskriminatorne, javne osebnosti na uglednih pobodisi ksenofobične, rasistične, ložajih v organih oblasti. Prav od homofobične, seksistične, šovininjih je treba upravičeno pričakovastične in usmerjene proti različti in terjati še posebno skrbnost za nim manjšinam, tako etničnim, etiko javne besede ter odgovornost narodnim, verskim, kulturnim, Ravno politika bi morala skrbeti za za razvoj strpnosti in demokratičspolnim in drugim. etiko javne besede, enakopravnost in ne politične kulture oziroma kulture nasploh. In to, da se demokratično politično kulturo.

Ravno politika bi morala skrbeti za etiko javne besede, sovražnikulturo. govor širi z izjavami politikov, intelektualcev, ovražni govor je vsaka izjava,enakopravnost katere namen je poin demokratično politično uglednežev, je potrditev, da sovražni govor ni značilen le niževanje, zastraševanje ali napeljevanje k nasilju za nižje sloje ljudi, ki so brez družbene moči in možnosti na podlagi rasne, etnične ali nacionalne pripadnoprispevanja svojih mnenj v javno razpravo, saj so ponasti, religije ali spolne usmerjenosti. Sovražni diskurz pa vadi potisnjeni na rob družbe. ni omejen le na sistem znakov, na jezik, besede in presega rabo jezika. Ena od metod in teorij je kritična analiza diskurza s pomočjo katere analiziramo sovražni diskurz, Korenine so globoko retoriko in predočimo kako prvine sovražnega govora vplivajo na družbo, kajti kritična analiza diskurza se ovražni govor obstaja že od nekdaj, le da mu je osredotoča predvsem na družbene pojave, ki so tesno v zadnjih nekaj desetih letih posvečene več popovezani z jezikovno rabo in hkrati s svojimi spoznanji zornosti, javnih obravnav in diskurza v širšem pomembno dopolnjuje tradicionalna gledanja. Poudari družbenem kontekstu. Moje osebno prepričanje, razmitudi socialno vpetost jezika ne samo na ravni konkretne šljanje in pogled na svet me silijo, da pišem, mislim in govorne situacije, pač pa tudi na ravni institucije in širšese zavedam. Že od nekdaj me moti to, da so ljudje polni ga socio-kulturnega konteksta, pri čemer odkrije vzorce predsodkov, stereotipov, sovraštva do drugih, drugačnih, in prakse, ki obstajajo za posamezne govorne situacije, pa naj bo to zaradi barve kože, oči, las, veroizpovedi, opozori, da jezikovna komunikacija v splošnem ni kospolne usmeritve, nacionalnosti ali pa zgolj samo zaradi

S S

S

imena ali priimka. In za njih je to ena in edina resnica. Češ, tako pač je na tem svetu. Razumem, da si na takšen način osmišljajo svet okoli sebe, ker je tako najlažje. Le malo se jih lahko postavi v vlogo žrtve, recimo v primeru sovražnega govora, ali pa razmišljajo, da se to lahko zgodi tudi njim. Le malokdo razmišlja o tem na takšen način, da prepozna neenakost in da sprejema raznolikost kot vrednoto, drugačnost kot nekaj sebi enakega. Ljudje ne vidijo, da so jim ti predsodki, stereotipi, ideje podani, in da jim jih vseskozi vtirajo v njihovo zavest in podzavest. Torej, če je svet skonstruiran na takšen način, bi lahko bil osmišljen tudi na drugačen. Torej, bolj strpen, manj sovražen. Moja mladostna, naivna in idealistična ideja, da bi spremenila svet se je seveda s časom razblinila, vendar sem še vedno mnenja, da lahko z majhnimi kamenčki sestavimo boljši, ljudem prijaznejši mozaik in to z osveščanjem, izobraževanjem, izpostavljanjem problemov, z nestrinjanjem z določenimi sovražnimi pojavi v družbi in medsebojno komunikacijo. Saj nihče ne mara da je zatiran, zlorabljen, da ga je strah, da ga zmerjajo, podrejajo, mu grozijo, ali pa da je sovražni govor namenjen prav njemu.

Zmoremo narediti premik?

V

sako družbeno odklonsko dejanje je označeno kot nekulturno. V širši javnosti je ponavadi obsojeno, kar najpogosteje opredelimo kot najstrožjo kazen, ki pa velikokrat ne zadostuje, če tovrstna dejanja ne obsodimo tudi formalno-pravno. Sprejetje zakonodaje nima nujno učinka čudežnega zdravila za družbeno nestrpnost, vendar menim, da prepovedi in kazni opominjajo člane družbe na to, kaj je prav in kaj ni.

Zato je v Sloveniji treba urediti pravno prakso in dodatno razvijati pravne standarde večje enakopravnosti. Stanje v naši družbi je takšno, kjer je sovražni govor sprejet kot nekaj vsakdanjega, samoumevnega, legitimnega. In to na vseh nivojih družbenega življenja, tako v politiki, gospodarstvu, privatni sferi in nenazadnje tudi v medijih.

In zakaj je tako? Imamo sprejete zakone, ki so napisani sami sebi v namen, saj za to, kar prepovedujejo v svo-

jih členih, ne določajo nikakršnih sankcij za kršitve teh členov, kot je to na primer Zakon o medijih. Nadalje, pomembno vlogo ima neučinkovit pravni sistem oziroma pomanjkanje sodne prakse na tem področju, prav tako neobčutljivost in neprepoznavanje sovražnega govora v družbi sami, premalo izpostavljanja in opozarjanja na ta problem tako politike kot medijev, ki bi morali zaradi svoje moči in ideologij imeti osrednjo vlogo pri reševanju tega problema.

Z

golj sprejeta zakonodaja, četudi po najvišjih mednarodnih standardih za odpravo nestrpnosti in neenakosti v naši družbi, še ni garancija dejanske enakopravnosti. Vsi vpleteni v družbeno življenje, od državnih institucij do konkretnega posameznika, morajo sprejete standarde v vsakdanjem življenju tudi živeti, kajti ni dovolj, da različnost toleriramo, moramo jo tudi sprejemati.

O

b koncu lahko le strnem misli in izpostavim, da svoboda govora ne omogoča le konstruktivnih mnenj, temveč tudi tista negativna, ki h konstruktivnemu mišljenju ne pripomorejo dosti, kvečjemu škodijo. Svoboda mišljenja je bistven predpogoj za svobodno izražanje misli in idej, vendar pa svoboda izražanja kot mnoge druge človeške pravice ni absolutna. Teorije govornih dejanj in analize sovražnega diskurza nas učijo, da sovražni govor sam vpliva na vsakdanja razmerja med ljudmi in na konstrukcijo družbene realnosti, v kateri živimo. Predvsem pa vpliva na tiste, ki jim je namenjen. Na področju sovražnega govora se srečujemo s številnimi problemi, zato menim, da je bistveno pri odpravljanju sovražnega govora intenzivno osveščanje o negativnih stereotipih in predsodkih ter izobraževanje o škodljivih posledicah sovražnega govora, o vplivih medijev, politike in njihovih ideologij. Sovražni govor moramo zaznavati, biti občutljivi nanj, saj od besed k dejanjem včasih ni dolga pot. In tako kot dejanje, tudi beseda lahko ubije.

Avtor: Homo sapiens

5

Po poteh kulturnih sledi...

M i c h e l a n g e l o v

DAVID

še vedno velja za najpopolnejše umetniško stvaritev v zgodovini človeštva.

Gallerija degi Uffizi, Firence, Italija Foto: Frenk Fidler

Was ist Kunst? »Streti oreh – to pač res ni posebna umetnost, zatorej si tudi nihče ne bo upal sklicati občinstva le zato, da bi pred njim – temu občinstvu v zabavo – trl orehe. A če kdo to le naredi in če se mu ta namera posreči, tedaj tisto pač le ne more biti samo navadno tretje orehov.«

P

J

reizpraševanje pojma, vloge in statusa umetnoožefina se ni zadovoljila s statusom subjekta najsti v družbenem življenju zna biti utrujajoča višjega občudovanja. Zase je začela zahtevati stvar. Mozganje postane količkanj bolj zabavno, posebne pravice: hotela je, da se jo oprosti sleče se z motrenja najveličastnejših tvarin umetniškega hernega dela. Skrb za vsakdanji kruh in fizično delo stvarjenja spustimo na premišljanje najpreprostejših namreč škodujeta njenemu glasu in zaradi utrujenega oblik ustvarjanja in če imamo za nameček opraviti še telesa ne more dobro nastopati. Umetnica, občudovaz umetnino, ki si ista vprašanja zastavlja sama v sebi. no bitje, za katerega se je zdelo da ni iz tega sveta, je Veliki mojster kratkih literarnih zgodb srhljivih razsezase terjala zemeljske pravice. Lahko si mislimo, da žnosti, Franz Kafka, se je podobnega dela lotil v svoji se je njena pevska kariera kaj klavrno končala. Miši zadnji kratki zgodbi z naslovom Pevka Jožefina ali kljub vsemu niso ravno muzikalična bitja in mišje mišji rod (1924). V njejse ne osredotoča le na trenje ljudstvo nikakor ni pristalo na njene zahteve. Jožefina orehov, kot nakazuje gornji, iz zgodbe izposojeni cise je iz nečimrnosti in trme odločila, da jim - dokler tat. Predvsem govori o miški Jožefini, ki je sredi mišje ne uslišijo - pač ne bo več pela, a je ljudstvo ostajega ljudstva zaslovela kotpevka. Njeno petje se ni v lo neomajno. Miši so pozabile na Jožefino, bila je le resnici kaj dosti razlikovalo od glasovnih sposobnosti kratka epizoda v zgodovini mišjega rodu. drugih miši. Marsikatera ožefina je potonila v miš je celo upala trditi, da trenutku, ko je iz niča je bil Jožefinin glas šibkejželela ustvariti nekaj. V ši in prav nič lepši od glasu trenutku, ko je začela svokatere druge izmed njih. Pa jo ustvarjalnost vezati na vendar – ko se je Jožefina zemeljske pravice in svojo postavila v pozo, iztegnila umetnost umeščati v določevrat in zažvrgolela, se je no pozicijo znotraj družbene življenje okoli nje ustavilo. strukture, je sij njenega nadTrume miši so se zbirale, se zemeljskega blišča nenadonemično in nemo predajale ma izginil. Glorificirani nič, Vizija projekta 2069, Nani Poljanec, foto: Štiglic opoju njenega glasu in izki je omamil sleherno miš, ki kazovale spoštovanje véliki umetnici. je prisluhnila njenemu petju, se je razblinil v zoprno afka je zgodbo o pevki in njenemu občinstvu mišje cviljenje. Postal je navaden nič. Zavesa se je spisal v času, ko je bil zaradi hude bolezni snela in Jožefina je bila razkrinkana - bila je le presam že povsem brez glasu. V njej je prikazal prosta siva miš. umetnost v drugi luči kot se je to počelo pred njim.V trnjeno po Kafki: institucionalizacija umetnosti obdobju romantike in viharništvaje bil status umeje umetnost ugonobila. Umetnost, ki ni vztratnika tesno povezan s kultom genija. Umetnikovo jala v niču, ki ga je sama ustvarila iz nečesa, ustvarjanje se je povezovalo s skrivnostno božansko umetnost, kije želela zase nekaj drugega, umetnost,ki silo, ki je delovala iz njegove duše in iz nič ustvarjala je ni zadovoljilo občudovanje, umetnost, ki je hlastala veličastne tvarine (creatio ex nihilo). Pri Kafki se je po posebnih priznanjih in privilegijih – taka umetnost umetnik znašel v obratni vlogi - ko iz nečesa ustvari je samo sebe pognala v prepad. nič. Umetnost torej ne ustvarja nekaj iz nič, temveč as ist Kunst? Vprašanje, ki mora ostati neodgovorjeno. In hkrati vprašanje, ki si ga iz nekaj ustvarja nič. Ta ustvarjeni nič, ki ga Kafka hudomušno prikazuje skozi prispodobo trenja orehov je treba nenehno zastavljati. Le na ta nain prispodobo mišje pevske dive, ni navaden nič. Je čin se je namreč mogoče izogniti odgovoru nanj - in nekaj, kar je postalo nič. Je nič, postavljen v vzvišeno ustvarjati. pozicijo občudovanja in čaščenja. Je glorificirani nič.

Barosch Je nič, za katerega se zdi, da ni s tega sveta. Če bi bil s tega sveta, bi bil preprosto – nič.

7

J

K

S

W

Ekrem in Eva

8

Eva Ras, ki je bila predstavljena v osrednjem intervjuju v KunstHausu No. 2, legendarna filmska igralka in pisateljica, je prejšnji mesec (prva polovica oktobra) izdala novo knjigo v kateri brez cenzure opisuje dogajanja na »Farmi«, kjer je preživela tri mesece svojega življenja.

K

njiga z naslovom “Baderisani” (kupite jo lahko ob obisku Beograda ali v kateri izmed spletnih knjigarn, cena je 670 dinarjev, cca, 7€) govori o njeni osebni izkušnji, kot tudi o podrobnostih, ki jih je odkrila pri znanih osebnostih, ki so bili njeni sostanovalci. Na ovitku knjige je fotografija slabe resolucije z motivom Eve Ras in Ekrema (Zvezda ZDA in Kanade, Ekrem Jevrić Gospoda, ki ima na youtubu več kot 9,9 milijona ogledov za hit »Kuča poso«) zraven slike Eve in Ekrema najdemo še motiv teniške žogice Novaka Đokovića - Noleta, za katero še zdaj ne vemo kaj predstavlja. (Čiburaška, foto Štiglic)

O

bjavljamo nekaj Evinih izjav iz srbskega tiska v izvirnem jeziku: »Ja sam potpuno zapanjena, okusnica jeste život na Farmi, ali je takođe i sajber zlostavljanje javnih ličnosti, ta internet osuda sa svih strana i veb aktivnosti koje su, sigurna sam delo podmladka političkih stranaka, oni brukaju našu zemlju. Pa zamislite kada su meni deca na ulici prilazila i izvinjavala se zbog gluposti koja su pisana na moj račun “Baba se sunčala, Ubi babu...” priznajući, da su ih njihove stranke terale na to.« »Knjiga je izdata dva meseca kasnije od planiranog, jer je prva izdvačka kuća sa kojom sam srađivala odbila dizajn korica, te sam morala da nađem novog izdavača. Moja knjiga, moj dizajn. “Evro Đunti” je izdavačka kuća koja je prihvatila knjigu kakvu sam je ja napravila. Ovo je zaista moja knjiga.« »Na naslovnoj strani je Noletova lopta, verovali ili ne, pogodilo se, da su i njega zlostavljali putem interneta, tako sam jutros pročitala, ali to nije razlog zašto njegova lopta stoji tu, već sam čitala da i Nole voli Ekrema, pa se poklopilo.«

D

ragi KunstHaus, prosle nedelje je stigla u prodavnice moja nova knjiga, saljem ti korice da vidis. Sinoc je bila noc prodaje u tržnom centru i u Knez Miahilovoj ulici gde sam potpisivala citaocima, dan pre toga sam je predstavljala u Rakovici. Uspela sam u 71 godini da uzburkam javnost.

Danas cu ti poslati knjigu, nadam se da ces je dobiti do utorka. Knjiga govori o rijalitiju Farma, gde sam provela 106 dana, naravno sam rijaliti je okvir price a

stivo govori o ovom vremenu i svakojakim diskriminacijama sa kojima moramo da zivimo, na primer internet diskirmicija koja uzima maha na celom svetu, gde se ljudi bezrazlozno obezvredjuju i vredjaju. Knjiga je izasla istog dana kad su Dobrici Cosicu dali laznu Nobelovu nagradu da ga obrukaju i uznemire.

Zamisli stampa je objavila da je dobio Nobela, a onda se ispostvilo da je Svedjanin dobio a ne Dobrica a web aktivisti se smejali kako su dobro zajebali Cosica jer ga merze kao politicara. Zasluzio je, kenjali su, da ga izvrgnu ruglu. A moja knjiga upravo govori o takvim bednicima koji proganjyaju druge ljude na netu.

Nadam se da cemo se skoro videti, da ces skupiti pare i vreme da dodjes.

Veliki pozdrav, budi zdrav i lep.

Eva

Skrivnost posebnega okusa Cockte se skriva v edinstveni mešanici enajstih vrst zelišč, pri čemer daje šipek Cockti značilno aromo, limona in pomaranča pa neustavljivo svežino. Cockta je primerna prav za vse generacije, saj je brez kofeina in ortofosforne kisline. Foto Štiglic

1701-Guy Fawkes. Ikona protestnikov z Wall streeta tudi v Ljubljani. Lik Guya Fawkesa je postal simbol upora kontra Wall Streeta po vsem svetu. Foto: Rudi Skirocore

Derek goes to Hollywood

DARIO BORŠIČ – DEREK / BOEM Rojen: 11.04.1985 v Celju, horoskop: oven, višina: 171 cm, teža: 67 kg, barva oči: zeleno modra, barva las: temno rjava, hobi: košarka, izobrazba: trgovec, najljubša hrana: pica, najljubša pijača: Pepsi, najboljši fuk: še čakam na njega, najlepše presenečenje: življenje samo, največja želja: »Osvojiti srce te lepe mladenke«, dolžina orodja: majhen po velikosti, velik po zmogljivosti, na ženski ljubiš: vse, misel, ki te definira: »Vsak dan naredi nekaj česar se najbolj bojiš« Čiburaška & Akažu: Kdaj si začutil, da bi rad postal »The actor«?

Boem: »Lahk ponoviš vprašanje...« Č&A: Ja, seveda. Kdaj si začutil, da bi rad postal »The actor«?

B: »Ko sm se začel zavedati pomena življenja.« Č&A: Že dve leti se meniš, da boš krenil za Hollywood, do zdej si še kar tu…Ka zej, kda greš?

B: »Ko se bom znebil vseh strahov in končno zaupal samemu sebi in s tem pridobil znanje da lahko dosežem karkoli.« Č&A: Od kod boš štartal in kje vse boš presedal do Hollywuda?

B: »Štartal bom od tu kjer sem zdaj (opp. v KunstHausu), presedal bom tam kjer bo potrebno.« Č&A: Zakaj si želiš odditi v Hollywood in postati igralec?

B: »Samo zaradi zabave.« Č&A: Ko boš prišel do menadžerja te bo vprašal marsikaj, katerega vprašanja si najmanj želiš. Postavi ga in samo za KH odgovori nanj.

B: »Kaj delaš tukaj….in odgovor bi bil...prišel sem da igram.« Č&A: Malo ličiš na Elvisa, baje špilaš kitaro…nudi se ti vloga, da ga igraš v novem filmu, kateri njegov komad bi špilal in kateri legendarni stavek izrekel?

B: » »Love me tender«, ob tem pa izrekel: »Dream as you live for ever, life as you die today« (James Dean) Kar personificira življenje. Ta izrek je največja resnica kar jih je bilo kdajkoli izrečenih.« Č&A: Naštej mi 5 najslabših igralcev v zgodovini kinematografije?

B: »Jih ne poznam. Vsak, ki je igralec je dober, saj zna igrati, drugače ga ne bi imenovali igralec.«

10

Č&A: Kdo je bil Ed Wood?

B: »Nimam pojma.« Č&A: Kaj vse bi naredil, da dobiš vlogo, ki si jo želiš?

B: »Napravil bi vse kar moram.« Č&A: Bi snemal porniče?

B: (odločno) »Ne« Č&A: Bi šel v posteljo z producentom?

B: (nevrotično) »Ne« Č&A: Bi plačal 10.000 dolarjev?

B: (razmišljujoče z žalostnim pogledom v denarnico) »Ne. Ostal bi le to kar sem in igral.« (prešine ga misel, ki jo zapiše popolnoma sam, ne ozirajoč se na naju… Č&A) B: »Moji odgovori mogoče niso takšni, kot bi jih želeli slišat, ampak to sem le jaz, to je nekaj kar čutim, vi ste le bralci. ki še vedno nekaj

iščete, nekaj, kar vam bi dalo morda novo mišljenje, neko modrost tega življenja, nek odgovor na to naše življenje. Povem lahko le to, da je vsak tisto, v kar verjame, da je.« Č&A: Si slaven igralec, nominiranec za Oskarja za glavno vlogo, zmagaš in držiš Oskarja v roki na glavnem odru Kodakovega teatra, tvoj govor množici se glasi…?

B: »Ne vem kaj naj rečem, edino, kar lahko povem je hvala, brez vas mi ne bi uspelo.« Č&A: In kaj sledi potem? Č: Pogleda izpod čela, kar se izpiše v njegovem oblačku: »En model iz zadnjih vrst vstane in začne plosakti najprej sam z zelo dolgimi intervali in počasi se mu pridruži vsa dvorana…« B: »To srečo, ki sem jo dosegel bi delil z ostalimi, povabil bi jih, da živijo svoje sanje.« Č&A: Kaj je tvoj cilj v življenju?

B: »Živeti ga.« Č&A: Se bojiš smrti?

B: »Ne razmišljam o smrti saj živim.« Č&A: Se sploh česarkoli ali kogarkoli bojiš?

B: »Strah, o ta strah, le kaj bi bilo brez strahu? Ne bi bilo poguma in brez poguma, prijatelji dragi ne bi imeli moči, brez moči, bralci predragi ne bi občutili ljubezni, ljubezen o ta ljubezen je odgovor na vse.

In kaj je ljubezen? Ljubezen je vse, nima začetka ne konca, je vse kar je kadarkoli bilo, kar je in kar bo.« Č&A (močan aplavz obeh za doslej najboljši odgovor.. :) Č&A: Delaš v najprestižnejšem hotelu, v goste pride milijarder, ki je tesno povezan z filmskim svetom. Imaš možnost stika z njim. Kaj narediš?

B: »Pomislil bi na Nike. Just do it. Sam bi odgovoril Nikeu Just did it, saj bi komaj takrat prišel do želenega rezultata. Ko ti življenje pravi, napravi nekaj, ti ne preostane prav veliko, kot le to da to napraviš. Šele takrat boš začutil, kaj vse si in kaj vse lahko dosežeš.« (opp. in res je postopal natančno tako…doma je napisal pismo in ga odnesel mimo varnostnikov, ter ga predal osebno njemu, milijarderju, ki ga verjetno ravno sedaj, ko berete te vrstice, tudi on bere in se odloča »Zakaj mu nebi omogočil sanj, to je zame mala malica…« ) Č&A: Katera vloga bi ti po tvojem mnenju bila najbolj pisana na kožo?

B: »Človeka, ki je padel na dno in se kasneje povzpel na najvišji vrh sveta.« Č&A: Bi dodal še kaj za konec?

B: »Nisem zadovoljen s svojimi odgovori!« Čiburaška & Akažu, Photo: Čiburaška

Kiparska razstava; Boris Beja, Delovni naslov; Brez naslova Štirje člani grupe KunstHaus, smo se sedmega desetega tega leta odpravili v mesto, ki je bilo v dobrih starih časih četrto najbogatejše v Jugoslaviji, s svojimi mogočnimi tovarnami, tisočerimi navadnimi delavci, ki so služili kruh v rudniku, termoektrarni, STT-ju, cementarni...V mestu, kjer so prvič zadoneli Hostnikovi stihi: ”Od kdaj sinovi resnice ste bratje noči, kaj roke vaše s krvjo rdeči, eksplozija v noči je roža gorja, opravičit se z njo ničesar ne da....” in je bila konec sedemdesetih prejšnjega stoletja ”Rojena” legendarna Bratska grupa Laibach...Da, v Trbovljah je bila tiste tmurne noči, v Delavskem domu, simbolu združevanja kulture željnih delavcev, pomenljiva razstava mladega kiparja Borisa Beje. In prav tukaj smo dobili odgovore na vprašanja.. Kaj je sodobno kiparstvo?, Kdo koga jebe?, Kako preživeti v maneži za lopate prirejeni za življenje gradbenega delavca, ki je marljiv, kot mravlja? ... In odgovor smo našli v enostavni zloženki, ki je izšla ob razstavi. Objavljamo ga v celoti, za kar se zahvaljujemo kustosu galerije in avtorju (Uvod+F: Čiburaška)

“V

sakodnevno obveščanje javnosti, o stečajih, dokapitalizacijah in propadanju podjetji in gospodarstva svojih posledic ne pušča le v družbeno vedenjski zavesti posameznika. Družbeno socialna angažiranost je svoje mesto našla tudi v polju umetnostne produkcije.

Trenutna gospodarska situacija je brezposelne pomaknila v socilano skupino marginalnih združb, v katerih svoj jaz in identiteto ter pravico išče ne malo ljudi. Brezposelni delavci predvsem v gradbeniških panogah so bili izhodišče pričujočega dela na razstavi. Osnovni vsebinski in začetni gradnik instalacije je bila lopata, ki je poleg vsebinske note po svoji obliki narekovala tudi formalno podobo objekta, tako imenovane lope za lopate. Delo je sestavljeno iz štirih lesenih objektov, ki so si formalno podobni a kljub temu z različnimi načini odpiranja in transformiranja lope v

prostor za malico ali počitek, subjektivizirani. Delo brez naslova v prvi meri obravnava delo in delavca, ki je ostal brez dela in je sedaj umaknil svoj personificiran jaz – orodje v lopo in čaka na zavodu za zaposlovanje, na centru za socialno delo, upravni enoti na novo priložnost, da bi spet lahko poprijel za orodje, in tako zagovarjal svojo identiteto in obstoj v kapitalistični skupnosti. V drugem pogledu pa se samo delo širše povezuje tudi z nestrpnostjo do priseljencev, rasizma in nasilja, na socialno in zdravstveno neurejene pogoje delavcev, na ponavljajoče izkoriščanje delavca in njegovega zaupanja in nenazadnje na gospodarstvo, ki brez delavčevih rok ne bo preprečilo tretje recesije. Delo je nastalo v sklopu rednega študijskega programa na ALUO pri predmetu Kiparstvo, v sodelovanju z mentorjem prof. Jožetom Baršijem.”

»Najvišja dejavnost je biti Vzrok.« ...natanko ob polnoči(!), sredi nevihtne noči 10. julija 1856 ... v Smiljanu pri Gospiću, na Hrvaškem ... ob šumenju dežja in grmenju se dogaja miren porod ... v trenutku prereza popkovine se slepeče zabliska ... odjekne oglušujoč grom udara strele. Babica materi Georgini-Đuki v naročje položi novorojeno dete in, s strahospoštovanjem, hkrati pa občudovanjem v glasu, šepne: »To je otrok strele.« Georgina-Đuka ga je stisne v naročje, ga pogledala v oči, z razsvetljenim izrazom obrazu zajoče in popravi babico: »Ne, to, je otrok Svetlobe.«

K

UNSTHAUS kot dokaz pri razjasnitvi namena načrtnega razvrednotenja dela Nikole Tesla prilaga dokument (ček za 125$, veleposlanika Kraljevine Jugoslavije iz decembra leta 1934, ki je Nikoli Tesla, kot posojilo za golo preživetje, pomagal prebiti se skozi božični čas 34-ega leta, ko je že ves civilizirani Svet deloval in se razvijal temelječ na njegovih izumih !!!).

Dokument dokazuje ne le, da so obstajali motivi za zaviranje razvoja njegovih izumov, temveč tudi da je bil Nikola Tesla v tistem času žrtev načrtnega zatiranja, ker je obstajal ‘večji načrt’ v katerem ni prostora za njegove celotne zamisli o prihodnosti z zastonj energijo

in solidarno gospodarjenje z našim planetom. Nikola Tesla je, preprosto gledano, kar se izmeničnega toka, magnetizma in energijskih dinamik tiče, patentiral, ali vsaj izumil VSE koncepte, ki smo jih in jih bomo na tem, ali kakšnem drugem, planetu kadarkoli v prihodnosti potrebovali za delovanje razvite ter etično manj oporečne družbe.

Žalostno; umrl obubožan, kasneje upodobljen na osmih bankovcih in več kovancih

R U

odi se Nikola Tesla, arhitekt elektrifikacije, elektronizacije, brezžične komunikacije, skratka avtor celotne energo-električne prihodnosti Človeštva. sodo Nikole je, poleg preroških besed ob rojstvu, že v rani mladosti začela k razmišljanju in dojemanju narave usmerjati radovednost.

Prva vzpodbuda je bila želja razumeti pojav majhnih strelastih in prasketajočih bliskov, ki jih je povzročala statična napetost, do katere je prihajalo na kožuhu, ko je neke noči, v temi božal mačko. Zadal si je nalogo, da ne odneha dokler ne dojame narave tega pojava. rvi stik z prenosom energije Nikola vzpostavi v dedovem mlinu, kjer začne, opazujoč mehanski prenos moči vode (skozi katerega se smerno ali linearno gibanje pretvarja v vrtenje več osi in nato v nihanje), počasi opazovati, spoznavati in temeljito dojemati večplastnost naravnih pojavov in spreminjanje oblik energije v njih.

P

P

o dolgi poti izobraževanja in praktičnega raziskovanja, kot tudi teoretični razdelavi svojih dognanj, leta 1893 Nikola odkrije, razloži in patentira mehanizme delovanja radijskih valov, dognanje, ki njegovo razumevanje popelje onstran takrat verjetnega, prav tako mu omogoči nadaljnje raziskave valovanj. eta 1908 Nikola poseduje in upravlja takrat največji radijski oddajnik na Zemlji. V tem času že razume vse zakonitosti prehajanja energije iz ene v drugo ... obliko oz. valovno dolžino, kot tudi dejstvo da je Zemljina ionosfera statični kondenzator oz. zgoščevalnik ali zbiralnik električne energije, ter da je le-to (energijo) mogoče pošiljati, premikati in zgoščevati, poljubno, kjerkoli v zemeljskem ozračju (atmosferi) in nadzračju (ionosferi).

908 je torej Nikola Tesla izpopolnil sistem, s katerim je mogoče kjerkoli na planetu povzročiti kakršnekoli vremenske razmere, premike, nihanja oz. tresenje kopnega, vode in zraka...torej povzročati ali nadzirati svetovno podnebje in ostale

L 1

P

naravne pojave. rav ta Teslin izum se je začel uporabljati leta 1990, v javnosti ne povsem razjasnjene namene (obstaja velika verjetnost da večina bralcev sploh ne ve prav ničesar). Na štirih lokacijah na planetu se nahajajo oddajniki radijskih valov. Oddajniki oddajajo valove na različnih valovnih dolžinah, ti valovi nato potujejo in se porazdelijo skozi atmosfero v katero flota posebej predelanih letal, nad področji na katera se želi vplivati prši tisoče ton dnevno, posebej za ta namen proizvedene kemične zmesi, ki jo lahko večino časa na višini 13km vidimo kot tako imenovane CHEMTRAIL-e. Plast chemtrailov deluje kot prevodnik ali medij za prenos delovanja valov, ki glede na sestavo chemtrail zmesi, ki je bila za ta dan posebej pripravljena, ozračje poljubno segreva ali ohlaja. statistično neverjetni gostoti velikih naravnih katastrof (2/3 Tajske je trenutno po vodno gladino, tsunamiji, Fukušimski potres je

V

strokovnjak za HAARP napovedal že leta 1995/ You Tube), 'nepojasnjenih' poginov jat ptic v letu, poginov čebel in podobnega iz zgoraj navedenega sledi, da po vsej verjetnosti podobni ali pripadniki istih, ki so Nikoli Tesla onemogočili uresničiti vizijo Sveta brez energetskih problemov, brez naše privolitve pršijo po NAŠEM nebu zmes, ki med drugim vsebuje radioaktivni berilij in segrevajo NAŠE ozračje zaradi česa nam nato zaračunavajo DAVEK NA CO2 ???!!! ogoče bo kdo vprašal kandidate na prihajajočih volitvah kaj o tem kdo jih plačuje oz. koga se bojijo, da o tej nevidni vojni v kateri bomo vsi bridke žrtve nikoli ne spregovorijo?

Ali se bo kdo od nas mogoče vprašal od kod ves radioaktiven jod 131, ki so ga te dni v izjemno presežnih količinah odkrili v mnogih evropskih državah…in dobil odgovor?

M

13

V

T N N

est KUNSTHAUSA je čista, veseli pa bomo če se bo porodila kakršnakoli misel, naprimer: »Od kod davek?«, »Od kod bolezen...rak?«, »Vsiljevanje kemikalij v kmetijske procese«..., ki bo koga navdihnila da ponovno najde in oživi lastno zavest o naravnih zakonih, ki nam dejansko omogočajo preživetje ter pred tem Človeško dostojanstvo ...

a čas je poslednji v katerem še lahko prevzamemo odgovornost za lastno Družbo, kajti zatiralski velikan je pričel segati po najstrašnejšem orožju v vsem Vesolju: Teslinem skalarju.

rnimo se k Nikoli Tesla. Ob vseh izumih (ki so povsem spremenili naš Svet in obličje našega planeta, ter nam utrli Pot tudi v druge Svetove) skozi katere se pretaka vsa energija, informacije, kot tudi Duh našega Časa, bi moral že v času svojega Življenja, Nikola Tesla biti absolutno najbogatejši, kot tudi najvplivnejši Zemljan vseh časov.

Dojemati Nikolo zgolj kot Človeško Bitje, je za razumevanje pričujočega članka preplitko. Nikola je bil predvsem veliki Umetnik razmišljanja in Mojster razlage umskih predstav(vizualizacij) pretakanja Energije iz ene oblike v drugo.

Med ostalim so Nikolove ideje temelj mobilne telefonije ter prav tako interneta. Bogastvo in naš napredek, katerim je botroval so preprosto nemerljivi.

a tej POTI imamo, kot pravi stari nemški pregovor: »Pot k Izviru gre vselej proti Toku !«, samo enega, NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA: LASTNO SPRENEVEDANJE. Na koncu je, zdi se, IZJEMNO POMEMBNO še enkrat poudariti, ČAS je, in se IZTEKA.

V

N

ikola Tesla je postal novodobni mučenik.

Njegovo poslanstvo je poleg njegove znanstvene zapuščine predvsem njegovo veliko osebnostno dostojanstvo in neprestano prevzemanje odgovornosti za ustvarjanje nove, boljše, ter Človeštvu dostojne, ravni Bivanja.

K

UNSTHAUS pošilja svojemu Telesu s temi vrsticami večplastno sporočilo, ki naj razplamti Ogenj Samozavedanja, Dostojanstva predvsem pa prevzemanja Odgovornosti za ustvarjanje navdihujoče Sedanjosti.

Z

rcalo obstoječe sedanjosti kaže odsev postopnega razgrajanja identitete, ki se nadomešča z popolno čustveno otopelostjo in umskim mrkom. Za vse to smo odgovorni Sami. Vse to s prelaganjem odgovornosti povzročamo sami in le sami lahko vse to spremenimo.

ikola Tesla je ustvaril ORODJE in pokazal POT .

P

rispevki Nikole Tesla na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta.

N

ikola Tesla je bil svetovljan.

Zanimala ga je usoda vsega Človeštva.

Dojemajoč sebe kot del Vesolja* je pogosto izrazil z naslednjo mislijo: »Tudi delovanje malih bitij povzroča spremembe v celotnem Vesolju. Moj glavni cilj je razjasniti te pojave in širiti ideje, ki bodo izhodišča novim raziskavam.« »Kaj sploh je elektrika? Minilo je 80 let, jaz pa si še zmeraj zastavljam to isto vprašanje, na katerega vseskozi odgovarjam.« NikolaTesla

K N

ljučne besede na Googlu: CHEMTRAILS, HAARP, TESLIN SKALAR, ZEITGEIST, ANONYMOUS aj Vas vodi nezmotna zavest Svobodnega Bitja !

PSNR/SNR

*Vesolje = domena obstoja sestavljena iz snovi-energije-prostora-časa (kratica SEPČ); (dosedaj smiselno najtrdnejše pojmovanje, ki je hkrati enako Teslinem lastnem videnju iz katerega je črpal predstave s katerimi je uspel izpeljati vse formule, ki so osnova delovanja vseh, električno gnanih sistemov; danes in v vsej prihodnosti)

Omnibus kratkih priča srbskog glumca Milutina Miloševića Part 1

ja sam glumac imam 29 godina i na moru sam hocu da doruckujem cekam red u pekari ispred mene dve devojke mislim da su sestre jedna se okrene i kaze da su bolje proje sa susamom koje imaju u gradu koji oboje poznajemo .obratila mi se kao da je htela nesto da mi kaze posredno, imala je tamniju kosu od sestre zelene oci i trazila je da je saznam da li se znamo koliko su dugo tu do kada ostaju i da li izlaze negde? ne! ovde nigde nema da se izadje kaze opet ona ista i sad mi je malo jasnije. mozemo da se vidimo kasnije , mozda kolima da odemo negde ?to bi bilo super evo ti moj broj kaze i ode.izadjem iz pekare preskocicu dorucak ,voleo bih da je vidim ponovo.Kada?ona pita kao odgovor na moj sms i nadje me gde inace sedim .super ti je ovaj pogled mali.okrenem se sama je, ne pitam za sestru i dajem joj ruku da sedne pored mene.koliko prostora ima i tako mnogo dogadjaja. i mi iako smo ovako seli toliko jos toga ima izmedju jel da?da! i gledam pravo , posumnjam da me je mozda ona zvala juce u 4sata ujutru? i cujem izvini ako je bilo kasno, samo ponekad tako ne mogu da iskuliram. mnogo sam sama. cini mi se nikad to necu shvatiti ali sam pomislila da ako neko samo nestane, to ne znaci i da prestane ali treba moci gledati kroz prostor?

Part 2

ja sam glumac imam 29godina i jos uvek nisam odlucio da li da dopustim sebi da mislim na nacin koji mi drazi paznju. mozda i jesam samo se jos ne secam .pokreti i zvuci koje ispustam u skladu su.to kad se desi ja sam zadovoljan .sve ostalo je deo mene. tada mi prija da vidim zivotinje i boje koje inace ne volim ,bar to sam odlucio. dugo mi je trebalo i oklevao sam, da joj priznam koliko dobro izgleda, ali samo Milutin u filmu “Sveti Georgije ubiše aždahu”, treba je pomenuti njegovu glavnu ulogu u igranom-dokumentarnom filmu Beogradski fantom, interaktivnom filmu Überlife... zato da bih iskreno to rekao. namestila je kosu promenila pesmu na slusalicama pogledala me i ponovo dodirnula kosu .krenuo sam ka njoj pre znaka semafora i na pola ona krece ka meni , samo se usudim da izgledas strava kazem , ona krajem oka i usana me saslusa i nestanemo. oboje.pozelim keks udjem u radnju ali kupim vocni jogurt .izadjem pa opet udjem po keks ,unutra me gledaju od nekud sam im poznat.dodjem i kad ugledam keks nestane struje, svetlo isto nestane.vrlo malo vidim ali nju prepoznam ,e cao !pocrnela si bas ti je ujednacena boja ,mrak je nisam pocrnela .sta si mi rekao malopre?zavodio sam te .nisam cula .nemoj da lazes sto si se osmehnula,sta to slusas!?jer mi je sestra pricala da te upoznala na moru.

mix

ja sam glumac imam 29godina 3probe dnevno za 2 predstave paralelno.da.pomaze to sto sam dugo na sceni da mi neke stvari podju za rukom i van pozorista.na ulici na plocniku ili stepeniku niz stubova koji odvajaju ulicu od stakla zavrsavaju se sa njenim stopalima okrenutim na unutra .nesto zapisuje .to koliko je dugo gledam vidi se po stubovima, na kraju sam niza ali i dalje je posmatram ,ima disko sorc i majicu sa rukavima plava je ali ima uvijenu kosu .zuri da zapise deluje kao da nesto vazno konstruise.pauza.dize glavu i nastavlja sve to isto samo bez pisanja prisloni ulovku na obraz i klati nogama. cao mi se otrgne ali me jos vise od toga zaprepasti sto sam joj tako blizu a da nisam namerno.cao i ona.mi se ne znamo ,a ti to vec 2.put radis .samo cutim.pa to ne znamo se ali se pozdravimo kad se vidimo .to je dobro kazem .e dobro daj mi onda ruku da ustanem i podignem je .cvrsto se drzi.sad ona cuti al mi se podsmesi.sta to pises?sta te briga.zasto si to uradio ?opet mi se desava da mi se neko obrati replikom iz teksta koji spremam.sto krades tudje recenise ja sam sad pokusavala da napisem ovu pricu .ko je to rekao?

15

99% Slovenskega naroda nasprot

DAS PL

Ein Fotografie aus der Demonstrat

tuje kapitalisticnemu izkoriscanju!

LAKAT

tion in Laibach bei Rudi Skirocore

Josip Grašer: Max Euwe, matematik in nekdanji svetovni šahovski prvak, akvarel, petdeseta leta 20. stol.

U

Profesor Josip Grašer avtor karikature svetovnega šahovskega velemojstra

rednik fanzina ‘Kunst Haus’ Sandi Jurkovič, majg.

Nani Poljanec, Čiburaška… me je presenetil z novico, da je odkril mapo z likovnimi deli pokojnega profesorja Josipa Grašerja in njegove lani preminule hčerke Kasje Grašer. Risbe Kasje so iz časa, ko je obiskovala 7. in 8. razred Osnovne šole v Rogaški Slatini, dela njenega očeta pa iz obdobja petdesetih let prejšnjega stoletja. Med Grašerjevimi deli so tudi portretne karikature in eno mi je Sandi poslal preko elektronske pošte v želji, da jo analiziram in strokovno ocenim. V dopisu je menil, da pokojnega profesorja poznam, ni pa bil seznanjen, da je bil moj pedagog likovnega pouka v višjem razredu Osnovne šole v Šmarju pri Jelšah. Josip Grašer je s svojo družino živel v Rogaški Slatini, tam poučeval likovni pouk, vendar se je s takratnim »Rogačanom« (vlak na parno lokomotivo) vozil tudi v Šmarje pri Jelšah. Ker je bil moj prvi strokovno usposobljen mentor pri risanju, sem ga v avtobiografski knjigi ‘Orbis Artis - Nemirno in kreativno’ 1943-2004 (založnik: Knjižnica Šmarje pri Jelšah, 2006) predstavil takole: “V petem razredu je moje veliko veselje do risanja opazil profesor Josip Grašer, slikar, ki se je vozil v Šmarje iz Rogaške Slatine. Bil je imeniten realističen risar, ki bi mu učiteljsko bolj ustrezala kakšna višja likovno usmerjena šola. Na zaključku šolskega leta mi je izkazal posebno pozornost. Ker je najbrž opazil, da sem iz revne družine, mi je poklonil novo mapo risalnih listov in priložil modro kuverto z nekaj nagradnimi bankovci. Na ušesa mi je celo prišlo, da je na šmarski železniški postaji razkazoval moje likovne izdelke in me omenjal kot svojega naslednika. Drugače je bil profesor Grašer nenavadna osebnost, poseben boem za tiste čase. Močne postave, dolgih, zadaj na črto ostriženih las, z brki, vihrave narave in strogih pedagoških metod. Če je padla njegova klofuta, je padla tako močno, da je kaznovani nepridiprav zletel po tleh s stolom vred. To se je zgodilo le enkrat na leto, vedno zgolj enemu neizprosnemu razgrajaču, ki je kajpada doživel temeljit moralni pretres in najbrž v trenutku padca preštel ogromno zvezd. Slikar Grašer, je bil sicer velika dobričina in šahovski mojster. V Rogaški Slatini in tudi v Šmarju je organiziral imenitne šahovske turnirje in seveda vsakoletne zaključne likovne razstave. Imam ga v izredno lepem spominu.”

T

orej, ni čudno, da me je po petdesetih letih presenetila profesorjeva portretna karikatura svetovnega šahovskega velemojstra, Nizozemca Machgielis-a (Max-a) Euwe-ja. Grašerjevo ustvarjanje sem predvsem poznal skozi njegove popravke šolskih risb na papirju ali preko risanja na šolski tabli. V spominu imam tudi njegove virtuozne portrete Tita, Marxa in Engelsa, ki so scenografsko krasili šolsko proslavo, nikdar pa nisem zasledil njegove samostojne razstave ali udeležbo na kakšni skupinski prireditvi.

Po zgolj videnem sem se že v vlogi mladega šolarja zavedal njegove virtuozne risbe, kot rezultat likovne izobrazbe in talenta. Ker je profesor pod vsako risbo zahteval podnaslov v krajši obliki, posebej je bil vesel pesniških rim, sem osebno pri svojem motivu, ki je predstavljal mladega slikarja pri sli-

kanju dodal naiven stavek: »Ta slikar te nariše kar kot profesor Grašar!« Njegov priimek Grašer smo namreč Šmarčani v skladu z domačim dialektom preimenovali v Grašar.

I

n sedaj k analizi karikaturnega portreta slavnega nizozemskega šahista. Max Euwe (1901-1981) je bil nizozemski matematik, svetovni šahovski prvak v letih 1935-1937 (premagal tedanjega svetovnega prvaka Aleksandra Aljehina iz Rusije), v obdobju 1970-1980 predsednik Svetovne šahovske zveze (FIDE), pisec okrog 70-tih knjig o šahu in ima v Amsterdamu svoj trg ‘Max Euwe Plein’ in ‘Max Euwe Museum’. Kot slab poznavalec slovenske šahovske zgodovine in natančne biografije Josipa Grašerja, se sprašujem v kakšne namene je profesor narisal omenjen portret. Za lastni užitek, za določeno razstavo ali šahovsko publikacijo. Kot strasten šahist in organizator šahovskih tekmovanj je mogoče osebno poznal svetovnega prvaka, ga upodobil na kakšnem tekmovanju ali ga narisal po predlogi fotografije. Kakor koli že, gre za imenitno karikaturo. V formalnem in izpovednem smislu, ki se lahko primerja z najbolj znanimi slovenskimi portretnimi karikaturisti preteklosti (Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Nikolaj Pirnat) in novejšega obdobja (Božo Kos, Borut Pečar, Marko Kočevar, Tomaž Lavrič). Karikatura je narejena s preprostimi tehničnimi sredstvi: peresom, čopičem, tušem in akvarelno barvo. Risarske poteze so odločne, velikopotezne in barvitost prefinjena. V bistvu gre za mladeniški portret matematika, šahista v jajčasti obliki glave pokrite s temno frizuro na prečko iz katere štrli veliko uho. Z njim prisluškuje velemojstrskemu navdihu? Očesna zenica je usmerjena v smeri omenjenega ušesa, vendar je pogled naravnan naravnost, kar daje specifično izraznost. Obraz sicer ni pretirano karikiran, najbrž zaradi spoštovanja do šahovskega genija in risba narejena brez pripomočka steklene leče ter brez računalniškega orodja (slednjega takrat še ni bilo), ki znatno pomaga sodobnim portretnim karikaturistom. Glava je v zatilju pomaknjena v levo smer, osrednja psihološka izraznost upodobljenca pa je opazna na stisnjenih ustnicah in predvsem v očeh, ki skozi očala pod močnimi, odsekanimi obrvmi dostojanstveno vendar zamišljeno zrejo v neznano.

Prav ta zagoneten pogled skozi svetla očala, ki je upodobljen z minimalnimi risarskimi potezami daje portretu posebno vrednost. Smiseln je tudi del oblačila z vzorcem šahovnice, ki v trdi formi nekako podkrepi portretirančevo predanost šahovskim turnirjem.

U

rednik mi sporoča, da ima še nekaj njegovih portretnih stvaritev, zato me resnično zanima, katere osebnosti je pred davnimi leti upodobil in kakšna je njihova kvaliteta v izraznem in oblikovnem smislu. Bo mapa z likovnimi deli Josipa Grašerja slatinske legende kmalu razgrnjena pred širše občinstvo?

Stane Jagodič

19

SPOROČILO NAJVIŠJEGA REDA Veliki in spoštovani Prijatelji in Prijateljice umetnosti in estetike, dragi sopotniki v čarobni tuzemskosti...Palača Trevisini Piran, ki med 11. junijem in 9. oktobrom gosti razstavo SIJAJNI POP, danes v svojem zavetju uresničuje dogodek v katerem Vas odprtosrčno pozdravljam FREUNDSHAFT: KUNSTHAUS - ROHITSCH SAUERBRUNN - ROGAŠKA SLATINA POP FACTORY PIRAN – PIRANO. KUNSTHAUS ROHITSCH SAUERBRUNN - ROGAŠKA SLATINA je v svojem namenu zatočišče umetnosti in estetike, ustanovljeno 8. marca letos. V stanju duha naše skupne točasnosti, resničnosti, ki se nam namenja spolzeti iz rok smo z ustanovitvijo našega zatočišča vzeli vajeti v svoje roke, roke razsodnih in z življenjem navdihnjenih umetnikov vseh narodnosti in umetniških zvrsti. V svoji maternici KUNSTHAUS združuje in ustvarja prozo, poezijo, glasbo, fotografijo, slikarstvo, kiparstvo, kulinariko, enologijo, predvsem pa goji ZDRAVEGA DUHA Z ZDRAVIM UMOM V ZDRAVEM TELESU, vseh svojih članov in simpatizerjev - ter tako z vso svojo močjo ustvarja novodobno vrsto ČLOVEKA – UMETNIKA, ki v domeni svoje ustvarjalnosti povsem svobodno razširja krila svoje in SOČLOVEKOVE ZAVESTI, osvobajajoč jo, vseh obstoječih spon. Vse od svojega spočetja KUNSTHAUS pluje z polnimi jadri. Natanko pet mesecev od takrat je z današnjim datumom natisnjena druga številka KUNSTHAUSOVEGA FANZINa KUNSTHAUS. V času, ki ločuje prvo in drugo številko so se vrstili naši dogodki ter prireditve. *Praznovanje poroke takrat še miss Kate Midleton in princa Williama z izbranimi visokimi gosti. *Prvi KUNSTHAUS športno rekreacijski dogodek za kepitev telesa in različnih pogovorno-komunikacijskih oblik: KUNSTHAUS : Vzpon na Janino *Obisk bratske grupe, Non-teritorialne države NSK, ki so jo zastopali Laibach in Irwin *Prvi in drugi tradicionalni koncert na školjki v TOP SEKRET Galery, katera sta izvedla - kitarist Boštjan Imenšek in - violinist Gregor Hrabar *Reportaža iz predstavitve prve št. KUNSTHAUS FANZINA, v Celjski galeriji RAČKA *Vrhunski glasbeni dogodek: diplomski koncert članice Katje Sinkovič-Rozince, na katerem je, ocenjena z čisto 10ko, odigrala 3. klavirski koncert Sergeja Rachmaninova. *Medtočkovni - medčasovni performans 1936-2011. Vsi dogodki vključno z enainštiridesetimi zasedanji grupe KUNSTHAUS, s katerimi je bilo opravljenih skupno 1261 delovnih ur ustvarjanja nove resničnosti so se zgodili med 14. aprilom in današnjim dnem, 8. julijem leta gospodovega 2011.

20

KUNSHAUS navdušeno aplavdira in se srčno zahvaljuje: kulturno umetniškemu društvu ESKO , Gregorju Terbovcu, palači Trevisini Piran-Piran, Mestni občini Piran, velikima prijateljema umetnosti, lastnikoma pričujoče zbirke..svojim članom, simpatizerjem ter materi Gei, čudovitemu planetu, na katerem igramo igro Življenja in ustvarjamo ta ples. Veliki in spoštovani Prijatelji in Prijateljice na koncu si vsi podajmo roke in se poenotimo v znak medsebojnega, tako spoštovanja, kot tudi sožitja ter se z pogledi, brez besed, drug drugemu zahvalimo za sostvaritev teh čudovitih trenutkov. HVALA & ŽIVELI !!!

PSNR (govor je prebral Čiburaška ob predstavitvi KunstaHaus No. 2, v palači Trevisini Piran, 8. Julija 2011)

Erlebnise aus dem KunstHaus / dogodki iz KunstHausa

Predstavitev KH No. 2 je potekala v Palači Trevisini v Piranu. Etno pomp art sekciija je 8. 7. 2011 priredila »Freundschaft« Pop Factory – Piran und KunstHaus – Rogaška Slatina. Grande sconto per tutti idioti 99% - solo domani.

Erlebnise aus dem KunstHau

Obiskovalci in nastopajoči v »Top sekret galery«: Ivan Lotrič in Rozinca, Nejc Kunst s frendom iz Romunije, Maja Križan und Rozinca, Nika in Vid, violinist Teofil je izvedel 3. ko dramskim delom na školjki in Nataša Černoša, ki je odkrila svoje delo, ki je nastalo v KunstHausu. Photo: Čiburaška und Akažu

Da Vam ne bo treba sva s članom, ki je »kunstlerer hisoriker« za KH, obiskala unterwelt (podzemlje) Rogaške Slatine. Od lokacije Pegazovega doma in vse do 1. OŠ. Čudovito do Sonne. Nekega dne sledi še dokumentarec tega popotovanja. Photo: Čiburaška

KunstHaus Pressausstellungkultur: Otvoritev kipa Josipa Pelikana (na desni njegova hči Božena), by Vasko, Milojka v Piranu, razstava Nikole Žigona v Piranu, ekstempore LESK

KunstHaus Rosenhaim, KunstHaus Kuche und Escimer mit dem klasišer holz Šparhert, Le tambur spielt in Waschmaschine, ABC ist nicht ABS, stark maner Zahn, prvo številko je pr

V češki Ostravi na NATODAYS je naš član KH posnel demonstracijo akcije specialne policije v reševanju talcev in zajetja teroristov v avtobusu. V opusu ima več kot 30 fotografij

us / dogodki iz KunstHausa

oncert na školjki, Attanasie pa 4. koncert na violon-čelu, doktor Jozef je pripeljal prijateljsko delegacijo iz Češke Republike in njihova predstavnica se je predstavila s krajšim

oživetje. Nova ideja za sprehode gostov, ki ga nameravamo voditi po želji hotelskih animacij. Letnica 1938 je bila pred 73 leti zapisana v svež beton pod mostom proti restavraciji

KO v Lesičnem, Razstava Pripovedi v nastajanju v Likovnem salonu, Galeriji , Plevnik-Kronkowska, Pokrajinskem muzeju

rejel simpatizer KuhstHausa her Leonhard, ob projektu Rogaška Slatina 1572 – 2069 je predzadnjo številko KunstHausa No. 2 članici pripravnici predal Akažu. Photo: Čiburaška

j. Bilo je spektakularno in zelo hitro. Photo: Rudi Skirocore und Kunsthaus Kartopfel Party, foto: Čiburaška

Stane Jagodič, Krtovo kraljestvo, fotomontaža, 2003

Čiburaška, KunstHaus papiga ima mlade, fotografija, 2011

Vir: Ljudski muzej Rogaška Slatina, Pavliha, 1965

25

Izguba službe Tik preden srknem prvi požirek kave, me sodelavka prijazno opozori, naj se zglasim pri ravnateljici. In to prav tista okroglolična gospa srednjih let z lasmi postriženimi na krtačko, ki me je ob sprejemu v službo prva prijazno ogovorila in si že na samem začetku pridobila moje zaupanje in kasneje tudi zavezništvo.

Skratka, sodelavka, katera je potrebna na vsakem delovnem mestu, ko ti ne gre, ko si slabe volje, ko bi vse, v osnovi, poslal v pizdo materno.

-najprej kafe,šele potem raport, ji duhovito pomežiknem, čeprav me nekje v prsih zaskeli, možgane pa ohromi teža misli, kaj zaboga sem spet naredila narobe. Pa vendarle navidezno mirno srkam kavo in si dolivam hladno mleko. Sodelavka brez besed prelistava »lejdi«, nikakor mi ne uspe poiskati stika z njenimi očmi.

Minuto kasneje stopim v pisarno, ki diši po rožah. Močan vonj mi razdraži nosnici, zato kihnem.

Prvič, drugič….tretjič…

-spet gripa?

Ma dej, ne nakladaj, baba, pomislim, medtem ko brez predhodnega dovoljenja sedem na stol na drugem koncu ogromne masivne mize, medtem ko misli naprej pletejo sovražne oblike v glavi. Kot da bi bila sama kriva, da delam z otroki, ki v prostor dnevno vnašajo na stotine virusov, odrasli kolektiv pa diktaturo in negativno energijo. Potem pa ostani zdrav, če lahko…

-sodelavka marina se je pritožila, da bereš revije in knjige med delovnim časom, hodiš na cigareto ob neprimernem času, skratka, en kup pritožb, veš, da se jih je nabralo že kar nekaj do danes. Zaradi novega šolskega sistema devetletke moram odpustiti tri delavke, ti pa se obnašaš, kot da ti je popolnoma vseeno…

Marina, marina, marina….je edina beseda, ki mi kot kladivo tolče po možganih. Ne morem verjeti. Nočem verjeti. Samo ona ne, kaj si nor, samo ona ne…ne, to ne more biti res, ta špeglarka s popolno postavo laže.. ravnateljica gor ali dol…kdo pa pravi, da šefi ne lažejo???? Pa vendarle ji verjamem. Kljub vsemu čutim, da govori resnico. Ki v tistem momentu grozno boli.

Ker se počutim izdano. Prevarano. Kaj pa vem, morda boli dejstvo, da sem izgubila zaveznika. In v tistem trenutku vem, da želim vrata te na videz »barvite in žive« stavbe zaloputniti za vedno. Čeprav mi še v istem momentu zavre kri, jo poskušam nadzoro-

26

vati. Neki glas v notranjosti mi kriči, naj izdam marino, ki kadi verižno in tale trenutek na delovnem mestu bere »lejdi«, čeprav otroci spijo in….pa vendarle stiskam ustnici in molčim, pogled pa usmerim skozi okno, nekam v okoliške gozdove, ki so daleč stran od tega ponorelega kaosa, ki mi kri barva v črno…

-če nimaš ničesar za povedati, sva končali, lahko se vrneš v igralnico. S ponedeljkom lahko začneš koristiti dopust, danes pa je tvoj zadnji delovni dan…

Verige, ki so me tiščale v prsih popustijo. Zadiham z neverjetno lahkotnostjo, nasmešek se mi kar sam prikrade na obraz. Zahvalim se ravnateljici, z radostjo v očeh poiščem njen rahlo zmeden pogled, ji močno stisnem dlan in dobesedno poletim proti učilnici.

Marina se še vedno sklanja nad revijo. Brez besed spakiram svoje stvari v veliko torbo, s pogledom zaobjamem speče otroke, edine, ki jih bom najbrž res pogrešala, pa še to ne vseh in za trenutek sedem k Marini:« Na delovnem mestu ni dovoljeno brati, četudi otroci spijo!« Dvigne obraz, da zapazim rdečico na njeni koži. Besede kar vrejo iz nje, da ni mogla drugače, jaz sem še mlada, samska, ona pa ima družino-otroke in moža, ki dela v tujini, ne more si privoščiti izgube službe, kot si jo lahko privoščim sama.

Grobo jo prekinem, naj ne jadikuje in naj raje začne s previjanjem otrok kar med njihovim spanjem, da ne bo pritožb s strani staršev, ker nisem edina, ki bo v tem tednu izgubila službo. V trenutku utihne in me pogleda z izbuljenimi očmi, prepolnimi strahu in dvoma, kaj zaboga se je dogajalo za vrati nadrejene. Sem ji vrnila udarec in izdala njene drobne skrivnosti v službi, kot sva jih včasih v smehu radi poimenovali sami!?

Brez odgovora jo zapustim, na kratko pokramljam s čistilko, ki se pripravlja na svojo vsakodnevno rutinirano misijo in pokončno odkorakam v junijsko popoldne. Kljub sopari diham sveže…

Prvi teden brez službenih obveznosti sedim v svoji garsonjeri, z nogami na mizi, srkam merlot in z užitkom opazujem nikotinski dim, ki se izgublja nekje pod stropom. Jebi ga, sem na težko zasluženem dopustu!

Kreacija

Jože Lipnik

10 tvojih in 1 moj NE; 10 mojih in 1 tvoj DA 1. Da, pripadnost naju bo objela,

in za roko prijemanja.

z vsemi štirimi sprejela.

2. Ne, poljubljanja ne bo, ne zares, ne kar tako.

2. Da, še poljubljala se bova, neskončno krat in vedno znova.

3. Ne, ne bova se ljubila,

3. Da, ljubljenje je del življenja,

sem sama sebi obljubila.

radost prinaša, ne trpljenja.

4. Ne, v javnost pač ne greva;

4. Da, v javnosti povsod poznana

primeren nisi, reva.

z menoj boš dama spoštovana.

5. Ne, v lokalu z mano nisi zaželen, saj cuckom vstop ni dovoljen.

5. Da, v lokale mnoge bova šla, enaka bova tam oba.

6. Ne, s teboj ne na izlet, to tvoj je, ni moj svet.

6. Da, po svetu bova še hodila, poti pa za oba prilagodila.

7. Ne, ne na morje s tabo, pravim, z drugimi se tja odpravim.

7. Da, naj z mano morje te pozdravi; tej drugi daj slovo odpravi.

8. Ne, ne bo pri tebi zatočišče, prehitro kdo me tu poišče.

8. Da, naj policija te pri meni skrije; nihče te tukaj ne odkrije.

9. Ne, ne želim s teboj živeti,

9. Da, pri meni čaka te nov dom,

drugje na novo čem začeti.

družabnik tvoj, ljubimec, varuh bom.

10. Ne, ne bom se k tebi preselila, ne bom vabilu temu ugodila.

10. Da, od tam te zloba je spodila.

Prišla si, dom s svetlobo napolnila.

10+1 Ne, jaz ne verjamem,

10+1 Da, jaz dobro vem,

kar slabega o tebi govore.

Te tako, kakor si, objamem,

kaj ti od mene si želiš, morda, morda, kaj vem,

in sprejmem te v srce.

srce si moje pridobiš

Kunsthaus

Zoran Milenković

1. Ne, ne bo objemanja

Morgana v zatišju pred nevihto in burjo z nestrpnostjo pričakujem da se po meni prelije majski dožd, tista svoboda spomina Okoli mene odzvanja dobra zima (bon iver) v kateri se mi približuješ polna navdiha da tako, kot nekoč presanjava noč sama in nasmejana Ko spijem poslednje pivo moj korak postane odločen in moje oči zaprte; dežuje z zemlje na nebo zdaj in za vedno HRR

99% Slovenskega naroda nasprotuje kapitalističnemu izkoriščanju! Foto: Rudi Skirocore

Pisma bralcev...

Dobro jutro gospod urednik Sandi!

Revijo (op.a. KunstHaus No. 3) sem prejel včeraj. V celoti sem jo vizualno premotril in navzlic svoji zaposlenosti skoraj v celoti prebral. Lahko ti čestitam, ker si s svojimi souredniki marsikaj izboljšal, v estetskografičnem in vsebinskem smislu. Z naslovnico si me presenetil, ker se lahko kosa z najbolj znanimi naslovnicami v Sloveniji. Tipografija naslova publikacije je odlična in komponiranje besedila s fotografijo dosledna, v duhu levega naslonila elementov. Mogoče je obroba fotografije premočna in fotografija za malenkost pretemna. Jaz sem si predstavljal fotografijo na celi naslovnici in tekst na naslednjih straneh, vendar črnina ter svetle črke veliko prispevajo k monumentalni izraznosti celotne kompozicije. Prav zanima me kdo ti je pomagal urediti naslovnico? Tudi notranje strani delujejo grafično dovolj trdno, celovito, z izjemo 26. in 30. strani (op.a. poezije in kolofon). Vrstice pesmi so preveč razpršene in zadnja, 30 stran vsebinsko in grafično nedorečena ( med posamezne stolpce bi moral potegniti določene linije, tanke in tudi kakšno krepkejšo). Z velikim zanimanjem sem prebral intervju z Evo Ras, izvrsten je tekst Rumeno, ... oba teksta z glasbeno vsebino, nato Sporočilo najvišjega reda, katerega krasi odlična fotografija. Zelo sugestivna je tudi fotografija narejena pod Ćetkovićevim kipom, imenitne sekvence z Jurijem Gustinčem, kulturnimi dogodki in provokativno sporočilo Camel.

Plakat Esko si smiselno uvrstil na zadnjo stran ovojnice. Tekst Najina Kopalnica me še čaka in predvidevam, da ima pretresljivo sporočilo. Posebne čestitke tudi mladi talentirani glasbenici Rozinci in lep pozdrav iz Ljubljane!

Stane

Salve Kunsthaus,

V našem majhnem taborišču so dnevi večinoma mirni. Kot pravo obmorsko letovišče, je poleti resda več hrupa, ampak ta kmalu ponikne, ko se krdelo bitij, ljubkovalno poimenovanih homo turisticus, odpravi po svoji ciklični poti nazaj v zimska prebivališča.

Potem do pozne pomladi naše taborišče uživa tisti zdravi dolgcajt infinitus, ki ga občasno prekine kakšen neumen dogodek, kot je, na primer, praznovanje novega leta. Ali maškare. Ki, če bolje pomislim, dajo taborišču vsaj za par dni občutek sproščenosti in življenjske živahnosti. In ki to haciendo z dodatno

infrastrukturo (nakupovalnimi centri) in nasadi palm spremenijo v mesto. Že pred leti pobegli tovariš, s taborniškim nadimkom „Kranjc“, je nekoč dejal, da je naše taborišče kot kraj ob sto prvem kilometru v sovjetski Rusiji. Namreč, tam je bila navada, da se izgnani intelektualci, oporečniki ali oprečniki in vsi ostali grešniki proti režimu, lahko naselijo največ v radijusu sto kilometrov od najbližjega mestna oz. civilizacije s tekočo vodo in straniščem. Tako so, po pričevanju „Kranjca“, začela nastajati barakarska naselja (brez tekoče vode in z luknjami v zemlji za stranišča) na sto prvih kilometrih. In tako naj bi, trdi „Kranjc“, nastalo tudi naše taborišče.

Ni kaj, tukaj nas je pestra množica. Trdoglavi „Kranjc“, ki je prehodil celo Slovenijo in še par Balkana zraven, a se je leta, ujet v nevidne mreže specialne službe našega taborišča, vračal nazaj v letovišče.

Dokončno mu je pred par leti uspel ultimativni pobeg, a so travme ostale in še danes se komaj opazno stisne vase, ko nanese pogovor na taborišče. On je res dal več tega skozi kot jaz ali ostali tovariši. Bil je med prvimi in njegov paznik je bil prefinjene sorte.

Na zunaj prijazen in vesten, a dejansko hinavsko izkoriščevalski.

Letos je odšel angleški poročnik poljskega rodu, pod nadimkom „Klavorowski“. Fejst fant, vedno sproščen. Eden od redkih resničnih intelektualcev, celo sanjačev. Trenutno smo ostali trije. Dva sva prišla istega leta. „Hans“, domobranski pesnik z avstrijske Koroške, zelo dober športnik. Njegova spravljiva narava ga je pogosto prignala pred nišan njegovega paznika, ki v njem vidi šibko žival. Potem sem jaz, „Enrico Rattkaci“, tenente slavne italijanske armade, ujet v Ljubljani in pripeljan sem. Zadnji je ruski major, „Ramshakov“, izjemno vesten zapisovalec in kronik dogajanj v taborišču, ki je sposoben postati vodja kakršne koli obveščevalne službe. Le ko bi mu uspelo pretentati taboriščniško....

Caro Kunsthaus, razlog za to pismo leži v presenetljivem odkritju, da se onkraj puščave, ki obdaja taborišče, nahajajo ljudje, katerih pogum za ustvarjanje ali odkrivanje novih reči ni takoj obsojen na dodatne dneve intelektualne robije. In ki so sposobni priti skupaj, se meti fajn in to fajnost širiti naprej. Priznam, do sedaj mi je uspelo pritihotapiti samo en izvod tvojega cajtnga. Trenutno ga skrivam pod plastmi neuporabnega papirja, ki naj bi se učeno imenovali pozivi in sklepi raznih in praznih taboriščniških komisij. Moji

tovariši še ne vedo za ta izvod. Poleti smo dosti razdvojeni naokoli. A zdaj, ko prihaja jesen, bo več priložnosti za tihe, a udarniške debate o subtilnih diverzijah.

Upam, da mi je uspelo spraviti to pismo mimo elektronskih varoval in morečega nakupovalniškega močvirja, ki obkroža taborišče z vseh strani. Komaj čakam in se veselim priložnosti, da po ilegalnih kanalih pretihotapim sem nov izvod. Do tedaj pozdrav!

E.R., tenente

Zadnja črta obrambe – kakovost prehrane

Še nikoli v zgodovini mediji niso bili tako polni oglasnih sporočil o kakovosti te in one blagovne znamke.

In še nikoli niso izdelki bili takšni sužnji svojih blagovnih znamk. Veliki trgovci imajo polna usta obljub o kakovosti, kot da imajo neomejena sredstva samo za to plemenito dejavnost. Če se omejimo le na prehrano, vidimo vedno večjo pestrost izbire blagovnih znamk in vedno manjšo pestrost okusov. Kakovost je postala pojem, rezerviran za marketing, izdelek je pa nujno zlo za doseganje čim večje razlike v ceni. Odločni pogajalci velikih trgovskih sistemov pritiskajo na proizvajalce, ki so prisiljeni, če hočejo ostati na trgovinskih policah in preživeti, vedno znova zniževati svojo ceno. Predstavljajte si prehrambeni izdelek, ki mu odrečejo kakovostno vhodno surovino, kakovostno predelavo, kakovostno delovno silo, kakovostno logistiko, kakovostno skladiščenje in kakovostno prodajo. Takšen amputiran in pohabljen izdelek ima potem pogoje, da dobi prostor na polici velike bleščeče trgovine. Kakšne bodo posledice tega sistematičnega genocida kakovosti s strani velikih trgovcev, pretirano težko ugotoviti. Pred kratkim se je moj prijatelj spraševal, kakšno hrano bodo jedli naši otroci.

Morda bi pretiraval, če bi izjavil, da je marketing velikih trgovcev napovedal vojno zdravju naših otrok, lahko pa upravičeno domnevamo, da jih precej bolj skrbi četrtletno poročilo o prodaji, kot pa zdrava prehrana otrok. Pri tem nemoralnem početju jim trdno stoji ob strani aktualna politika, ki maha s parolami o svobodni trgovini in prostem trgu. Pridno ponavljanje in medsebojno tekmovanje političnih strank v podrejanju mednarodnim trgovinskim in investicijskim pravilom, zabija zadnje žeblje v krsto slovenskega proizvajalca. Če je že politikom tako težko pogledati navzdol, bi pogledali malo okrog sebe, da bi spoznali, da so bili najbolj marljivi učenci liberalnega trga najbolj kruto kaznovani. Lahko je pridigati močnim, ki so svojo trgovinsko moč zgradili s protekcionizmom lastnih trgov, šibkim bi pa radi vsilili liberalizacijo.

Medtem ko se brišejo administrativne meje držav, izginja tudi razlika med okusi posebne, pariške in na

primer tirolske salame. Globalizacija, katere osnovni motiv je čim večja razlika v ceni, bo imela za družbo prav tako negativne posledice, kot jo ima na naša telesa hrana, narejena po receptu najboljše razlike v ceni. Ljudje si zaslužijo vrhunsko hrano, ne pa nadute marketinške akcije, zasnovane na podcenjevanju človeške inteligence in namenjene množičnemu poneumljanju.

Predstavljate si svet, kjer bi del sredstev namenili vsebini izdelka in bi potem našli na policah naših lepih trgovin izdelke, ki bi predvsem s svojo vsebino jamčili svojo identiteto, svojo blagovno znamko, ne pa predvsem s svojo embalažo. Privoščimo si privilegij krivoverstva, izstopimo iz položaja navideznega opazovalca v položaj udeleženca, ker želeli ali ne, udeleženci smo. Vprašanje je, kaj bomo glede tega storili.

Ali bomo prepustili obrambo slovenske kakovosti moralno kapituliranim slovenskim veletrgovcem ali bomo uporabili lastno pamet in kupno moč, naj bo še tako šibka in še šibkejša bo, če bomo sledili diktaturi svobodnega trga in pomagali slovenskemu proizvajalcu, da preživi.

Pre-poslal Moj mesar Jože, velik borec za ohranjanje slovenskih blagovnih znamk in proizvajalec mesnih izdelkov z zares (ne marketinško) domačim okusom.

Lojze Peterle in Tito

29

Bilo je leto 1991. Gospod Lojze Petrle odnese iz takratnega parlamenta Titovo sliko in izjavi takrat velike besede: SLOVENIJA BO V DESETIH LETIH POSTALA DRUGA ŠVICA! Danes, po dvajsetih letih se vam Slovenci (99.999%) zahvaljujemo za takratne tako velike besede in globoke misli, zato vas iskreno naprošamo: »Dragi Lojze, prosim prinesi nazaj tisto Titovo sliko, dosegli smo Š......vico, postali smo goli in bosi, okradli ste nas, ogoljufali dostojanstva, zato dragi Lojze, prinesi nazaj tisto sliko, da postanemo zopet hlapci in bomo živeli v taki bedi kot pod Titom, v tisto bedo hočemo, katero je delavec imel dostojanstvo in spoštovanje, hočemo nazaj v tisto bedo in železno zaveso zato, ker si govoril takrat, da smo imeli svinčene čase, ker je vsak delavec lahko šel na počitnice, imel redno in dostojno plačo, direktorji pa so se takrat do delavcev obnašali dostojanstveno in ni bilo mogoče krasti kot danes, čistilke, šoferji, delavci, uradniki, kmetje, direktorji - skratka vsi, kateri so imeli pridne roke, so si lahko takrat zidali hiše. Lepa hvala in sprejmi pozdrave od 99.999% Slovencev, posebej pa od golih, lačnih, ubogih delavcev, katerim je zadosti švicarske bogatije in zahodne svobode.

Hvala. P.S. Pozdravlja te tudi 140 tisoč brezposelnih Slovencev, kateri se pridružujejo želji!

Ropotarnica...

Na naslovnici: Evgen Valek, Foto: osebni arhiv E.V., montaža Vito Korbar – Foto Zorin, zasnova znaka KH in oblikovanje Simona Kmetič, idejna zasnova: Čiburaška V tokratni številki nastopajo: Simona Kmetič, Foto Štiglic, Enats Čidogaj, Homo Sapiens, Denis Grrr, Rudi Skirocore, Frenk Fidler, Kreacija, Akažu, PSNR, Eva Ras, Barosch, Zoran Milenković, Jožef Lipnik, E.R., tenente, Milutin Miloševič, Rozinca, Jani Pirnat, Boem, Boris Beja, prof. Josip Grašer +, Jože Škorjanc, Judita Vrečar in Čiburaška.

Pišite nam na naslov: KunstHaus” Poste Restante, 3250 Roitsch Sauerbrunn, Slowenien - Europa

HRABER V TRI P.... M.......

Prideš sredi noči domov z ljubico in šepneš ženi na uho: “Delaj se, da si mi sestra!”

Šta vam podiže raspoloženje:

30

alkohol, atmosfera, devojke koje vam se udvaraju samo zato što ste poznati...?

Nemam recept, nekada sam raspoložen, nekad ne. Što se tiče devojaka, nema uletanja.

Ako me prepoznaju, popričamo ako hoće autogram, strava... to me razveseli, često pomislim da se neko šali. (M.M.)

KUNSTHAUS! Generalni pokrovitelji in podporniki KunstHausa:

PODOBA - OBLIKOVANJE, FOTOKOPIRANJE IN TISK KVESIĆ MATIJA S.P.

Podoba: Matija, Davor, Primož, Marko, Ines, Bizhub PRO C5501, Skre-Ring Häftklammer

STUDIO CORNER - RAČUNALNIŠKO GRAFIČNO OBLIKOVANJE STUDIO CORNER SIMONA KMETIČ S.P. FOTO ZORIN - FOTO IN REKLAMNE STORITVE, JANKO ZORIN S.P

Foto Zorin: Janko Zorin, Vito Korbar, Tine Zorec Zavod Ljudski muzej Rogaška Slatina v ustanavljanju Steklarna Rogaška Crystal

Prosimo, da FanZine KunstHaus kopirate v čimvečji nakladi !

če m. m.

3,o 3, n

ddda 4, 4, R 41 m. m.

6 06 m.

3, zzc ec dn n 4,

o no m. r, r, 06 R R

zec n

no r, R

3,5 eur za 60-70 cm visoke in 5,5 eur za 80-90 cm visoke. Telefon 040 578 587. Ženitna posredovalnica ZauŽenit naska posre doval niPod ca ZauGoz dar za dru ga trpanje za vse, ki si želite trajče nih panje zapu vse, ki si želihlo te do trajvinih tek od ku je vse vr ste raz me rij. Brez plač no za mlajne še razdrv. me rij.

Brez plač noTelefon za mlaj še in Cene ugod ne!

031 ženske, ugodno za ostale. Telefon ženske, ugodno za ostale. Telefon 340 693.

031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna 031ISKRENA 836 378,SEKCIJA 03 572 d.d., 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold posre dovalni ca Zau paOna nje, Leopold ZASEBNI STIKI, On: Ore šnik, s. p., Dokmet lenja vas 85, 3312 Postaven fant, antisituiran, po duši, 28 let, 180/70, Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 kadilec, bivši narkoman in občasni alkoholik iščem žensko za Pre bold.

Prebold. odnos do 30nit let, na če si dobro ohranjena tudi več (op.p. mlade Že po sre do val ni ca Zauv drugem, in četrtem stanju ne pridete poštev) Sem Pretretjem prost, us pe šen podvjet nik, Preza prost, us nik, panje ki sišen lipod te jet traj nih pravi pohodnik, ševse, posebej, čepe grem vže gozd fukat mokre pičke. ra zotudi čaran vin pospravljat, ljubezni, išče prišepetal:,,Ti jazno, si Znam kuhat na uho ti bom ra zo ča ran v lju bez ni, iš če pri jaz no, raz me rij.

Brez plač no za mlaj še rock’n’roll! znalaza biti komunikativna, te bom zve sto Če deboš kle skupno živ ljespoznal nje. s zveinsto de kle za boš skup žen ske, ugod no za osno tatudi le.živ Telje lenje. fon starši ko me boš razpizdila izkusila malo SM scene, Te lefon 229 in Kličite 041 240 403. ampak samo,041 če bom vlit 649 kot žival. oz. pišite samo Te le fon 041 229 649 in 041 240 403.

031 836 378, 03 572 63 19. Že nit na resne!!! Šifra: Prihajaj počasi in pridi glasno. posredovalnica Zaupanje, Leopold Pisne ponudbe s pripisano šifro in obvezno fotografijo pošljite Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 na: KunstHaus, Poste restante, 3250 Rogaška Slatina Prebold.

STIKI STIKI

STIKI

Pre prost, us pe šen podjet nik, razočaran v ljubezni, išče prijazno, zvesto dekle za skupno življenje.

Telefon 041 229 649 in 041 240 403.

· prvič v ljubljani · predsedniški porcelan iz bele hiše razstava predsedniškega porcelana lenox, ki je bil v uporabi v beli hiši v času ameriških predsednikov wilsona (1918), roosevelta (1934), trumana (1951), reagana (1981) in clintona (2000).

vljudno vabljeni! razstava je na ogled do konca decembra 2011.

porcelan, ki je že več kot 80 let stalno v uporabi v beli hiši.

promocija fanzina kunsthaus, salon rogaška, mestni trg 22, ljubljana, 15. november od 18. do 19. ure.